Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2665(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0169/2020

Razprave :

PV 18/06/2020 - 3
CRE 18/06/2020 - 3

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0174

Sprejeta besedila
PDF 147kWORD 50k
Petek, 19. junij 2020 - Bruselj Končna izdaja
Zakon Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnost, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga
P9_TA(2020)0174RC-B9-0169/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga (2020/2665(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu(1), z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(2), z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu(3) ter svojih prejšnjih priporočil v zvezi s Hongkongom, zlasti priporočila z dne 13. decembra 2017 o Hongkongu, 20 let po predaji(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 12. septembra 2018(5) in z dne 16. decembra 2015(6) o odnosih med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju, da je kitajski narodni ljudski kongres 28. maja 2020 sprejel resolucijo o zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dni 22. in 29. maja 2020 o Hongkongu,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030), skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 12. marca 2019 z naslovom „EU-Kitajska: strateška vizija“ (JOIN(2019)0005) ter sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU o Kitajski,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 8. maja 2019 (JOIN(2019)0008), dne 26. aprila 2017 (JOIN(2016)0016) in dne 25. aprila 2016 (JOIN(2016)0010) o letnem poročilu o posebnem upravnem območju Hongkong in drugih 20 podobnih poročil,

–  ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu, in 37. dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal v Bruslju 1. in 2. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije,

–  ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zajamčila, pa tudi temeljni zakon posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990 določa, da bo Hongkong ohranil samostojnost in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter osnovne pravice in svoboščine, vključno s svobodo govora, zbiranja, združevanja in tiska še 50 let po predaji suverenosti; ker temeljni zakon Posebnega upravnega območja Hongkong vsebuje določbe, ki zagotavljajo njegovo avtonomijo pri ohranjanju varnosti in reda ter pri izvajanju zakonodaje o izdaji, odcepitvi, uporu ali prevratu proti centralni ljudski vladi; ker skupna izjava in temeljni zakon določata načelo „ena država, dva sistema“, o katerem sta se dogovorila Kitajska in Združeno kraljestvo; ker je mednarodne sporazume, ki zagotavljajo te pravice, podpisala in ratificirala tudi Ljudska republika Kitajska in s tem priznala pomen in univerzalnost človekovih pravic; ker je Hongkong pogodbenik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

B.  ker se EU zavzema za spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države ter jih spodbuja, saj so to osrednje vrednote, ki usmerjajo naše odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, kar je skladno z zavezami EU, da bo te vrednote podpirala pri zunanjem delovanju; ker EU še naprej neomajno podpira, da Hongkong v skladu z načelom „ena država, dva sistema“ ostane stabilen in v njem še naprej vlada blaginja, in pripisuje velik pomen temu, da Hongkong ohrani visoko stopnjo avtonomije v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami, pa tudi spoštovanju omenjenega načela; ker kitajske oblasti že od protesta gibanja Occupy kršijo načelo „ena država, dva sistema“, saj se vmešavajo, zapirajo politične voditelje, omejujejo svobodo govora, poleg tega je vse več prisilnih izginotij, knjigarne in medijske hiše pa so pokupili lastniki, naklonjeni Pekingu;

C.  ker je nacionalni ljudski kongres 28. maja 2020 sprejel resolucijo, ki pooblašča stalni odbor nacionalnega ljudskega kongresa, da sprejme zakonodajo proti separatizmu, spodkopavanju državne oblasti, terorizmu in tujemu vmešavanju v Hongkongu, ter navaja druge ukrepe, ki naj bi bili sprejeti, med drugim izobraževanje o nacionalni varnosti, vzpostavitev organov centralne ljudske vlade za nacionalno varnost v Hongkongu in redno poročanje izvršne voditeljice centralni ljudski vladi o tem, kako uspešno Hongkong opravlja svojo dolžnost varovanja nacionalne varnosti;

D.  ker mednarodna skupnost meni, da ta odločitev ogroža načelo „ena država, dva sistema“, ne upošteva določb temeljnega zakona in skupne izjave Kitajske in Velike Britanije, je v nasprotju z zavezami Hongkonga o človekovih pravicah, v celoti zaobide hongkonški zakonodajni proces in je zadnji in najbolj očiten poskus Pekinga v dolgoletnih prizadevanjih za omejitev svobode in avtonomije Hongkonga in državljanskih svoboščin njegovih državljanov;

E.  ker so prebivalci Hongkonga v zadnjih letih šli na ulice v večjem številu kot kdaj koli prej in tako uveljavljali temeljno pravico do zbiranja in protestiranja; ker ta zakon, namesto da bi zmanjšal sedanje napetosti v hongkonški politiki in družbi, še dodatno podžiga nemire; ker je uprava Hongkonga februarja 2019 vložila predlog zakona o storilcih kaznivih dejanj na begu in vzajemni pravni pomoči v kazenskih zadevah (predlog spremembe), da bi spremenila odlok o storilcih kaznivih dejanj kljub velikemu nasprotovanju tamkajšnjih državljanov, kar je v Hongkongu v letih 2019 in 2020 sprožilo velike proteste, po 20 tednih protestov pa je bil predlog umaknjen;

F.  ker je Peking aprila in maja 2020 podvojil prizadevanja za prevzem oblasti v Hongkongu, pri tem pa je bilo utišanih, aretiranih in preganjanih na stotine prodemokratičnih aktivistov in opozicijskih skupin; ker hongkonška policija ni bila kaznovana za nasilje nad protestniki v letih 2019 in 2020; ker je bilo 27. maja 2020 med demonstracijami proti kitajskemu zakonu proti vstajam aretiranih več kot 360 hongkonških prodemokratičnih aktivistov; ker je hongkonška policija ukrepe za omejevanje socialnih stikov zaradi bolezni COVID-19 izkoristila, da je z odvečno in čezmerno silo nastopila proti večinoma miroljubnim protestnikom, pri tem pa uporabila tudi solzivec, gumijaste naboje, izstrelke v vrečkah in obrambna razpršila;

G.  ker so poslanci Evropskega parlamenta izvršno voditeljico 20. aprila 2020 pozvali, naj poskrbi za umik obtožb proti 15 prodemokratičnim aktivistom, ki so se leta 2019 v Hongkongu udeležili miroljubnih protestov; ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice 13. maja 2020 pozvali organe Posebnega upravnega območja Hongkong, naj nemudoma opustijo kazenski pregon 15 prodemokratičnih aktivistov;

H.  ker bi bilo v skladu s predlaganim nacionalnim varnostnim načrtom mogoče prepovedati in preganjati skupine aktivistov, sodišča bi smela za kršitve nacionalne varnosti naložiti dolge zaporne kazni, kitajske varnostne službe bi lahko v mestu odkrito delovale, nova prepoved terorizma pa bi kitajskim organom in ter varnostnim in vojaškim silam dala obsežno in nekontrolirano diskrecijsko pravico za delovanje v Hongkongu; ker naj bi organi pregona celinske Kitajske že nezakonito delovali v Hongkongu; ker je vsako delovanje organov kazenskega pregona iz Ljudske republike Kitajske v Hongkongu huda kršitev načela „ena država, dva sistema“;

I.  ker je hongkonška voditeljica Carrie Lam zagovarjala zakonodajo, ki jo predlaga Peking, in priznala, da v Hongkongu ne bo javnega posvetovanja o varnostnem načrtu, ter trdila, da pravice in svoboščine niso absolutne; ker je izvršna voditeljica v pismu, ki je bilo 29. maja 2020 objavljeno v časopisih, pozvala prebivalce Hongkonga, naj pokažejo polno razumevanje za sklep, ki ga je sprejel nacionalni ljudski kongres, in ga odločno podprejo,

J.  ker je državni svet Ljudske republike Kitajske 10. junija 2014 izdal belo knjigo o izvajanju politike „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade Ljudske republike Kitajske; ker je kitajska vlada Hongkong pozvala, naj sprejme politiko ničelne tolerance do vsake omembe samoodločanja ali neodvisnosti, razlogi za to pa naj bi bili nacionalna varnost in neskladnost s temeljnim zakonom;

K.  ker kitajsko sodstvo ne deluje neodvisno od vlade in Kitajske komunistične partije ter se ga povezuje s samovoljnimi pridržanji, mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja, resnimi kršitvami pravice do poštenega sojenja, prisilnimi izginotji in različnimi sistemi pridržanja brez možnosti stikov in sojenja;

L.  ker je mednarodna medstrankarska koalicija pod vodstvom nekdanjega guvernerja Hongkonga lorda Pattena, ki se ji je doslej pridružilo okrog 900 parlamentarcev in nosilcev političnega odločanja iz 40 držav, podala izjavo, v kateri obsoja, da Peking v Hongkongu enostransko uvaja zakonodajo o nacionalni varnosti, in poziva vlade, ki se z njo strinjajo, naj se združijo proti tej očitni kršitvi skupne izjave Kitajske in Velike Britanije;

M.  ker je na okrožnih volitvah v Hongkongu 24. novembra 2019 prepričljivo zmagal vsedemokratični tabor; ker so volitve v hongkonški zakonodajni svet predvidene v septembru 2020;

N.  ker je britanski zunanji minister Dominic Raab 2. junija 2020 v spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva izjavil, da bo vlada, če bo Kitajska predlagano zakonodajo dejansko sprejela, vzpostavila nove ureditve, v skladu s katerimi bodo lahko imetniki britanskih čezmorskih potnih listov v Hongkongu v Združeno kraljestvo vstopili brez omejitve šestih mesecev, ki trenutno velja, ter živeli in se prijavili za študij in delo za obdobje 12 mesecev, ki ga bo mogoče podaljšati, kar jim bo poleg tega omogočilo pot do državljanstva;

O.  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU): „Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu“;

1.  obžaluje, da je Peking v Hongkongu enostransko uvedel zakonodajo o nacionalni varnosti, saj gre za celovit napad na avtonomijo mesta, pravno državo in temeljne svoboščine; poudarja, da je celovitost načela „ena država, dva sistema“ resno ogrožena; poudarja, da bi se uvedba načrtovane zakonodaje o nacionalni varnosti štela za kršitev zavez in obveznosti Ljudske republike Kitajske po mednarodnem pravu, zlasti skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije, bi lahko resno škodovala odnosu zaupanja med Kitajsko in EU ter njunemu prihodnjemu sodelovanju, pa tudi poslovnemu zaupanju v Hongkong kot svetovno finančno središče;

2.  ostro obsoja nenehno in čedalje pogostejše vmešavanje Kitajske v notranje zadeve Hongkonga, pa tudi izjavo, ki jo je pred kratkim podala Kitajska, da je skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zgodovinski dokument, zato ni več veljaven; poudarja, da skupna izjava, ki je pri OZN registrirana kot pravno zavezujoč mednarodni sporazum, kitajsko vlado zavezuje, da spoštuje visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter njegove pravice in svoboščine; izraža globoko zaskrbljenost, da bo trajna kršitev avtonomnega okvira upravljanja Hongkonga močno oslabila njegovo gospodarstvo; poziva centralno vlado Ljudske republike Kitajske, naj preneha izvajati pritisk na poslovno skupnost, da podpre zakon o nacionalni varnosti, in naj mednarodne podpore avtonomiji in svoboščinam Hongkonga ne označuje kot vmešavanje v notranje zadeve ter prevrat in separatizem, saj gre za vprašanje zavezujočih mednarodnih obveznosti Ljudske republike Kitajske;

3.  poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo mednarodne obveznosti, ki jih ima Kitajska v skladu s skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije; poudarja, da bi morala Kitajska v celoti spoštovati temeljni zakon in načelo „ena država, dva sistema“ in končno uveljaviti splošno volilno pravico; poudarja, da Kitajska ne bi smela ogroziti visoke stopnje avtonomije Posebnega upravnega območja Hongkong;

4.  podpira oceno podpredsednika/visokega predstavnika, da sta potrebna nova in bolj odločna strategija do bolj samozavestne Kitajske ter odprt in odkrit dialog; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se bolj zavzameta za podporo nadaljnji pravni avtonomiji Hongkonga; poudarja, da je to bistvenega pomena, da bodo zagovorniki demokracije v Hongkongu in širša mednarodna skupnost vedeli, da bo EU vztrajala pri svojih temeljnih vrednotah svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države;

5.  odločno poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj zagotovita, da bodo vsi vidiki odnosov EU z Ljudsko republiko Kitajsko skladni z načeli in vrednotami iz člena 21 PEU, poleg tega pa naj vprašanje zakona o nacionalni varnosti za Hongkong obravnavata kot najpomembnejšo prednostno nalogo na dnevnem redu prihodnjega vrha med EU in Kitajsko in načrtovanega srečanju voditeljev EU in Kitajske, prav tako pa naj obravnavata druga vprašanja s področja človekovih pravic, na primer položaju Ujgurov;

6.  poudarja, da je EU največja izvozna destinacija Kitajske; meni, da bi morala EU uporabiti svoj gospodarski vpliv, da bi se zoperstavila kitajskemu zatiranju človekovih pravic z gospodarskimi sredstvi; poudarja, da sedanje razmere krepijo prepričanje Parlamenta, da mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomemben element pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, skupaj s pogajanji o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki ravno potekajo, za pritisk na kitajske oblasti, da bi ohranile visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter temeljnih pravic in svoboščin državljanov in neodvisnih organizacij civilne družbe ter izboljšale razmere na področju človekovih pravic na celini in v Hongkongu; ponovno poziva k vključitvi zavezujočega in izvršljivega poglavja o trajnostnem razvoju v sporazum; poziva EU, naj v skladu s členom 21 PEU vključi klavzulo o človekovih pravicah v vse prihodnje trgovinske sporazume z Ljudsko republiko Kitajsko; naroči Komisiji, naj Kitajsko obvesti, da bo Parlament, ko ga bodo pozvali k potrditvi celovitega sporazuma o naložbah ali prihodnjih trgovinskih sporazumov s Kitajsko, upošteval stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;

7.  poudarja, da mora mednarodna skupnost tesno sodelovati, da bo lahko izvajala pritisk na Peking in zagotovila, da bo njegovo ravnanje v skladu z mednarodnimi zavezami iz izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984;

8.  ugotavlja, da si je Ljudska republika Kitajska s politiko opustitve pristopa „ena država, dva sistema“ zelo odtujila tajvansko prebivalstvo, in poudarja, da je pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi pomagali okrepiti demokracijo na Tajvanu;

9.  poziva EU in države članice, naj, če bi se uporabljal novi zakon o varnosti, preučijo možnosti, da pred mednarodnim sodiščem začnejo postopek proti odločitvi Kitajske o uvedbi zakonodaje o nacionalni varnosti v Hongkongu, saj naj bi Kitajska s tem kršila skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

10.  poziva države članice EU, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj skličejo sejo po tako imenovani formuli Arria in z aktivisti in predstavniki nevladnih organizacij ter posebnimi poročevalci OZN razpravljajo o razmerah v Hongkongu; v zvezi s tem poziva EU, naj se zavzame, da bi generalni sekretar OZN ali visoki komisar OZN za človekove pravice imenoval posebnega odposlanca OZN ali posebnega poročevalca za razmere v Hongkongu, in se s tem pridružuje pobudi predsednikov odborov za zunanje zadeve Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije;

11.  poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadevata vzpostaviti mednarodno kontaktno skupino za Hongkong in usklajujeta ukrepe z mednarodnimi partnerji, zlasti z Združenim kraljestvom;

12.  poziva Svet in zlasti njegovo prihodnje predsedstvo, naj leta 2020 konča delo v zvezi z globalnim mehanizmom EU za sankcije za kršitev človekovih pravic, ki ga je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 14. marca 2019(7), in poziva Svet, naj sprejme usmerjene sankcije in zamrzne sredstva kitajskim uradnikom, odgovornim za oblikovanje in izvajanje politike, s katero se kršijo človekove pravice; meni, da bi ta okvir za človekove pravice lahko uporabili za uvedbo sankcij po vzoru akta Magnickega proti voditeljem, ki zatirajo Hongkong in njegove prebivalce ter so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba te sankcije obravnavati in po možnosti uskladiti z demokratičnimi partnerji, kot so Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska in Južna Koreja;

13.  poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, vključno z blagom za kibernetski nadzor, s katerimi bi Kitajski, predvsem pa Hongkongu, onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic; v zvezi s tem poziva sozakonodajalca, naj dosežeta skupno stališče glede reforme uredbe o blagu z dvojno rabo; poudarja, da je Parlament nadalje razvil in okrepil predlog Komisije o vključitvi strogega nadzora nad izvozom blaga s seznama tehnologije za kibernetski nadzor, in blaga, ki ga ni na seznamu;

14.  poziva države članice EU, naj skrbno preučijo, kako bi se lahko izognile gospodarski in zlasti tehnološki odvisnosti od Kitajske, zlasti ko se odločajo o razvoju svojih omrežij 5G;

15.  poziva Svet in Komisijo, naj razmislita o tem, da bi za prebivalce Hongkonga oblikovala rešilni mehanizem, če bi se stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin še poslabšalo;

16.  odločno obsoja vse kršitve človekovih pravic v Hongkongu, zlasti samovoljne aretacije, izročitve, prisilna priznanja, pridržanja brez možnosti stikov in kršitve svobode objavljanja in izražanja; poziva k takojšnjemu prenehanju kršenja človekovih pravic in političnega ustrahovanja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o praksah skrivnega pridržanja, mučenja in grdega ravnanja ter izsiljenih priznanj; poziva države članice EU, naj v celoti uporabljajo ustrezne smernice EU za človekove pravice in mobilizirajo vse diplomatsko osebje, da se odločno odzovejo na aretacije in obsodbe aktivistov, tudi tako, da poskrbijo za opazovanje sojenj, zahtevajo obiske v zaporih in vzpostavijo stike z ustreznimi organi in jih pozovejo, naj izpustijo tiste, ki so pridržani in obsojeni, ker so miroljubno uveljavljali svobodo izražanja;

17.  poziva, naj se izvede neodvisna, nepristranska, učinkovita in hitra preiskava uporabe sile hongkonške policije nad protestniki; poziva oblasti Posebnega upravnega območja Hongkong, naj zagotovijo, da bodo opuščene obtožbe proti 15 prodemokratičnim aktivistom in politikom, pa tudi proti miroljubnim protestnikom, med drugim so to Martin Lee, Margaret Ng, Lee Cheuk-yan, Benny Tai, Jimmy Lai, Albert Ho in Leung Kwok-hung, njihov pregon pa ustavljen;

18.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na področju državljanskih pravic, političnih pravic in svobode tiska; je zelo zaskrbljen zaradi odprave pravic novinarjev, vse večjih pritiskov nanje in posledično vse pogostejšo samocenzuro, zlasti pri poročanju o občutljivih vprašanjih na celinskem delu Kitajske ali novicah v zvezi z vlado Posebnega upravnega območja Hongkong;

19.  je vse bolj zaskrbljen zaradi večjega tveganja, da bo zakon o nacionalni varnosti začel veljati tudi za več deset tisoč državljanov EU v Hongkongu;

20.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in delegacije držav članic, naj pozorno spremljajo dogajanje pred volitvami v zakonodajni svet, ki naj bi bile septembra, in redno poročajo o tem, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vprašanju neupravičene prepovedi kandidiranja v obliki postopkovnih ovir ali pravnih postopkov brez podlage, pozorni pa naj bodo tudi na to, ali imajo vsi pravico do združevanja za namene kampanje in ali lahko volivci svobodno glasujejo; poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj zagotovi svobodne in poštene volitve zakonodajnega sveta septembra 2020; poziva Kitajsko, naj se ne vmešava v volilne postopke v Posebnem upravnem območju Hongkong; ponovno poziva k sistematični reformi, s katero bi za položaj izvršnega vodje in članov zakonodajnega sveta uvedli neposredne volitve, kakor določa temeljni zakon, in poziva k dogovoru o sistemu volitev, ki bi bil povsem demokratičen, pravičen, odprt in pregleden, prebivalcem posebnega upravnega območja Hongkong pa bi omogočal, da bi na vse vodstvene položaje izvolili svoje kandidate ali kandidirali za ta mesta;

21.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi švedskega knjigarnarja Guija Minhaija, zaprtega v Ljudski republiki Kitajski;

22.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, ESZD in države članice, naj izrazijo vse svoje pomisleke in zagotovijo dialog z vladama Posebnega upravnega območja Hongkong in Kitajske; želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do te države zavzela odločno, jasno in enotno stališče; nadalje opozarja, da se je Kitajska s sedanjim procesom reform in vedno večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; poziva, naj se dialog s Kitajsko nadaljuje, zato da se bo držala teh zavez;

23.  izraža spoštovanje do pogumnih ljudi na Kitajskem, ki so se junija 1989 zbrali na Trgu nebeškega miru v Pekingu, da bi pozvali k odpravi korupcije, političnim reformam in državljanskim svoboščinam; poziva kitajske oblasti, naj omogočijo počastitev spomina na poboj na Trgu nebeškega miru ne le v Hongkongu, temveč na celotnem ozemlju Ljudske republike Kitajske;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter izvršni voditeljici in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0004.
(2) UL C 244, 27.6.2018, str. 78.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 46.
(4) UL C 369, 11.10.2018, str. 156.
(5) UL C 433, 23.12.2019, str. 103.
(6) UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.

Zadnja posodobitev: 8. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov