Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2128(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0103/2020

Predložena besedila :

A9-0103/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0192

Sprejeta besedila
PDF 193kWORD 62k
Petek, 10. julij 2020 - Bruselj Končna izdaja
Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018
P9_TA(2020)0192A9-0103/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018 (2019/2128(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 11. oktobra 2019 z naslovom „30. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam (2018)“ (COM(2019)0444) ter spremljajočih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2019)0361, SWD(2019)0362, SWD(2019)0363, SWD(2019)0364 in SWD(2019)0365),

–  ob upoštevanju poročila urada OLAF za leto 2018(1) in poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču z naslovom Strategija Komisije za boj proti goljufijam: okrepljeni ukrepi za zaščito proračuna EU (COM(2019)0196),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta (SWD(2019)0170) in ocene tveganja za goljufije (SWD(2019)0171), ki sta priložena sporočilu z naslovom Strategija Komisije za boj proti goljufijam: okrepljeni ukrepi za zaščito proračuna EU (COM(2019)0196),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2018 z odgovori institucij(2),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 2. maja 2018 o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju uvedbe standardnih določb o zaščiti finančnih interesov EU v vse predloge Komisije v zvezi z večletnim finančnim okvirom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 o predlogu Komisije z dne 23. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o uradu OLAF v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF (COM(2018)0338),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 9/2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (COM(2018)0386),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 26/2018 z naslovom „Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT: kaj je šlo narobe?“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 01/2019 z naslovom „Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z naslovom „Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2019 z naslovom „E-trgovanje: mnogo izzivov v zvezi s pobiranjem DDV in carinskih dajatev še ni bilo odpravljenih“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(3) , in vmesne evalvacije navedene uredbe, ki jo je Komisija objavila 2. oktobra 2017 (COM(2017)0589),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(4) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7),

–  ob upoštevanju poročila z dne 4. septembra 2019 z naslovom „Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: končno poročilo“, ki ga je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju poročila iz maja 2015 z naslovom „Študija za količinsko opredelitev in analizo vrzeli pri DDV v državah članicah EU: poročilo za leto 2015“, ki ga je naročila Komisija, in sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu o DDV z naslovom „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(9),

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri izvajanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2017 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – celovita strategija EU (COM(2013)0324 z dne 6. junija 2013)“ (COM(2017)0235),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je usklajeval urad OLAF, z naslovom „Goljufije na področju javnih naročil – zbirka opozorilnih znamenj in primerov dobre prakse“ (Fraud in Public Procurement – A collection of red flags and best practices), objavljenega 20. decembra 2017, in priročnika z naslovom „Poročanje o nepravilnostih pri deljenem upravljanju“ (Reporting of irregularities in shared management ) iz leta 2017, ki ga je pripravil urad OLAF,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14: kazenski postopek zoper Taricca in druge(10),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-42/17: kazenski postopek zoper M.A.S in M.B.(11),

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-48/16: Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji(12),

–  ob upoštevanju sprejetja Uredbe Sveta (EU) 2018/1541 z dne 2. oktobra 2018 o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost, da bi povečali zmogljivost držav članic za obravnavanje najbolj škodljivih shem za goljufije na področju DDV in zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU(14),

–  ob upoštevanju nadaljevanja izvajanja programa Herkul III(15),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0103/2020),

A.  ker Komisija v sodelovanju z državami članicami izvršuje proračun Unije, od katerega je bilo v letu 2018 74 % izvršenega z deljenim upravljanjem;

B.  ker bi Komisija morala izpolnjevati svoje obveznosti v skupnem upravljanju na področju nadzora in revizije;

C.  ker bi morale države članice v skladu s členom 63 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pri izvajanju nalog v zvezi z izvrševanjem proračuna sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter goljufij;

D.  ker bi morale države članice zaradi zaščite finančnih interesov Unije izvajati predhodne in naknadne kontrole, izterjati neupravičeno izplačana sredstva in po potrebi v zvezi s tem začeti pravni postopek;

E.  ker sta dobro finančno upravljanje in zaščita finančnih interesov EU ključni načeli politike izvajanja proračuna EU, katere cilj je povečati zaupanje državljanov in zagotoviti, da se denar davkoplačevalcev ustrezno uporablja in proračun EU izvaja učinkovito;

F.  ker dobro finančno upravljanje in zaščita finančnih interesov EU prispevata k učinkovitemu upravljanju proračuna EU;

G.  ker člen 310(6) PDEU določa, da „Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“; ker je v členu 325(2) PDEU določeno, da države članice za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejmejo enake ukrepe, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom; ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, in da v ta namen skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi; ker se je treba v skladu s členom 325(4) PDEU posvetovati z Evropskim računskim sodiščem o vseh ukrepih, ki jih namerava zakonodajalec sprejeti na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, in boja proti njim;

H.  ker proračun EU podpira skupne cilje in pomaga pri spoprijemanju s skupnimi izzivi in ker je dobro delovanje predpogoj za doseganje rezultatov in prednostnih nalog ter poenostavitev za redno ocenjevanje vhodnih podatkov, učinkov, rezultatov in učinkov prek revizij smotrnosti poslovanja bistveni za pripravo proračuna na podlagi uspešnosti;

I.  ker ima EU obveznost, da ukrepa na področju boja proti korupciji v mejah, ki jih določa PDEU; ker člen 67 PDEU določa, da je Unija obvezana zagotavljati visoko raven varnosti, vključno s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu ter približevanjem kazenske zakonodaje; ker je korupcija v členu 83 PDEU opredeljena kot posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami, ki negativno vpliva na finančne interese EU;

J.  ker je goljufija, ki vključuje sredstva EU, eno od sredstev, s katerimi kriminalne združbe prodrejo v gospodarstvo in spodkopavajo gospodarsko svobodo in svobodno konkurenco;

K.  ker je treba ustrezno obravnavati raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi omogočili bolj usklajeno ukrepanje EU za preprečevanje nepravilnosti in boj proti goljufijam; ker bi si morala Komisija še bolj prizadevati za boj proti goljufijam in jih še naprej učinkovito izvajati, da bi dosegli še bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

L.  ker je korupcija v državah članicah zelo razširjena in resno ogroža finančne interese Unije, a tudi demokracijo in zaupanje v javno upravo;

M.  ker je DDV, ki ga pobirajo države članice, pomemben vir prihodkov državnih proračunov in ker je v letu 2018 kot lastno sredstvo prispeval 11,9 % skupnega proračuna EU;

N.  ker sistematični in institucionalizirani primeri korupcije v nekaterih državah članicah resno škodijo finančnim interesom EU in obenem tudi pomenijo grožnjo demokraciji, temeljnim pravicam in pravni državi; ker izidi posebnega Evrobarometra št. 470 o korupciji, objavljeni decembra 2017, kažejo, da se dojemanje korupcije in stališča do nje v primerjavi z letom 2013 niso dosti spremenila, kar pomeni, da pri poglabljanju zaupanja državljanov EU v institucije ni bilo konkretnih rezultatov;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  pozdravlja 30. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam ter napredek, ki je bil v zadnjih treh desetletjih dosežen pri oblikovanju in razvoju zakonodajnih temeljev in institucionalnega okvira (OLAF in Evropsko javno tožilstvo) v boju proti goljufijam in nepravilnostim na ravni EU, pri vzpostavljanju sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo, pa tudi pri doseganju rezultatov zaščite proračuna EU, ki ne bi bili mogoči brez skupnih prizadevanj institucij EU in nacionalnih organov;

2.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se metode goljufij nenehno spreminjajo in da se pojavljajo novi vzorci goljufij z močno nadnacionalno razsežnostjo in čezmejnimi goljufijami (npr. goljufije pri promociji kmetijskih proizvodov, navidezne družbe, izogibanje plačilu carin z določitvijo prenizke cene za tekstil in obutev, ki vstopata v Unijo in se carinita v več državah članicah; e-trgovanje; povečanje čezmejne razsežnosti goljufij na strani odhodkov; in ponarejanje), ki negativno vplivajo na prihodkovno stran proračuna EU in zahtevajo nov usklajen odziv na ravni EU in nacionalni ravni;

3.  ugotavlja, da je bilo v letu 2018 skupaj sporočenih 25 % manj goljufij in drugih nepravilnosti (11.638 primerov) kot v letu 2017 (15.213 primerov) in da je ostala njihova vrednost glede na leto prej nespremenjena (2,5 milijarde EUR v letu 2018 ter 2,58 milijarde EUR v letu 2017);

4.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

5.  opozarja, da število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, in zadevni zneski niso neposredni kazalniki ravni goljufij, ki vplivajo na proračun EU ali proračun v določeni državi članici; ugotavlja, da ni jasno, koliko nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, Komisija in zlasti države članice vsako leto ne prijavijo; ugotavlja, da to Parlamentu otežuje sprejemanje uporabnih sklepov o učinkovitosti boja Komisije proti goljufijam; zato poziva Komisijo, naj razvije metodologijo za izboljšanje zanesljivosti in natančnejše ocene obsega goljufij v EU; ugotavlja, da so nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, zadevale 0,71 % plačil v letu 2018 in 0,65 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2018; ugotavlja tudi, da so nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zadevale 0,58 % plačil v letu 2018 in 1,78 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2018;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da Komisija nima zadostne stopnje vpogleda v obseg, naravo in vzroke goljufij; znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov;

7.  poleg tega poziva Komisijo, naj opravi celovita preverjanja, da bi zagotovila popolno preglednost in kakovost podatkov, ki jih posredujejo države članice v sistemu za upravljanje nepravilnosti;

8.  ugotavlja, da čeprav je število v letu 2018 sporočenih nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije (1152 primerov), ostalo na isti ravni kot leta 2017, obžaluje, da so se finančni zneski pri tem povečali kar za 183 %, kar je vzrok za veliko zaskrbljenost; to povečanje je v veliki meri posledica dveh nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, v zvezi z odhodki v okviru kohezijske politike; poudarja, da je treba te visoke zneske čim prej povrniti;

9.  ugotavlja, da se je v letu 2018 število nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zmanjšalo za 27 % (10 487 primerov), s tem povezani finančni zneski pa za 37 % na 1,3 milijarde EUR;

10.  globoko obžaluje in poudarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki je vse pogosteje vpleten v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese Unije, na primer s tihotapljenjem in ponarejanjem denarja;

11.  poziva države članice, naj tesneje sodelujejo na področju izmenjave informacij, da bi izboljšale zbiranje podatkov in povečale učinkovitost svojih kontrol ter zagotovile pravice in svoboščine državljanov; opozarja na vlogo Komisije pri usklajevanju sodelovanja med državami članicami; poziva Komisijo, naj pomaga pri usklajevanju vzpostavitve enotnega sistema za zbiranje podatkov o nepravilnostih in primerih goljufij iz držav članic;

12.  poziva Računsko sodišče, naj v svoje revizijske vzorce stalno vključuje institucije in organe upravljanja, ki so odgovorni za namerno zlorabo sredstev;

13.  meni, da je zaskrbljujoče, da Uredba o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013 z namenom zmanjšanja upravnega bremena za organe držav članic predvideva le poročanje o goljufijah ali drugih nepravilnostih, pri katerih gre za sredstva EU v višini več kot 10 000 EUR; opozarja, da je na področju kmetijstva in Evropskega socialnega sklada veliko plačil precej pod pragom 10 000 EUR in se izplačajo kot plačila za upravičenost (na podlagi izpolnjevanja določenih pogojev), posledično pa so morda goljufiva plačila pod pragom za poročanje, o katerih se ne poroča, vendar ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojih opažanjih v letnih poročilih za leti 2017 in 2018 navedlo, da so plačila za upravičenost manj dovzetna za napake kot povračilo stroškov, kar je način izplačil za projekte, ki presegajo 10 000 EUR;

14.  odločno obsoja obsežno zlorabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov s strani vladnih uradnikov na visoki ravni v Češki republiki ter drugih javnih akterjev na Madžarskem, v Grčiji, na Poljskem, v Romuniji in Italiji; ugotavlja, da so tovrstne goljufije na račun malih družinskih podjetij, ki najbolj potrebujejo subvencije;

15.  odločno obsoja zlorabo kohezijskih skladov; obžaluje, da se lahko sredstva EU, ki so bila predmet finančnih popravkov, povezanih z nepravilnostmi, pri katerih gre za goljufije, ponovno uporabijo brez nadaljnjih posledic ali omejitev; meni, da tak sistem ogroža finančni interes EU; zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja uporabo sredstev iz skladov EU in razmisli o razvoju sistema, v katerem bi popravke spremljale tudi omejitve glede nadaljnje uporabe;

16.  opozarja na zahteve po preglednosti za SKP in kohezijske politike, ki obvezujejo pristojne organe držav članic, da vodijo javno dostopen seznam končnih upravičencev; poziva države članice, naj objavijo take podatke v enotnem strojno berljivem formatu in zagotovijo interoperabilnost informacij; poziva Komisijo, naj zbere in združi podatke in objavlja sezname največjih upravičencev iz vsakega sklada v vsaki državi članici;

17.  vztraja, da Komisija na ravni Unije predlaga poseben pritožbeni mehanizem za podporo kmetom ali upravičencem, ki se soočajo npr. z zlorabami zaradi prilaščanja zemljišč, kršitvami nacionalnih organov, pritiski kriminalnih struktur ali organiziranega kriminala, ali osebami, ki so žrtev prisilnega oziroma suženjskega dela, kar jim daje možnost, da hitro vložijo pritožbo pri Komisiji, ki jo mora slednja nujno preveriti;

18.  poudarja, da Evropska komisija trenutno ne sprejema zadostnih ukrepov za boj proti tovrstnim goljufijam; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovit nadzor v kombinaciji z zavezujočimi ukrepi; ugotavlja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo imeti pomembno vlogo pri izvajanju čezmejnih raziskav, odkrivanju goljufij in poročanju o njih ter goljufe privesti pred sodišče;

Prihodki – lastna sredstva

19.  obžaluje, da se je število zabeleženih primerov goljufij za zbrana tradicionalna lastna sredstva povečalo za 1 % (na 473 primerov v letu 2018) ter da so se za 116 % povečali s tem povezani finančni zneski;

20.  ugotavlja, da je bilo število nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, leta 2018 za 10 % manjše od povprečja za obdobje 2014–2018, vendar obžaluje, da je zadevni znesek višji za 17 %;

21.  je globoko zaskrbljen, ker je po okvirnih statističnih podatkih Komisije vrzel pri pobiranju DDV leta 2018 znašala približno 130 milijard EUR, kar je okrog 10 % skupnih pričakovanih prihodkov iz DDV, in ker Komisija ocenjuje, da goljufije na področju DDV znotraj Unije vsako leto stanejo približno 50 milijard EUR; obžaluje, da se vsako leto izgubi 5 milijard EUR zaradi dobave blaga nizke vrednosti iz tretjih držav;

22.  pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov, ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV;

23.  ponovno poudarja svoje stališče, da pristojnosti urada OLAF na področju preiskav v zvezi z davkom na dodano vrednost nikakor ne bi smele biti omejene ali ne bi smele biti predmet nadaljnjih upravnih pogojev; poziva Svet, naj upošteva stališče Parlamenta o tem vprašanju med pogajanji o uredbi o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom, in učinkovitostjo preiskav urada OLAF;

24.  poudarja pomembno vlogo urada OLAF pri preiskavah v zvezi z DDV; pozdravlja spremembo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost(16), ki je bila sprejeta leta 2018 z uvedbo ukrepov za krepitev zmogljivosti nacionalnih davčnih uprav za preverjanje čezmejnih dobav, s katero so bile razširjene pristojnosti urada OLAF za spodbujanje in usklajevanje preiskav goljufij na področju DDV ter obravnavanje najbolj škodljivih shem goljufij na področju DDV in zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV;

25.  pozdravlja spremenjeno Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010, da bi čim bolj povečala možnosti za programsko opremo za analizo transakcijskih mrež za prepoznavanje goljufivih mrež po vsej EU; z namenom izboljšanja sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi davčnimi organi za boljše odkrivanje in hitro prestrezanje davčnega vrtiljaka na področju DDV; poziva, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi zagotovili popolno varstvo podatkov preiskovanih gospodarskih subjektov, navedenih v novi programski opremi za analizo transakcijskih mrež;

26.  pozdravlja uvedbo ukrepov za izmenjavo zadevnih podatkov od leta 2020 dalje med nacionalnimi davčnimi organi o „carinskem postopku 42“ in „postopkom/63“ saj državi članici, v katero poteka uvoz, in državi članici, v kateri je kupec, omogoča navzkrižno preverjanje zneskov DDV, vrednosti uvoženega blaga, vrste blaga ipd.

27.  poudarja, da je pomembno dajati prednost razvoju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam, ki jih izvajajo vse države članice;

28.  poudarja, kako resne so goljufije v zvezi z DDV, zlasti v zvezi s t. i. davčnim vrtiljakom, pri katerem neplačujoči gospodarski subjekt zadevnim organom ne plača DDV, čeprav je bil pri stranki odtegnjen;

29.  upošteva, da so bili sončni paneli, enako kot v letih 2017 in 2016, tudi v letu 2018 blago, pri katerem je bilo v denarnem smislu največ nepravilnosti in goljufij; pozdravlja inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih je opravila Komisija, in poudarja pomen preiskav urada OLAF in njegove usklajevalne vloge na tem področju;

30.  pozdravlja dejstvo, da je več držav članic uvedlo nova orodja informacijske tehnologije, pristope, ki temeljijo na tveganju, in pobude za boj proti izzivom na področju tradicionalnih virov lastnih sredstev; spodbuja države članice, naj še naprej sodelujejo pri skupni uporabi teh orodij, pristopov in pobud, naj si še naprej izmenjujejo dobre prakse in okrepijo sodelovanje v okviru omrežja Eurofisc;

31.  je zaskrbljen, da goljufije na področju prihodkov z navajanjem prenizke cene blaga, uvoženega v EU iz tretjih držav, še vedno ogrožajo finančne interese EU; se zaveda, da je čezmejna e-trgovina z blagom pomemben vir davčnih goljufij v EU, zlasti ko gre za manjše blago; poziva države članice, naj obravnavajo vprašanja, povezana s čezmejnim e-trgovanjem, zlasti zaradi morebitne zlorabe oprostitve za pošiljke majhne vrednosti, tako da v celoti izvajajo priporočila Komisije v tem smislu;

32.  ugotavlja, da je Komisija decembra 2018 predstavila nov akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki temelji predvsem na operativnih ukrepih v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

33.  ugotavlja, da so bile nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, odkrite predvsem s kontrolami po prepustitvi blaga, vendar poudarja pomen carinskega nadzora pred prepustitvijo blaga ali ob njegovi sprostitvi ter prostovoljnih priznanj za odkrivanje nepravilnosti;

34.  znova opozarja, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga, pregledi s strani služb za boj proti goljufijam ipd.) najuspešnejši način za odkrivanje goljufij in da je učinkovitost posamezne metode odvisna od posamezne države članice, učinkovitega usklajevanja njene uprave in sposobnosti njenih ustreznih služb, da komunicirajo med seboj;

35.  meni, da je skrb zbujajoče, da nekatere države članice nikoli ne poročajo niti o enem samem primeru goljufije; poziva Komisijo, naj to preuči, saj meni, da je verjetnost, da v teh državah članicah ne obstajajo goljufije, precej majhna; poziva Komisijo, naj v teh državah izvede naključno preverjanje na kraju samem;

36.  ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, sporočenih kot goljufije, v obdobju 1989–2018 približno 41%; ugotavlja tudi, da je stopnja izterjave za goljufije, ki so bile sporočene in ugotovljene v letu 2018, znašala 70 %, kar je precej nad povprečno stopnjo; ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo za izboljšanje stopnje izterjave v teh primerih;

37.  ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, pri katerih ni šlo za goljufije, v obdobju 1989–2018 približno 72 %;

38.  ponovno poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o znesku lastnih sredstev EU, izterjanih na podlagi priporočil urada OLAF, in sporoči zneske, ki jih je treba še izterjati;

Odhodki

39.  ugotavlja, da se je število primerov (679), sporočenih kot nepravilnosti na področju odhodkov, pri katerih gre za goljufije, v letu 2018 zmanjšalo za 3 %; poudarja pa, da je trend pri s tem povezanih finančnih zneskih (1,032 milijarde EUR) ravno nasproten, z zaskrbljujočo stopnjo, saj so se povečali za 198 %;

40.  pozdravlja, da se je število prijavljenih nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zmanjšalo za 4 %, s tem povezani finančni zneski (844,9 milijona EUR) pa za 48 %;

41.  pozdravlja, da so nekatere države članice sprejele več operativnih ukrepov na strani odhodkov, kot so uvedba orodij IT za oceno tveganja, ocene tveganja goljufij in tečaji usposabljanja za povečanje splošne osveščenosti o goljufijah; poziva vse ostale države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za čimprejšnje sprejetje takšnih ukrepov;

42.  ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ni nepravilnosti, sporočenih kot goljufije; poziva Komisijo, naj še naprej podpira države članice, da bi zagotovila, da se bosta povečala tako kakovost kot število kontrol, in naj izmenjuje najboljšo prakso v boju proti goljufijam;

43.  poudarja, kako pomembno je ustrezno upravljanje in natančno spremljanje nepovratnih sredstev, ki se izplačujejo v okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji), da bi zagotovili učinkovito in preudarno zagotavljanje sredstev zanje in preprečili goljufije;

44.  poziva Komisijo, OLAF, EJT in države članice, da je bilo v zvezi s skupno kmetijsko politiko leta 2018 prijavljenih 249 nepravilnosti (–6 %), in sicer v skupni vrednosti 63,3 milijona EUR (+10 %), v okviru kohezijske politike pa je bilo leta 2018 prijavljenih 363 nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, (+5 %) v skupnem znesku 959,6 milijona EUR (+199 %); poziva Komisijo, naj uporabi najstrožje ukrepe za boj proti goljufijam, ki vključujejo javna sredstva, plačana iz proračuna EU;

45.  ugotavlja, da je za SKP za leta poročanja 2014–2018 „raven pogostosti goljufij“, ki predstavlja odstotek primerov, ki so bili opredeljeni kot domnevna goljufija in ugotovljena goljufija v zvezi s skupnim številom sporočenih nepravilnosti, znašala 10 %, da je „raven zneskov goljufij“ približno 23 % skupnega finančnega zneska, na katerega so vplivale nepravilnosti; poleg tega ugotavlja, da je „stopnja pogostosti goljufij“, ki predstavlja odstotek celotnega finančnega zneska, pri katerem so bile ugotovljene domnevne in določene goljufije v zvezi s celotnimi odhodki, le 0,11 %, „stopnja odkrivanja nepravilnosti“ pa predstavlja odstotek skupnega finančnega zneska, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, in je 0,37 %;

46.  podobno močno obžaluje, da znaša „stopnja odkrivanja goljufij“ pri kohezijski politiki 0,86 %, „stopnja odkrivanja nepravilnosti“ pa približno 0,34 %;

47.  ponovno poudarja pomen preglednosti odhodkov in zahteva popoln dostop do informacij, ko gre za evropsko financiranje;

Strategija Komisije za boj proti goljufijam

OLAF

48.  ugotavlja, da je OLAF leta 2018 začel 219 preiskav in jih zaključil 167 ter priporočil finančne izterjave v vrednosti 371 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da je bilo konec leta v teku 414 preiskav;

49.  je seznanjen z razširitvijo vloge služb za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pri spodbujanju učinkovitosti različnih kanalov za čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi, zlasti za odpravo carinskih goljufij, a tudi za sodelovanje z OLAF;

50.  pozdravlja, da je bila aprila 2019 sprejeta strategija Komisije za boj proti goljufijam, ki je bila prilagojena pomembnima dodatkoma k zakonodaji EU na področju boja proti goljufijam, sprejetima leta 2017, tj. direktivi o zaščiti finančnih interesov, ki določa strožje skupne standarde za kazensko zakonodajo držav članic za zaščito finančnih interesov EU, in uredbi o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva;

51.  obžaluje, da Komisija v svoj letni delovni program še ni vključila predloga instrumenta za vzajemno upravno pomoč na strani odhodkov; meni, da je ta pobuda skladna z določbo člena 225 Pogodbe;

52.  opozarja na ključno vlogo, ki jo ima urad OLAF, in da ga je treba dodatno okrepiti ter zagotoviti učinkovito usklajevanje z Evropskim javnim tožilstvom;

53.  obžaluje, da je doslej le dvanajst držav članic začelo izvajati novo direktivo o zaščiti finančnih interesov, osem jo izvaja delno, preostale pa še ne; ugotavlja, da je rok za izvajanje nove direktive o zaščiti finančnih interesov potekel že 6. julija 2019; poziva Komisijo, naj čim prej objavi seznam vseh držav članic, ki direktive niso prenesle v svojo zakonodajo v roku; poziva vse preostale države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in v najkrajšem možnem času zagotovijo popoln in pravilen prenos direktive; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja postopek prenosa v vseh državah članicah in uporabi svoje posebne pravice za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice ne spoštujejo postopka prenosa;

54.  opozarja, da nova strategija Komisije za boj proti goljufijam zajema: (i) goljufije (vključno z goljufijami na področju DDV), korupcijo in protipravno prilastitvijo v škodo finančnim interesom EU, v skladu s členoma 3 in 4 direktive o zaščiti finančnih interesov; (ii) druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, npr. kazniva dejanja, povezana z zlorabo postopkov javnih naročil, če vplivajo na proračun EU; (iii) nepravilnosti, kakor so opredeljene v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 (če so namerne, vendar še niso zajete v zgoraj navedenih kaznivih dejanjih); in (iv) resne kršitve poklicnih obveznosti osebja ali članov institucij in organov Unije, kakor so navedene v členu 1(4) uredbe o uradu OLAF in drugem pododstavku člena 2(1) Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam(17);

55.  pozdravlja nove prednostne naloge v novi strategiji Komisije za boj proti goljufijam, kot so izboljšanje razumevanja vzorcev goljufij, profilov goljufov in sistemskih ranljivosti v zvezi z goljufijami, ki vplivajo na proračun EU, pa tudi optimizacija usklajevanja, sodelovanja in delovnih postopkov za boj proti goljufijam, predvsem v službah Komisije in izvajalskih agencijah;

56.  obžaluje, da je le enajst držav članic sprejelo nacionalno strategijo za boj proti goljufijam; poziva vse ostale države članice, naj pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj ostale države članice spodbuja k temu, da pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam kot pogoju za dostop do sredstev EU;

57.  pozdravlja novi predlog programa EU za boj proti goljufijam 2021–2027, ki ga bo OLAF izvajal z neposrednim upravljanjem; ugotavlja, da program EU proti goljufijam vključuje (i) program porabe Herkul III, ki podpira dejavnosti proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, (ii) informacijski sistem za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System – AFIS), ki je operativna dejavnost, sestavljena v bistvu iz sklopa carinskih informacijskotehnoloških aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija, ter (iii) sistem za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS), ki je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter podpira njihovo upravljanje in analizo;

58.  ugotavlja, da je za doseganje rezultatov potrebno zadostno financiranje programa EU za boj proti goljufijam in njegovih novih prednostnih nalog; zato je zaskrbljen zaradi predloga predsednika Evropskega sveta, da se proračun programa EU za boj proti goljufijam zmanjša s 156 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 na 111 milijonov EUR za obdobje 2021–2027;

59.  ponovno poudarja, da je treba v nacionalne strategije za boj proti goljufijam vključiti proaktivne metode za boj proti goljufijam, ki ne zagotavljajo le odkritja goljufij, temveč jih tudi učinkovito preprečujejo;

Napredek pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

60.  ugotavlja, da je bil leta 2018 imenovan začasni upravni direktor;

61.  poudarja, da je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva temeljna sprememba na področju zaščite finančnih interesov Unije; poudarja pomen Evropskega javnega tožilstva pri boju proti goljufijam, korupciji in hudim čezmejnim goljufijam na področju DDV;

62.  pozdravlja, da sta se Nizozemska in Malta leta 2018 odločili, da se bosta pridružili Evropskemu javnemu tožilstvu; opozarja, da se do konca oktobra 2019 pet držav članic ni pridružilo Evropskemu javnemu tožilstvu; vendar opominja, da se lahko v skladu z uvodno izjavo 9 Uredbe (EU) 2017/1939 temu čezmejnemu sodelovanju pridružijo kadarkoli; spodbuja ostale države članice, da se čim prej pridružijo tožilstvu; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja članstvo v Evropskem javnem tožilstvu med državami članicami, ki temu niso naklonjene, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno čezmejno delovanje po vsej EU;

63.  poudarja, da je bil izbirni postopek evropskega glavnega javnega tožilca zaključen leta 2019; pozdravlja imenovanje Laure Codruta Kovesi kot prve evropske glavne javne tožilke na podlagi izbirnega postopka, v katerem so sodelovali Evropski parlament, Svet in neodvisna skupina strokovnjakov, ki jo je izbrala Komisija;

64.  poudarja, da je nezadostno financiranje Evropskega javnega tožilstva in premajhno število njegovih zaposlenih v fazi vzpostavljanja nesprejemljvo; globoko obžaluje, da je Komisija v velikem obsegu prenizko ocenila potrebna sredstva; poudarja, da mora Evropsko javno tožilstvo od svojega začetka delovanja na leto obravnavati do 3000 zadev; poudarja, da Evropsko javno tožilstvo potrebuje vsaj 76 dodatnih delovnih mest in 8 milijonov EUR, če želimo, da bo povsem operativno do konca leta 2020, kot je bilo predvideno; nasprotuje načelu državnih tožilcev s krajšim delovnim časom; poziva države članice, naj čim prej imenujejo javne tožilce s polnim delovnim časom; odločno spodbuja Komisijo, naj predstavi predlog spremembe proračuna;

65.  poudarja, da bo po ustanovitvi EJT urad OLAF v državah članicah, ki se ne bodo pridružile tožilstvu, edini urad, odgovoren za zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da predlog Komisije o spremembi uredbe o uradu OLAF po mnenju Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 ne ponuja rešitve za slabo učinkovitost upravnih preiskav tega urada; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo OLAF ostal vpliven in dobro delujoč partner EJT;

66.  poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje med uradom OLAF in EJT temeljiti na tesnem sodelovanju, učinkoviti izmenjavi informacij in dopolnjevanju, pri tem pa bi se morali izogniti podvajanju in navzkrižju pristojnosti; opozarja, da Parlament nasprotuje temu, da bi se osebje urada OLAF zmanjšalo za 45 delovnih mest;

67.  poziva sozakonodajalca, naj dosežeta dogovor o pravočasnem pregledu uredbe o uradu OLAF, da bi zagotovila jasno razdelitev pristojnosti med uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom brez prekrivanja, preden bo Evropsko javno tožilstvo začelo delovati;

Področja, na katerih so mogoče izboljšave

68.  izpostavlja dve področjih, na katerih so mogoče izboljšave: prvič, če želijo Komisija in države članice bolje oceniti tveganje goljufij in ga obvladovati, morajo okrepiti analitične zmogljivosti, da bodo lahko bolje opredelile podatke o vzorcih goljufij, profilih goljufov in šibkih točkah v sistemih notranje kontrole EU; drugič, če želimo zagotoviti skladnost ter optimizirati učinkovitost in uspešnost, je treba ocenjevanje in obvladovanje tveganj goljufij močno usklajevati in spremljati;

69.  poudarja, da lahko povezava med korupcijo in goljufijami v EU negativno vpliva na proračun EU; obžaluje, da se Komisiji ne zdi več potrebno objavljati poročila o boju proti korupciji; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi mreže organov za preprečevanje korupcije v Evropski uniji; obžaluje odločitev Komisije, da bo spremljanje boja proti korupciji vključila v proces ekonomskega upravljanja evropskega semestra; meni, da bo zato spremljanje s strani Komisije še bolj omejeno, podatki pa na voljo samo za nekaj držav; obžaluje tudi, da je novi pristop osredotočen predvsem na ekonomske posledice korupcije in skoraj povsem zanemarja druge razsežnosti, na katere ta vpliva, na primer zaupanje državljanov v javno upravo in celo demokratične strukture držav članic; zato poziva Komisijo, naj še naprej objavlja poročila o boju proti korupciji; znova jo poziva, naj vodi celovitejšo in jasnejšo politiko EU proti korupciji, ki bo vključevala poglobljeno analizo protikorupcijskih politik v državah članicah;

70.  priznava, da lahko izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj razvijejo sistematičen pristop do tega izziva;

71.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi notranji mehanizem ocenjevanja korupcije za institucijo EU;

72.  poziva Komisijo, naj bo ena njenih najpomembnejših prednostnih nalog oblikovanje vseevropske strategije, s katero bi proaktivno preprečevali nasprotje interesov pri vseh finančnih akterjih, ki upravljajo proračun EU;

73.  meni, da so potrebne dodatne pobude za merjenje izgube zaradi neplačanih carin in oblikovanje učinkovite metodologije, vsaj za glavne elemente tega merjenja;

74.  meni tudi, da bi bilo treba carinske preglede prilagoditi novim tveganjem goljufije in hitremu širjenju čezmejne trgovine po zaslugi e-trgovanja in poslovanja brez papirja;

75.  ugotavlja, da je širitev elektronskega poslovanja resen izziv za davčne organe, na primer zaradi odsotnosti davčne identifikacije prodajalca v EU in prijavljanja DDV, ki je precej nižji od realne vrednosti prijavljenih transakcij;

76.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe sredstev EU, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

77.  je zaskrbljen zaradi navajanja prenizke vrednosti blaga, dobavljenega preko e-trgovanja iz tretjih držav; pozdravlja ukrepe, ki jih je OLAF sprejel za rešitev problema goljufij na področju DDV pri e-trgovanju;

78.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (splošneje imenovane davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisca, da bi spodbudile in pospešile izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje ter izboljšali zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

79.  poziva OLAF, naj obvesti Parlament o izidu preiskav v zvezi z uvozom oblačil majhne vrednosti v okviru e-trgovanja; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo transakcije e-trgovanja s trgovci s sedežem zunaj EU, ki ne prijavljajo DDV (na primer z nepravilno uporabo pravilnika o vzorcu) ali namenoma zmanjšajo vrednost, da bi se izognili plačilu DDV ali ga zmanjšali;

80.  poudarja, da je treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti sedanjega sistema EU za preprečevanje goljufij, zlasti glede zbiranja točnih podatkov o goljufijah in drugih nepravilnostih;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo in po možnosti izboljšajo skupne metode poročanja, da bi zagotovile celovite in primerljive informacije o odkriti ravni goljufij pri porabi EU;

82.  poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovitost sistema IT, znanega kot „sistem za upravljanje nepravilnosti (IMS)“, ki ga upravlja OLAF, da bodo vsi pristojni organi pravočasno poročali o kazenskih preiskavah, povezanih s finančnimi goljufijami, ki škodijo finančnim interesom EU;

83.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom omogoči popoln dostop do podatkov o projektih, sofinanciranih iz evropskih sredstev;

84.  opozarja države članice, da je za učinkovito porabo sredstev in oceno rezultatov treba sodelovati s Komisijo;

85.  ugotavlja, da Komisija na področju deljenega upravljanja nima pooblastil, da bi sprožila izključitev nezanesljivih gospodarskih subjektov iz prejemanja sredstev EU, če tega ne storijo organi držav članic; poziva države članice, naj sistemu za upravljanje nepravilnosti nemudoma pošljejo informacije o goljufijah in naj ta sistem čim bolje izkoristijo;

86.  vztraja, da bi morale države članice učinkovito uporabljati orodje za preprečevanje goljufij, ki je na voljo v zbirki podatkov ARACHNE, pravočasno posredovati podatke in izkoriščati priložnosti, ki jih ponujajo velepodatki, za preprečevanje goljufive in nezakonite uporabe sredstev EU; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi obvezne uporabe orodja ARACHNE;

87.  poudarja vlogo in odgovornost držav članic pri izvajanju sporazumov o upravnem sodelovanju, učinkovitost nadzora, izvrševanje zbiranja podatkov in spremljanje skladnosti trgovcev z regulativnim okvirom;

88.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno pravno varstvo preiskovalnih novinarjev v skladu s tistim, ki je zagotovljeno prijaviteljem nepravilnosti;

Javna naročila

89.  ugotavlja, da se velik del javnih naložb porabi z javnimi naročili (2 bilijona EUR na leto); poudarja koristi, ki jih prinaša elektronsko javno naročanje v boju proti goljufijam, kot so prihranki za vse strani, večja preglednost ter poenostavljeni in skrajšani postopki;

90.  obžaluje, da le malo držav članic uporablja nove tehnologije za vse glavne korake postopka javnega naročanja (elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje); poziva države članice, naj prek spleta in v strojno berljivi obliki objavijo vse obrazce za postopek javnega naročanja in javno dostopne registre javnih naročil;

91.  pozdravlja časovni načrt Komisije za uvedbo elektronskega javnega naročanja v EU in jo poziva, naj spremlja njegovo izvajanje;

Digitalizacija

92.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, ocenjevanje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

93.  poziva Komisijo, naj za države članice, kjer javni naročniki še nimajo elektronskega profila, razvije pobude za njegovo oblikovanje;

94.  pozdravlja odločitev EU, da se končno pridruži skupini GRECO kot opazovalka; poziva jo, naj čim prej znova začne pogajanja s skupino GRECO, da bo mogoče pravočasno oceniti njeno skladnost s konvencijo OZN proti korupciji (UNCAC) in uvesti interni ocenjevalni mehanizem za institucije EU;

Mednarodno sodelovanje

95.  upošteva dejstvo, da je začel 1. septembra 2018 veljati sporazum med EU in Norveško o upravnem sodelovanju in pomoči pri izterjavi na področju DDV;

96.  pozdravlja organizacijo letnega seminarja (junija 2018 v Bosni in Hercegovini) o najboljši praksi pri uspešnih preiskavah goljufij za partnerske organe v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, pa tudi delavnico, ki je v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino potekala junija 2018 v Ukrajini, udeležile pa so se je vse ustrezne službe za boj proti goljufijam;

97.  močno spodbuja Komisijo, OLAF ter vse druge institucije in organe Unije, ki so pooblaščeni za zaščito finančnih interesov Unije, naj dejavno sodelujejo s partnerskimi organi v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah vzhodnega partnerstva ter sodelujejo z njimi, s spodbujanjem ukrepov za učinkovito obravnavo morebitnih goljufij; poziva Komisijo, naj oblikuje posebne in redne mehanizme za učinkovito preprečevanje goljufij s sredstvi EU v teh državah in boj proti njim;

98.  je zadovoljen, da je OLAF podpisal sporazuma o upravnem sodelovanju, in sicer z Afriško razvojno banko ter Uradom generalnega inšpektorja Agencije Združenih narodov za mednarodni razvoj (USAID);

99.  opozarja na težave pri izvrševanju Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (protokol FCTC) v zvezi s tretjimi državami;

100.  poziva agencije EU, zlasti Europol, Eurojust in OLAF, naj za učinkovitejše odkrivanje goljufij tesneje sodelujejo z nacionalnimi organi;

101.  poudarja pomembno vlogo prijaviteljev nepravilnosti pri preprečevanju, odkrivanju in prijavljanju goljufij; poudarja, da je treba zaščititi žvižgače in s pravnimi sredstvi spodbujati raziskovalno novinarstvo tako v državah članicah kot v Uniji; pozdravlja novo direktivo EU o prijaviteljih nepravilnosti, ki bo od decembra 2021 zagotovila zaščito posameznikov iz zasebnega ali javnega sektorja, ki poročajo o kršitvah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja države članice ter jim pomaga in zagotovi popoln, pravilen in pravočasen prenos direktive;

102.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga morajo tako države članice kot Unija spodbujati in podpirati s pravnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj pripravi celovite ukrepe za zaščito preiskovalnega novinarstva, vključno z mehanizmom za hitro odzivanje za novinarje v nevarnosti in učinkovito zakonodajo proti SLAPP;

103.  poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima preglednost pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju primerov goljufij ter nasprotij interesov; poziva vse države članice, naj pospešijo svoja prizadevanja, da bi povečali proračunsko preglednost in zagotovijo, da so ustrezni podatki v zvezi s postopki javnega naročanja in dodeljevanja pogodb, ki se financirajo z javnimi sredstvi, na voljo in lahko dostopni širši javnosti;

Pravila o preglednosti in horizontalne določbe

104.  pozdravlja sprejetje uredbe omnibus in pričakuje, da bo občutno zmanjšala stopnje goljufij pri kmetijski in kohezijski politiki in obenem poenostavila finančne predpise EU;

105.  poziva države članice, naj povečajo izmenjavo informacij o morebitnih goljufivih podjetjih in transakcijah prek omrežja Eurofisc; poudarja, da sta izmenjava informacij in dostop do njih s strani pravosodnih in preiskovalnih organov, ob spoštovanju varstva osebnih podatkov, bistvenega pomena za boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu;

106.  priznava, kako pomembna sta člen 61 finančne uredbe in njegova razširjena opredelitev nasprotja interesov za vse finančne akterje, ki izvršujejo proračun EU na različne načine upravljanja, tudi na nacionalni ravni;

107.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj se bori proti vsem oblikam nasprotja interesov in redno ocenjuje preventivne ukrepe, ki jih za preprečevanje teh nasprotij sprejmejo države članice; poziva Komisijo, naj predlaga skupne smernice za preprečevanje nasprotij interesov pri politikih na najvišjih položajih;

108.  opozarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki pa je vse pogosteje vključen v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese EU;

109.  poziva Svet, naj sprejme skupne etične standarde za vsa vprašanja, povezana z nasprotji interesov, in naj spodbuja enotno razumevanje te zadeve v vseh državah članicah; poudarja, glede na zelo razširjene težave v zvezi z nasprotji interesov pri porazdelitvi kmetijskih in kohezijskih sredstev, da je nesprejemljivo, da člani Evropskega sveta in Sveta EU ali njihovi družinski člani sodelujejo pri odločanju o prihodnjem večletnem finančnem okviru ali dodelitvah iz nacionalnih proračunov v primeru, da bi imeli katero koli osebno korist od teh odločitev;

110.  želi spomniti, kako pomembna so obdobja mirovanja za uradnike, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah ali agencijah Unije, saj bi lahko neobravnavani primeri nasprotja interesov ogrozili uveljavljanje visokih etičnih standardov po vsej evropski upravi; poudarja, da člen 16 kadrovskih predpisov institucijam in agencijam Unije omogoča, da zavrnejo prošnjo nekdanjega uradnika glede specifičnega delovnega mesta, če omejitve ne zadostujejo za zaščito legitimnih interesov institucije; prav tako poziva upravo EU, naj strogo objavijo svojo oceno vsakega primera, kot se zahteva v kadrovskih predpisih;

111.  ponavlja svoje stališče, izraženo v zvezi s spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da je potrebna jasna pravna podlaga, ki bo uradu OLAF omogočila, da s pomočjo pristojnih nacionalnih organov dostopa do informacij o bančnem računu in obravnava goljufije DDV;

o
o   o

112.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) OLAF, „Devetnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, 1. januar – 31. december 2018“, 2019.
(2) UL C 340, 8.10.2019, str. 1.
(3) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(4) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(5) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(9) UL C 252, 18.7.2018, str. 56.
(10) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 8. septembra 2015 v zadevi C-105/14, kazenski postopek zoper Iva Taricca in druge, ECLI:EU:C:2015:555.
(11) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 5. decembra 2017 v zadevi C-42/17, kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B., ECLI:EU:C:2017:936.
(12) Sodba Splošnega sodišča z dne 3. maja 2018 v zadevi T-48/16, Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2018:245.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0419.
(14) UL C 11, 13.1.2020, str. 50.
(15) Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Odločbe št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6).
(16) UL L 268, 12.10.2010, str. 1.
(17) UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

Zadnja posodobitev: 9. december 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov