Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za leto 2019, objavljenega na spletišču EIB,

–  ob upoštevanju poročila EIB o dejavnostih za leto 2018 z naslovom „Opportunity Delivered“ (Uresničene priložnosti),

–  ob upoštevanju finančnega poročila in statističnega poročila EIB za leto 2018,

–  ob upoštevanju poročila EIB z naslovom „EIB operations inside the European Union – Annual report 2018“ (Operacije EIB znotraj Evropske unije – letno poročilo 2018), objavljenega leta 2019,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2019 z naslovom „The EIB outside the European Union – Financing with global impact – Annual report 2018“ (EIB zunaj Evropske unije – financiranje z globalnim učinkom – letno poročilo 2018), ki je posvečeno dejavnostim EIB zunaj Evropske unije,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2019 z naslovom „Annual Report 2018: European Investment Advisory Hub“ (Letno poročilo za leto 2018: Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe),

–  ob upoštevanju nove podnebne strategije in nove politike posojil v energetskem sektorju, ki jo je EIB sprejela novembra 2019,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe(1),

–  ob upoštevanju priporočila evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 146/2017/DR o tem, kako je Evropska investicijska banka obravnavala pritožbo v zvezi s kršitvami okoljskih, zdravstvenih in varnostnih zahtev pri projektu, ki ga je financirala,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, evropskem zelenem dogovoru (COM(2020)0021),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 14. januarja 2020 o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod (COM(2020)0022),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

–  ob upoštevanju pobude EIB za ekonomsko odpornost,

–  ob upoštevanju dejstva, da je EIB odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU dne 7. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju govora Ursule von der Leyen kot kandidatke za predsednico Evropske komisije 16. julija 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen 11. decembra 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta v Bruslju,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0081/2020),

A.  ker mora EIB v skladu s členom 309 PDEU in sodno prakso Sodišča Evropske unije prispevati k doseganju ciljev Unije, v skladu s členom 18 statuta EIB pa mora svoja sredstva uporabljati čim bolj racionalno v skladu z interesi Unije; ker to vključuje skladnost s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in obveznostmi Unije glede varstva okolja iz členov 11 in 191 PDEU;

B.  ker so glavne bonitetne agencije obveznice EIB ocenile z bonitetno oceno AAA, med drugim zato, ker je banka v lasti držav članic in zaradi njenega skrbnega upravljanja tveganj;

C.  ker je EIB v letu 2018 ustvarila dobiček, in sicer je neto presežek znašal 2,3 milijarde EUR; ker bi morala skupina EIB ohraniti visoko raven kreditne sposobnosti ter portfelj varnih in kakovostnih sredstev;

D.  ker je EIB največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu, ki je v skupni lasti držav članic EU in naravna partnerica Unije pri izvajanju finančnih instrumentov, pri čemer tesno sodeluje z nacionalnimi in večstranskimi finančnimi institucijami;

E.  ker je skupina EIB s Pogodbama obvezana, da z različnimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

F.  ker Komisija ocenjuje, da so za uresničitev ciljev EU do leta 2030 potrebne letne naložbe v višini 1 115 milijard EUR(2); ker je cilj naložbenega načrta Komisije za trajnostno Evropo v naslednjem desetletju sprostiti naložbe v vrednosti 1 bilijona EUR;

G.  ker imajo trajnostne naložbe običajno višje donose kot običajne naložbe, zato so manj obsežne, z njimi povezana tveganja pa so običajno višja; ker je treba povečati likvidnost trgov trajnostnih finančnih produktov, kar je mogoče doseči le s povečanjem njihovega števila na trgu; poudarja, da od samega zasebnega sektorja ni mogoče pričakovati, da bo dosegel kritično maso, in da mora biti javni sektor bolj prisoten na trgih trajnostnih finančnih sredstev in povečati svoj tržni delež, kar bi prispevalo k zmanjšanju tveganj in donosov, pa tudi k povečanju udeležbe na trgu in likvidnosti;

H.  ker ima EIB pomembno vlogo v strategiji EU za reševanje izzivov, povezanih s podnebjem in okoljem, ki jih je Komisija opredelila kot najpomembnejše za sedanjo generacijo, pri čemer bo za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 potrebnih 260 milijard EUR dodatnih naložb;

I.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj primerov dobre prakse na področju politike delovanja, vodenja, upravljanja in preglednosti skupine EIB;

Splošni nasveti

1.  poudarja, kako pomembne so dejavnosti EIB kot banke Unije za povečanje sedanje ravni naložb v EU, ki je nižja od preteklih povprečij in ne zadostuje za izpolnitev ciljev EU na področju trajnosti, gospodarstva, sociale in ustvarjanja delovnih mest ter za doseganje regionalne kohezije, inovacij in konkurenčnosti na ravni EU in za financiranje na lokalni ravni, ki vključuje občine, ki izpolnjujejo potrebe državljanov;

2.  priznava, da morajo EU in države članice več vlagati v boj proti podnebnim spremembam, digitalno revolucijo in javne storitve;

3.  pozdravlja usklajen odziv EU na pandemijo COVID-19 in ponovno poudarja, da so potrebni nujni ukrepi za preoblikovanje naših gospodarstev in ublažitev socialnih in ekonomskih posledic krize; posebej pozdravlja vlogo, ki naj bi jo imela EIB pri podpiranju gospodarstva EU s financiranjem iz evropskega jamstvenega sklada, spremenjenega programa InvestEU, mehanizma za pravični prehod in instrumenta za podporo plačilni sposobnosti; poudarja, da je ta vloga še posebej pomembna za mala in srednja podjetja ter najbolj prizadete sektorje; EIB tudi poziva, naj uresniči svojo zavezo in vse svoje ukrepe uskladi s ciljem EU, da bi najpozneje leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost; je seznanjen z dokumentom o stališču EIB z dne 15. junija 2020 o časovnem načrtu za podnebno banko ter ponovno poziva k sprejetju ambicioznih ukrepov in jasnih ciljev, zlasti v zvezi s pogojevanjem podpore z ukrepi za postopno odpravo izpustov v skladu s cilji EU glede razogljičenja do leta 2050;

4.  opaža vse slabše svetovno gospodarsko ozračje, v katerem se je realna rast BDP upočasnila, svetovni izzivi pa prispevajo k negotovosti; je seznanjen z nizko ravnjo naložb v EU v zadnjem desetletju; poziva k večjemu javnemu in zasebnemu vlaganju v EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

5.  je seznanjen s poročilom EIB o naložbah za obdobje 2019–2020, v katerem so poudarjeni izzivi, s katerimi se sooča EU v smislu konkurenčnosti, kot so vse večja neenakost in nezadostne stopnje naložb, zlasti na področju raziskav in razvoja v povezavi s podnebjem in digitalizacijo, kar ogroža prihodnost evropskega gospodarstva; poziva EIB, naj se pri svojih dejavnostih v največji možni meri posveti reševanju teh vprašanj;

6.  ugotavlja, da je EIB v letu 2018 vložila 64 milijard EUR v 854 projektov; ugotavlja, da se EIB ravna po načelu varnega in skrbnega poslovanja, saj ima samo 0,3 % slabih posojil;

7.  ponovno poudarja, da bi morala biti geografska razdelitev financiranja EIB bolj uravnotežena; poziva EIB, naj odpravi sistemske pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile njene finančne dejavnosti, tudi tako, da si bolj prizadeva za razširitev svojih posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovalne podpore, zlasti v regijah z nizkimi naložbenimi zmogljivostmi, in da svetuje o razvoju projektov, da bi spodbujali vključujočo rast ter ekonomsko, socialno in teritorialno konvergenco in kohezijo ter upoštevali naravo financiranja EIB, ki temelji na povpraševanju;

8.  poziva EIB, naj prevzame pomembno vlogo pri krepitvi trajnostnih financ v Evropi in zunaj nje ter pri svojih posojilnih dejavnostih daje prednost izvajanju 17 ciljev trajnostnega razvoja iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 s spodbujanjem naložb v socialne, zelene in trajnostne projekte;

9.  poziva k ustrezni podpori za okrepitev mehanizmov tehnične pomoči, finančnega svetovanja in ustvarjanja zmogljivosti za lokalne in regionalne organe pred odobritvijo projektov, da bi vsem državam članicam olajšali dostop in udeležbo; v zvezi s tem poziva tudi k večji podpori za svetovalne storitve, kot so svetovalno vozlišče InvestEU, Jaspers, Elena in Fi-compass; poziva k večjemu sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami;

10.  pozdravlja pravočasna prizadevanja EIB za podporo projektom, ki jih financira, v fazi izvajanja (z zagotavljanjem strokovnjakov in podpornih instrumentov ter s pripravo pripravljalnih študij); poziva EIB in Komisijo, naj sodelujeta pri pripravi predlogov za bolj sistematično sodelovanje skupin EIB pri izvajanju projektov v državah, ki za to zaprosijo, zlasti na področjih, ki zahtevajo poglobljeno strokovno znanje ali so strateškega pomena za Unijo, kot je boj proti podnebnim spremembam;

11.  pozdravlja podporo EIB za kohezijske cilje, ki je samo med letoma 2009 in 2018 znašala več kot 200 milijard EUR;

12.  EIB poziva, naj nameni pozornost posvetovanjem z vsemi deležniki, na katere vplivajo njeni projekti, zlasti z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in širšo javnostjo;

13.  meni, da so inovacije in spretnosti temeljni elementi za zagotavljanje trajnostne rasti in ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti; pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2018 za podporo inovacijam ter znanju in spretnostim namenila 13,5 milijarde EUR; pričakuje, da bo EIB še naprej podpirala inovacije in znanja;

14.  meni, da mora Evropa pospešiti sprejemanje digitalnih tehnologij in naložbe v digitalno infrastrukturo ter znanja in spretnosti, da bi ostala konkurenčna; poziva EIB, naj obravnava tehnološki prehod tako, da bolj podpira digitalizacijo;

15.  meni, da je deset standardov, navedenih v okoljskem in socialnem priročniku EIB, izredno pomembnih, saj so pogoj za sodelovanje pri dajanju posojil EIB, tudi na področjih preprečevanja in zmanjšanja onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in ekosistemov, podnebnih standardov, kulturne dediščine, neprostovoljne preselitve, pravic in interesov ranljivih skupin, delovnih standardov, zdravja pri delu in javnega zdravja, varnosti in zaščite ter sodelovanja deležnikov;

16.  poziva Komisijo, naj posebej pozorno zagotavlja, da bodo fiskalna pravila EU podprla prihodnja prizadevanja za povečanje ravni javnih naložb v EU, kar bo EIB omogočilo, da poveča njihov učinek;

17.  meni, da bi morala merila ocenjevanja socialnih projektov upoštevati načela evropskega stebra socialnih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen izvajanja predhodnih in naknadnih ocen trajnosti, konkurenčnosti ter gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov;

18.  pozdravlja ukrepe, ki jih je EIB sprejela do sedaj; poziva jo, naj izboljša svoje poročanje in ocenjevanje dejanskih doseženih rezultatov ter svoje analize dejanskih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov svojih naložb;

19.  EIB poziva k nadaljnjemu ukrepanju v zvezi z ugotovitvami posebnega poročila Računskega sodišča št. 03/2019, v katerem je ocenilo učinkovitost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zbiranju finančnih sredstev za podporo dodatnim naložbam v celotni EU; ugotavlja, da je bilo v poročilu ugotovljeno, da so nekatere operacije EFSI zgolj nadomestile nekatere operacije EIB, ta del financiranja pa je bil namenjen za projekte, za katere bi lahko uporabili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, kar je v nekaterih primerih privedlo do precenitve obsega, v katerem je podpora EFSI dejansko spodbudila dodatne naložbe;

20.  poudarja, da pomembni količinski cilj EFSI glede pritegnitve 500 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb ne bi smel biti glavni dejavnik uspeha sklada pri prihodnjih naložbenih strategijah in da bi morali biti merljivi cilji glede trajnosti, dodatnosti, geografskega kritja in socialnega učinka ravno tako pomembni;

21.  poziva EIB, naj v skladu z ustreznimi uredbami EU za projekte, ki znatno prispevajo k ciljem EU na področju trajnosti in socialnih vprašanj, poveča delež financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe in programa InvestEU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo metodologije za preverjanje trajnosti InvestEU v celoti skladne s cilji EU glede trajnosti in da bodo merila za ocenjevanje socialnih projektov upoštevala načela evropskega stebra socialnih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen izvajanja predhodnih in naknadnih ocen trajnosti, konkurenčnosti ter gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov;

22.  meni, da je potrebno nadaljnje zunanje ocenjevanje dodatne narave posojilne politike EIB in da bi morali biti rezultati te ocene na voljo javnosti;

23.  meni, da bi bilo treba po objavi rezultatov zunanje ocene razmisliti, ali je treba splošno povečati kapitalizacijo EIB, da bi omogočili več dolgoročnih posojil in inovativnih instrumentov pri financiranju projektov z velikimi možnostmi za trajnost, socialne koristi in inovacije, vključno s projekti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in zmanjšanje neenakosti;

24.  poziva EIB, naj zagotovi tesno usklajevanje, skladnost in doslednost med politikami EU, instrumenti financiranja in naložbami, da bi se izognili prekrivanju in okrepili sinergije financiranja;

EIB, ki je bolj osredotočena na podnebje in pravičen prehod

25.  pozdravlja, da je upravni odbor EIB 14. novembra 2019 sklenil, da bo politiko EIB uskladil s ciljem omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

26.  priznava, da bo EIB morda morala prevzeti več tveganja, zlasti v sektorjih in regijah, ki privabljajo manj naložb, da bi dosegli omenjene ambicije in tiste iz zelenega dogovora, a le, če je takšno posojanje v skladu z merili EIB za upravičenost in če EIB ohrani bonitetno oceno AAA;

27.  pozdravlja dejstvo, da je EIB največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in prva, ki je zagnala uspešne zelene obveznice, s katerimi je v 11 letih zbrala več kot 23 milijard EUR, svetovni trg zelenih obveznic pa je zdaj vreden več kot 400 milijard EUR; ugotavlja, da je velik izziv določiti skupne standarde, da ne bi prišlo do lažnega ekološkega vtisa; pozdravlja nove obveznice ozaveščenosti o trajnosti, ki jih je EIB izdala leta 2018 in ki so namenjene podpiranju naložb, povezanih s cilji OZN za trajnostni razvoj; poudarja, da je treba določiti skupne standarde v zvezi s temi novimi obveznicami, da se zagotovi, da so projekti pregledni, preverljivi in merljivi; poziva EIB, naj nadaljuje z izdajanjem zelenih obveznic in to še razširi, da bi olajšala izvajanje evropskega zelenega dogovora in da bi jih kupila Evropska centralna banka, ter naj pomaga pri razvoju trga zelenih obveznic, ki temelji na delu v okviru akcijskega načrta EU za financiranje trajnostne rasti, vključno s taksonomijo EU za trajnostno financiranje;

28.  poziva, naj se Evropski investicijski sklad v celoti vključi v vse podnebne ukrepe EIB; poziva Evropski investicijski sklad, naj bolj prednostno obravnava potrebe po inovacijah za prehod na podnebno nevtralno Evropo; poziva ga, naj zagotovi, da bo pri vseh svojih naložbah dejavno sodeloval s podjetji, v katera vlaga, pri izboljšanju njihovih razkritij, povezanih s podnebjem, zmanjševanju njihovih emisij in usmerjanju naložb v stroškovno učinkovite alternative (npr. energetska učinkovitost ali prilagajanje odpornosti na podnebne spremembe);

29.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leta 2018 29 % vseh posojil EIB povezanih s podnebjem;

30.  poziva ECB, naj v okviru svojega strateškega pregleda preuči orodja za podporo in usklajevanje z EIB, zlasti v njeni vlogi podnebne banke EU, še posebej pri financiranju zelenega prehoda in trajnosti gospodarstva;

31.  opozarja, da je bila podnebna strategija EIB sprejeta leta 2015, ko so bili določeni tudi upravičeni sektorji in merila za upravičenost ter strategija za izvajanje podnebne politike; poziva, naj se leta 2020 pregleda izvedbeno strategijo za usklajevanje s Pariškim sporazumom, vključno s konkretnim časovnim načrtom za izpolnitev 50-odstotnega granularnega cilja(3) do leta 2025, pa tudi jamstev za podnebno nevtralnost preostalih posojil po odprtem in preglednem postopku javnega posvetovanja; poziva EIB, naj po sprejetju dokumentov obsežno obvešča deležnike in širšo javnost; opozarja EIB, da morajo biti zelene naložbe izvedljive in morajo spodbujati kohezijo med državami članicami;

32.  poziva k zaostritvi meril za upravičenost za podnebne ukrepe, da se prepreči tveganje, da z naložbami ne bi bistveno zmanjšali emisij toplogrednih plinov, in sicer z zagotavljanjem skladnosti z ustrezno zakonodajo EU in usklajevanjem dejavnosti EIB z novo taksonomijo; meni, da bi morale vse operacije EIB temeljiti na splošni določbi o neškodovanju, ki bi jo bilo treba vključiti v izjavo EIB o okoljskih in socialnih standardih, to pa je treba v letu 2020 pregledati in uskladiti s ciljem globalnega segrevanja 1,5 °C;

33.  pozdravlja revidirano metodologijo EIB za oceno ogljičnega odtisa in poziva k njenemu celovitemu izvajanju, pri čemer je treba poseben poudarek dati mejnim in posrednim emisijam (t. i. „tip 3“); poziva, naj se projekti ocenjujejo celostno in ne zgolj s preprosto analizo njihovih emisij v življenjskem ciklu; poziva k strogemu podnebnemu računovodenju, zlasti pri ekonomskem in finančnem ocenjevanju projektov za sledenje dodeljenim virom in dejanski porabi za podnebne namene; v zvezi s tem poziva k posodobitvi ocene izračunov stopenj uporabe;

34.  meni, da bi morala EIB od svojih posredniških strank zahtevati, da razkrijejo svojo izpostavljenost v zvezi s fosilnimi gorivi, in da bi morala postopoma uvesti omejitve za močno izpostavljene posrednike; pričakuje, da bodo imeli do konca leta 2025 vsi posredniki načrt za razogljičenje, saj je bistvenega pomena za njihovo nadaljnje financiranje; poudarja, da te nove zahteve ne bi smele ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

35.  pozdravlja dejstvo, da je EIB že leta 2013, ko je sprejela novo različico svoje posojilne politike na energetskem področju, prenehala podpirati sektor premoga; meni, da bi moralo financiranje EIB v skladu z dobro prakso v sektorju komercialnega bančništva(4) potekati po znanstveno zasnovanem načrtu z jasnimi cilji in časovno opredeljenimi zavezami za uskladitev s Pariškim sporazumom, da bi postopno ukinili podporo projektom, katerih dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov; poziva EIB, naj podjetjem nudi svetovanje o tem, kako se lahko razogljičijo;

36.  poziva EIB, naj v dokumentacijo o financiranju vključi klavzule, ki od upravičencev do posojil zahtevajo, da se zavežejo, da bodo v celoti izpolnili cilj razogljičenja, če so ga vključili v svojo vlogo za posojilo; meni, da bi morale takšne klavzule vključevati določbo, da morajo biti izplačila pogojena z zadovoljivim izpolnjevanjem teh zavez, in da bi morala v primerih, ko se izplačila izvedejo pred izpolnitvijo ciljev razogljičenja, obstajati učinkovita ureditev za naknadna povračila;

37.  pozdravlja novo posojilno politiko EIB na energetskem področju, zlasti pa to, da bi lahko vplivala na druge banke in tako pomenila pravo revolucijo pri finančnih institucijah; pozdravlja to, da politika zajema finančne posrednike, prednostno razvrščanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije in da podpira energetske skupnosti in mikro omrežja, ter njen potencial za večjo finančno podporo lokalnim virom energije, da bi odpravili veliko odvisnost Evrope od zunanjih virov energije in zagotovili oskrbo; ugotavlja, da bodo do konca leta 2021 veljale izjeme za odobritev nekaterih projektov v zvezi s plinom in da bi se lahko ohranila podpora za plinske projekte, namenjene prevozu plina z nizkimi emisijami ogljika; poudarja tveganje vlaganja v nasedle naložbe prek posojil za infrastrukturo za fosilna goriva; poziva EIB, naj pojasni, da ne bo začela z ocenjevanjem nobenega projekta, povezanega s fosilnimi gorivi, ki ji je bil predložen po 14. novembru 2019; poziva, naj se ta politika redno pregleduje in naj bo vedno v skladu s taksonomijo evropskega trajnostnega financiranja, ko pa bo ta uradno sprejeta, naj se uporablja kot referenčno merilo za podnebne in okoljske naložbe v okviru politike, da bi ostala skladna z načrtom, združljivim z omejevanjem globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C, pa tudi s sprejemanjem ustreznih novih zunanjih ukrepov v EU;

38.  vztraja, naj EIB izvaja načelo energetske učinkovitosti in določi cilj boja proti energijski revščini pri vseh svojih energetskih posojilih, pri tem pa upošteva vpliv energetske učinkovitosti na prihodnje povpraševanje in njen prispevek k energetski varnosti;

39.  meni, da je pregled posojilne politike EIB na prometnem področju ključna prednostna naloga; poziva k hitremu sprejetju nove politike financiranja prometa, da bi prometni sektor EU do leta 2050 razogljičili; poudarja, da bi si morala EIB še naprej prizadevati za financiranje inovacij in zelene tehnologije v letalstvu, vključno z razvojem trajnostnih biogoriv, elektrifikacije in hibridne tehnologije, da bi razogljičili letalstvo in dosegli glavni cilj Pariškega sporazuma;

40.  poziva k izvajanju novih politik v ogljično intenzivnih industrijskih sektorjih, v katerih je dejavna EIB, kot so cementni, petrokemični in jeklarski sektor, s poudarkom na njihovi vzdržnosti in na spodbujanju krožnega gospodarstva, temelječega na kroženju nestrupenih materialov, da bi najpozneje do leta 2050 uskladili vsa sektorska posojila za doseganje podnebne nevtralnosti; opozarja, da je mogoče obsežne spremembe doseči le, če pri tem sodeluje tudi industrija;

41.  opozarja EIB, da je varstvo biotske raznovrstnosti ključni element prilagajanja podnebnim spremembam in da je obnova ekosistemov edini preizkušeni način za doseganje negativnih emisij; poziva EIB, naj v svojih finančnih instrumentih še naprej razvija preverjanje vpliva na biotsko raznovrstnost, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo; poziva jo tudi, naj se zaveže, da bo prenehala financirati projekte, ki prispevajo k izgubi in degradaciji biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter k nezakonitemu krčenju gozdov, in naj znatno poveča financiranje za doseganje ciljev Skupnosti na tem področju, zlasti cilja ničelnega neto krčenja gozdov in ciljev varstva morskega in obalnega območja, ter podpira ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje, ključne ekosistemske storitve, kot je opraševanje, in zeleno infrastrukturo;

42.  pozdravlja smernice za hidroelektrarne, sprejete leta 2018(5), in poziva k razširitvi zahtev po preglednosti na vse infrastrukturne projekte, tudi tiste, ki jih financirajo finančni posredniki;

43.  poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi akterji na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi konsolidirali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako omogočili, da izpolnjujejo pogoje za financiranje EIB;

Vloga EIB v okviru evropskega zelenega dogovora in mehanizma za pravičen prehod

44.  poudarja ključno vlogo EIB pri doseganju ciljev, določenih v naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, evropskem zelenem dogovoru in mehanizmu za pravičen prehod, pri tem pa priznava pomen zasebnega in javnega sektorja pri doseganju naložbenih ciljev iz evropskega zelenega dogovora in mehanizma za pravičen prehod v višini 1 bilijona EUR oziroma 100 milijard EUR v naslednjih sedmih letih;

45.  spodbuja EIB, naj podpre projekte za olajšanje pravičnega prehoda v državah članicah; meni, da bi morala EIB, glede na to, da niso vse države članice v istem položaju, svojo podporo osredotočiti na tiste države članice, ki so najbolj oddaljene od ciljev; poudarja, da pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo nihče ne sme biti zapostavljen; zato poziva EIB, naj zagotovi ustrezno podporo najbolj prizadetim regijam, tudi v tehničnem smislu, ob upoštevanju različnih gospodarskih razmer in zmogljivosti držav članic; zlasti poudarja, da je treba proaktivno podpirati področja, kjer so delovna mesta trenutno odvisna od industrijskih panog z visokimi emisijami, in sicer z zagotavljanjem naložb v usposabljanje in alternativne gospodarske priložnosti, da bi dejansko izkoristili potrebne zasebne in javne vire ter spodbudili prehod na bolj zeleno gospodarstvo;

46.  poudarja potrebo po načrtovanem in participativnem pristopu, da bi zagotovili, da bo prehod koristil vsej družbi; poziva k podpori prizadetih regij (premogovniških, ogljično intenzivnih itd.) in skupnosti, pa tudi delovne sile v sektorjih, ki jih je najbolj prizadelo razogljičenje, kot tudi k spodbujanju razvoja novih skupnih projektov in tehnologij za te skupnosti in regije;

47.  meni, da mora EIB za to, da postane podnebna banka EU in odigra vlogo pri pravičnem prehodu, izboljšati mehanizme za boljše vključevanje prispevkov različnih deležnikov, kot so lokalni in regionalni organi, sindikati, nevladne organizacije in ustrezni strokovnjaki, v svojo naložbeno strategijo;

48.  poziva EIB, naj se zaveže in predstavi pošten, usklajen in vključujoč načrt, pri čemer naj se posvetuje z državami članicami in regijami v skladu z njihovimi socialnimi in geografskimi okoliščinami, da bi učinkovito spodbujala potrebne zasebne in javne vire ter prehod na bolj zeleno gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zaščiti državljanov in delavcev, ki jih bo prehod najbolj prizadel, med drugim z zagotavljanjem dostopa do programov prekvalifikacije in spodbujanjem naložb v nove gospodarske sektorje, ki bodo ustvarili nova in visokokakovostna delovna mesta;

Mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

49.  pozdravlja pripravljenost skupine EIB, da poveča konkurenčnost EU in podpre rast in ustvarjanje delovnih mest s podporo na področjih, kot so inovacije, mala in srednja podjetja, infrastruktura, socialna kohezija, podnebje in okolje;

50.  poudarja, da bi se morala EIB, ne glede na svoje dejavno sodelovanje pri prizadevanjih za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti, osredotočiti na podpiranje projektov, ki zagotavljajo regenerativno rast in ustvarjanje delovnih mest;

51.  pozdravlja odločno podporo EIB za mala in srednja podjetja v letu 2018 s skupnimi naložbami v višini 23,27 milijarde EUR, kar je imelo pozitiven učinek za 374 000 podjetij, ki zaposlujejo 5 milijonov ljudi; je seznanjen z rezultati poročila o naložbah EIB za leto 2019/2020 v zvezi s financiranjem malih in srednjih podjetij in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; meni, da mora podpora tem podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati temeljni cilj EIB, ter poziva k večjim prizadevanjem in večjemu poudarku na financiranju malih in srednjih podjetij, da bi zmanjšali vrzel v njihovem financiranju; v zvezi s tem pozdravlja sklop za mala in srednja podjetja v skladu InvestEU; poudarja, da se je treba osredotočiti na dolgoročno financiranje, zlasti s podpiranjem projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati drugače, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja; vendar poudarja, da dejavnosti financiranja EIB niso nadomestilo za vzdržne fiskalne politike v državah članicah;

52.  ugotavlja, da je za mala in srednja podjetja dvakrat bolj verjetno, da bodo imela omejen dostop do zunanjega financiranja, kot za velika podjetja in da se delež podjetij s finančnimi omejitvami v EU giblje med 1 % in 13 %;

53.  ugotavlja, da zunanje financiranje za vsa podjetja v EU predstavlja nekaj več kot tretjino njihovega financiranja naložb;

54.  meni, da bi morala EIB zaradi ključnega pomena malih in srednjih podjetij še naprej nuditi finančno podporo in okrepiti svoje upravne in svetovalne zmogljivosti, da bi jim zagotovila informacije in tehnično podporo pri dostopanju do finančnih sredstev, pri tem pa upoštevati manj razvite regije;

55.  poudarja, da bo EIB za uresničitev svojih ciljev poleg povečanja lastnih sredstev in okrepitve strokovnega znanja na področju inovativnih finančnih instrumentov morda morala prevzeti dodatna tveganja; poziva delničarje EIB, naj zagotovijo ustrezna sredstva, da bo lahko uporabljala inovativne instrumente za financiranje projektov z velikim potencialom za trajnostne, socialne in inovativne koristi; zato poziva k povečanju kapitalizacije EIB po objavi ugotovitev zunanje ocene, da bi omogočili več dolgoročnih posojil in inovativnih instrumentov pri financiranju projektov z velikimi možnostmi za trajnost, socialne koristi in inovacije, vključno s projekti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in zmanjšanje neenakosti ter ustvarjanje kapitala za rast, da bi malim in srednjim podjetjem omogočili razširitev svojih dejavnosti; poudarja, da je pomembno sodelovanje z več partnerji in to, da EIB pri naložbah v EU zagotavlja dejavnik dodatnosti; poudarja tudi, da dodatna vrednost financiranja EIB zajema tudi tehnično svetovanje in krepitev zmogljivosti, da projekti postanejo pripravljeni na naložbe in se zagotovi čim večje geografsko ravnovesje;

56.  predlaga, da EIB nadaljuje z zelenim portfeljem za mala in srednja podjetja, na primer z dodelitvijo večjih deležev za okolju prijaznejše projekte in z zagotavljanjem podpore posredniškim bankam za vzpostavljanje produktov, ki spodbujajo energetsko učinkovitost ali obnovljive vire energije; poleg tega predlaga, naj EIB podpre digitalizacijo malih in srednjih podjetij, da bi odpravili digitalni razkorak;

57.  v zvezi s tem ima pomisleke glede poziva EIB k naložbam v mala podjetja in sprašuje, ali je zaradi omejitev pri financiranju projektov s precejšnjim tveganjem preveč omejujoč;

Posojanje zunaj EU

58.  pozdravlja, da je EIB dejavna v več kot 130 državah zunaj EU, in sicer s posojili za projekte v podporo zunanjemu sodelovanju in razvojni politiki EU;

59.  ugotavlja, da je EIB v letu 2018 podpisala pogodbe o financiranju za 101 novih projektov zunaj EU s skupnim odobrenim financiranjem v višini 9,05 milijarde EUR in tako omogočila naložbe v skupni vrednosti 41 milijard EUR, pri čemer je bilo zabeleženo rekordno število posojil za podnebno in socialno ter gospodarsko infrastrukturo;

60.  poziva EIB, največjega večstranskega posojilodajalca na svetu, naj ohrani vodilno vlogo pri financiranju EU v prihodnosti in spodbuja trajnostno financiranje zunaj Evrope, pri tem pa ohranja ključno vlogo pri vzpostavljanju mehanizmov financiranja EU za tretje države;

61.  ugotavlja, da se približno 10 % posojil EIB nameni tretjim državam in da je podpora večinoma namenjena državam z visokim srednjim dohodkom, v najmanj razvitih državah pa se financira le nekaj operacij;

62.  je seznanjen z oceno Komisije o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije; meni, da bi morala EIB svoja zunanja posojila bolj uskladiti s cilji EU na področju zunanje in razvojne politike ter ukrepi držav članic, da bi tako najbolje podprla politične cilje EU;

63.  spodbuja EIB, naj izboljša svoje strokovno znanje na področju razvojnih projektov, zlasti projektov, ki vključujejo neposredna posojila zasebnemu sektorju;

64.  spodbuja EIB, naj izboljša sodelovanje na lokalni ravni, tudi pred in med izvajanjem projektov, pa tudi sodelovanje z delegacijami EU;

65.  meni, da bi morala EIB intenzivneje spremljati projekte in izboljšati poročanje in ocenjevanje dejanskih doseženih rezultatov ter svoje analize dejanskih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov; zato predlaga povečanje števila lokalnih uslužbencev v partnerskih državah;

66.  ugotavlja, da je znesek financiranja, povezanega s podnebjem in odobrenega v obdobju 2014–2018, višji od cilja pooblastila za izdajanje zunanjih posojila v višini 25 %;

67.  EIB poziva, naj v celoti izkoristi pogodbene klavzule, na podlagi katerih lahko začasno ustavi izplačila v primeru, da projekti ne spoštujejo okoljskih in socialnih standardov ter standardov na področju človekovih pravic, davkov in preglednosti;

68.  ugotavlja, da približno 40 % poslov iz pooblastila za izdajanje zunanjih posojil poteka prek finančnih posrednikov, in poziva EIB, naj zagotovi celovitejše in redne informacije o prerazporejanju posojil s strani finančnih posrednikov; poziva EIB, naj še naprej preverja posojila, ki so bila dodeljena prek nepovezanih finančnih posrednikov; v zvezi z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami poudarja po eni strani pomen ponovnega razmisleka o povezavi med EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj in razvojnimi bankami, da se zagotovi skladnost med njihovimi mandati, po drugi strani pa krepitev njihovega sodelovanja s Komisijo, EIB ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, da bi ustvarili večje sinergije med skladi ESI ter finančnimi instrumenti in posojili EIB, zmanjšali upravno breme, poenostavili postopke, povečali upravne zmogljivosti, spodbujali teritorialni razvoj in koheziji ter izboljšali prepoznavnost skladov ESI in financiranja EIB;

69.  je seznanjen z ocenjevalnim poročilom EIB iz julija 2017 o posrednem posojanju v regiji afriških, karibskih in pacifiških držav(6); je zaskrbljen zaradi očitnega pomanjkanja nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo finančni posredniki, in težav pri spremljanju koristi, ki se ustvarijo s posojili; zlasti poudarja, da med letoma 2015 in 2018 približno 30 % posojil prek posrednikov ni bilo namenskih(7);

70.  ugotavlja, da so načela človekovih pravic vključena v ključne postopke in standarde potrebne skrbnosti banke; poziva EIB, naj v okviru prihodnje revizije svoje politike na področju okoljskih in socialnih standardov okrepi svojo strategijo na področju človekovih pravic, vključno s tveganjem povračilnih ukrepov zoper zagovornike človekovih pravic in žvižgače, ter spoštuje zahtevo po ustreznem obveščanju in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi; meni, da bi morala ta politika temeljiti na oceni tveganj na področju človekovih pravic, zlasti pa bi morala vsebovati metodologijo za preprečevanje negativnih posledic za zagovornike človekovih pravic, pa tudi ustrezne odzive, če bi do tega prišlo, na primer tako, da bi zagotovila dejansko pravico do dostopa do informacij in uvedla zahtevo po pravem predhodnem posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, ki jih je naložba prizadela; meni, da bi morala strategija vključevati tudi sistematično ocenjevanje tveganj na področju človekovih pravic, vključno s predhodno oceno, in stalno spremljanje na terenu; poziva EIB, naj v svoje pogodbe vključi klavzule, ki bodo omogočale začasno ustavitev izplačil v primeru resnih kršitev človekovih pravic ali okoljskih in socialnih standardov, in naj zagotovi, da bodo tudi oddaljene in marginalizirane skupnosti zlahka dostopale do pritožbenih mehanizmov, ki naj bodo pravočasni in učinkoviti;

71.  pozdravlja, da EIB že zaposluje strokovnjake za človekove pravice, in priporoča, da še naprej zaposluje strokovnjake iz partnerskih držav, da bi bolje razumela lokalne razmere in bi lahko spremljala morebitne zlorabe;

72.  pozdravlja, da je bil 26. septembra 2019 podpisan memorandum o soglasju med EIB in japonsko agencijo za mednarodno sodelovanje, ki bo omogočil nadaljnje sofinanciranje in sovlaganje v državah v razvoju; je prepričan, da to sodelovanje krepi pomembno strateško partnerstvo med EIB in agencijo pri podpori projektov v tretjih državah, ki obravnavajo globalna vprašanja;

73.  je seznanjen z nedavnimi izjavami predsednika Evropske investicijske banke Wernerja Hoyerja o osredotočenosti EIB na razvoj; ugotavlja tudi, da je EIB predlagala ustanovitev posebne hčerinske banke, osredotočene na razvoj, Evropske banke za trajnostni razvoj; poziva EIB, naj vodi dialog s Parlamentom o svojih načrtih za ustanovitev hčerinske banke, ki bi opravljala njene razvojne dejavnosti, zlasti v okviru razprav s Svetom po poročilu skupine modrecev na visoki ravni o evropski finančni strukturi za razvoj;

74.  poziva EIB, naj upošteva primere najboljše prakse in v pri naložbah, ki temeljijo na zemljiščih in naravnih virih, razširi načelo prostovoljne, svobodne privolitve po predhodni seznanitvi na vse prizadete skupnosti, ne le na domorodna ljudstva;

Upravljanje, preglednost in odgovornost

75.  opozarja, da bi morala za vse organe Unije veljati ista načela odgovornosti in preglednosti(8); vztraja, da morata biti večja gospodarska vloga skupine EIB ter povečanje njene naložbene zmogljivosti in uporabe proračuna EU za zagotavljanje njenega delovanja tesno povezani s preglednostjo in odgovornostjo v zvezi z njenimi gospodarskimi dejavnostmi, uporabo proračunskega jamstva EU, dodatnostjo dejavnosti EIB in morebitnimi prihodnjimi načrti za ustanovitev hčerinske banke za razvoj v okviru skupine EIB; poziva k preglednemu odločanju in tesnemu sodelovanju z institucijami EU, da bi zagotovili skladnost in verodostojnost zastavljenih ciljev; ugotavlja, da politika preglednosti skupine EIB temelji na domnevi razkritja, in opozarja EIB na njene pravne obveznosti v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v EU;

76.  podpira zavezo EIB v okviru tretje strategije za raznolikost in vključevanje za obdobje 2018–2021, da bi povečali število žensk na višjih položajih na 50 % do leta 2021; poziva EIB, naj zagotovi, da bo v naslednjih dvanajstih mesecih uresničila cilj glede pridobitve potrdila o ekonomskih dividendah za enakost spolov;

77.  pozdravlja dejstvo, da se v skladu s priporočili iz zadnjih poročil Parlamenta o sejah upravnega odbora zdaj pripravljajo povzetki, ki so dostopni javnosti; poudarja, da je treba sistematično objavljati vsebino sej vseh upravnih organov EIB, in poziva k večji preglednosti v zvezi s sejami upravnega odbora in njihovimi izidi;

78.  prosi EIB, da v skladu z zakonodajo EU objavi vse informacije v zvezi z neposrednimi posojili, ki jih odobri upravni odbor, tudi da za vsak projekt objavi mnenje Komisije in države članice, v kateri se projekt izvaja, na zahtevo pa tudi načrte za merjenje rezultatov;

79.  poziva EIB, naj v letu 2020 pregleda svojo politiko preglednosti, da bo mogoče pravočasno objaviti več informacij o vseh njenih dejavnostih financiranja in tako preveriti, ali upošteva svoje socialne, podnebne in okoljske zaveze; poudarja, kako pomembno je, da so dejavnosti EIB skladne s politikami EU;

80.  poziva EIB, naj še poveča preglednost in dostop do informacij, zlasti v zvezi s sistemom oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultati notranjih preiskav ter izbiranja, spremljanja in ocenjevanja dejavnosti in programov;

81.  poziva EIB, naj zagotovi najvišjo raven integritete svojih finančnih posrednikov in naj za njihova posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil; poziva EIB, naj ne sodeluje več s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufije, korupcije, organiziranega kriminala, pranja denarja ali spoštovanja človekovih pravic; poudarja, da te nove zahteve ne bi smele ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

82.  poziva k reviziji regulativnega okvira, ki določa obveznosti skrbnega ravnanja EIB, da bi se zlasti okrepili njeni pogodbeni pogoji za stranke, na primer glede goljufij in korupcije;

83.  poziva EIB, naj izboljša sodelovanje z deležniki in postopke javnega posvetovanja, povezane s projekti, ki jih financira; poziva EIB, naj bolje nadzoruje in spremlja različne faze sodelovanja deležnikov ter zagotovi, da bodo imeli nosilci projektov na voljo zanesljive zaščitne ukrepe z zavezujočimi zahtevami;

84.  poziva EIB, naj okrepi svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti v skladu z zakonodajo EU za boj proti pranju denarja in naj zagotovi celovit regulativni okvir, ki bo omogočal učinkovito preprečevanje vpletenosti v nezakonito dejavnost in zagotavljal ustrezen sistem sankcij za nespoštovanje prava EU;

85.  pričakuje, da bo EIB prilagodila svoje notranje politike, da bi upoštevala novi pravni okvir, ki je bil vzpostavljen za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkov, ter poudarja, kako pomembno je, da je sektor EIB za preiskovanje goljufij neodvisen in učinkovit; spodbuja EIB, naj tesneje sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in nacionalnimi organi za preprečevanje goljufij in pranja denarja ter da se zagotovi, da bo o tem obveščeno Evropsko javno tožilstvo in da bodo vsi domnevni primeri goljufije prijavljeni pristojnim organom; izkazuje proaktiven interes za dejavnosti EIB; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo v prihodnosti imeti pooblastilo za pregon kriminalnih dejavnosti v zvezi s sredstvi EIB v državah članicah, ki so članice Evropskega javnega tožilstva; poziva, naj se za to novo nalogo dodelijo ustrezna finančna sredstva;

86.  izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavno objavljenega članka(9) o notranji reviziji EIB, v kateri so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti v banki pri izvajanju standardov za boj proti pranju denarja; pozdravlja prizadevanja EIB, da te pomanjkljivosti odpravi, in jo poziva, naj svoje delo zaključi do julija 2020 ter Parlamentu poroča, katere konkretne ukrepe je sprejela, zlasti za okrepitev skrbnega pregleda strank EIB; EIB poziva, naj Parlamentu zadevno notranjo revizijsko poročilo posreduje in objavi njegov smiseln povzetek ter oceno konkretnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, da se z njimi seznani širša javnost in da bo mogoče oceniti napredek EIB v zvezi s tem; zato predlaga, naj skupina EIB posodobi svojo politiko o prijavljanju nepravilnosti, da bo v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(10), ki jo države članice trenutno izvajajo;

87.  ugotavlja, da politika EIB za boj proti goljufijam vključuje neodvisni urad, ki preiskuje domnevne goljufije, o katerih se poroča interno ali zunaj EIB; poziva EIB, naj razmisli o posodobitvi svoje politike, da bi izboljšala okvir za boj proti goljufijam in zagotovila ustrezna sredstva, zlasti ker ima EIB pomembno vlogo pri izvajanju politik EU, kot sta InvestEU in evropski zeleni dogovor; ugotavlja, da so sankcije in pravna sredstva že predvideni v okviru politike EIB na področju boja proti goljufijam, saj je na primer mogoče začasno ustaviti izplačila, zahtevati povračilo ter prekiniti ali preklicati projekte; poziva EIB, naj začasno ustavi izplačila v primeru hudih napak pri upravljanju in/ali korupcije;

88.  pozdravlja sprejetje revidirane politike skupine EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij(11); poziva druge evropske finančne institucije, naj uporabljajo enake standarde; pričakuje, da bo EIB sprejela podrobne operativne postopke in ukrepe glede potrebne skrbnosti, da bi izvajala novo politiko glede jurisdikcij, ki ne upoštevajo pravil; ugotavlja, da EIB objavlja podatke o svojih strankah za vsako dejavnost na svojem spletnem mestu in preverja njihovo dejansko lastništvo, kadar so posojila EIB zanje zajamčena s proračunom EU v skladu z zakonodajo EU; poleg tega poziva, naj se spletno mesto poveže z registri na ravni držav članic, kjer je mogoče pridobiti podatke o dejanskem lastništvu; opozarja, da je izjemno pomembno okrepiti njeno politiko o nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcijah glede na nove in obstoječe načine izogibanja davkom, kot so uporaba hibridnih neskladij, prednostna obravnava pravic intelektualne lastnine ali uporaba jurisdikcij z nizkimi ali ničnimi davki za preusmeritev dobičkov, zlasti z uvedbo pogoja, da je treba za neposredna in posredna posojila objaviti davčne in računovodske podatke po posameznih državah; poziva EIB, naj oblikuje seznam neporavnanih transakcij, zlasti če se nanašajo na seznam mednarodnih davčnih oaz; poziva EIB, naj v okviru svoje davčne skrbnosti uporablja celotno zbirko orodij proti izogibanju davkom za projekte z upoštevanjem tveganja in po potrebi uporabi zahteve za premestitev; je seznanjen s spremenjenim okvirom skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter poziva EIB, naj posodobi svojo politiko ob upoštevanju pete direktive o preprečevanju pranja denarja in sodeluje z ustreznimi organi, da bi zagotovila ustrezne sankcije za kršitve zakonodaje in stroge standarde za finančne posrednike;

89.  je seznanjen s pregledom politike in postopkov EIB v zvezi s pritožbenim mehanizmom, da bi zagotovili njegovo popolno delovanje in da bi odkrili in odpravili morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; poziva EIB, naj zagotovi neodvisnost in učinkovitost tega mehanizma; spodbuja izvajanje priporočil evropskega varuha človekovih pravic;

90.  poziva EIB, naj razširi sodelovanje z evropskim varuhom človekovih pravic;

91.  pozdravlja strategijo skupine EIB za enakost spolov in akcijski načrt za enakost spolov ter z zanimanjem pričakuje drugo fazo izvajanja akcijskega načrta;

92.  poziva EIB, naj spodbuja udeležbo žensk in dejavno promovira uravnoteženo zastopanost spolov na visokih položajih;

93.  poziva Komisijo, Evropsko računsko sodišče in EIB, naj pri prihodnjem podaljšanju tristranskega sporazuma, ki bo urejal pravila delovanja, okrepijo vlogo Evropskega računskega sodišča; poziva, naj se Računsko sodišče pooblasti za revizijo vseh dejavnosti EIB, vključno z oceno stroškovne učinkovitosti njenih naložb in dodatnosti njenih projektov, ter naj se te revizije objavijo; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi priporočila o rezultatih zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

94.  poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med EIB in Parlamentom za izboljšanje dostopa do dokumentov in podatkov EIB;

95.  poziva, naj se nujno okrepijo pristojnosti Parlamenta, kar zadeva strateške usmeritve in politike EIB, da se zagotovi demokratični nadzor nad naložbami, vključno z možnostjo, da Parlament EIB predloži vprašanja za pisni odgovor, tako kot že velja za ECB; poziva skupino EIB, naj izboljša svojo odgovornost glede teh vprašanj, in predlaga zamisel o četrtletnem dialogu z ustreznimi odbori Parlamenta, da bi zagotovili udeležbo v naložbeni strategiji EIB in ustrezen nadzor; poudarja pomen večjega nadzora Parlamenta nad odločitvami sveta direktorjev EIB in opozarja na možnost, da bi imel Parlament na sejah odbora status opazovalca, da se zagotovi boljša izmenjava informacij; zahteva, naj Komisija poveča preglednost v odnosu do Parlamenta, kar zadeva stališča v upravnem odboru EIB; poziva EIB in Parlament, naj skleneta memorandum o soglasju za boljši dostop do dokumentov EIB in podatkov v zvezi s strateškimi usmeritvami in politikami financiranja v prihodnosti, da bi EIB prevzela večjo odgovornost;

96.  poziva predsednika EIB, naj to resolucijo predloži direktorjem in guvernerjem EIB, ter poziva, naj se o njem razpravlja v upravnem odboru;

o
o   o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 345, 27.12.2017, str. 34. (2) Evropska komisija, SWD(2016)0405, 6. december 2016, tabela 22 (scenarij EUCO30, vir: Primes model). (3) Granularnost: kadar bo to mogoče in ustrezno, si bo banka prizadevala evidentirati le elemente podnebnih ukrepov, ki so vključeni v širše skupne projekte ali programe. Ta pristop omogoča večjo stopnjo natančnosti in je v skladu z usklajeno metodologijo MDB („EIB: Climate Action Lending – List of eligible sectors and eligibility criteria“ (Posojila za podnebne ukrepe – seznam upravičenih sektorjev in merila za upravičenost), 20. december 2017). (4) Banka Crédit Agricole se je zavezala, da ne bo več podpirala podjetij, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga. Njena politika ničelne tolerance velja za vsa podjetja, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga, od pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije iz njega, do trgovine in prevoza. (5) EIB, „Environmental, Climate and Social Guidelines on Hydropower Development“ (Smernice o razvoju hidroenergije), oktober 2019. (6) EIB: „Evaluation of the EIB Intermediated Lending through the Investment Facility in ACP“ (Ocena posredniških posojil EIB v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP), julij 2017. (7) Poročilo: „Cachez ces fossiles que l’on ne saurait voir: 3 institutions financières publiques à l’épreuve de l’Accord de Paris“ (Skrijte fosilna goriva: tri javne finančne institucije na preizkušnji z vidika Pariškega sporazuma), Les Amis de la Terre France, Oxfam France in Réseau Action Climat-France, julij 2019. (8) Kot je Evropsko računsko sodišče opozorilo leta 2018. (9) https://luxtimes.lu/european-union/40483-eib-under-scrutiny-for-failings-after-whistleblowing-complaints (10) UL L 305, 26.11.2019, str. 17. (11) EIB, „EIB Group Policy towards weakly regulated, non-transparent and non-cooperative jurisdictions and tax good governance“ (Politika skupine EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij in upravljanja na davčnem področju), marec 2019.