Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 194,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju cilja Združenih narodov za trajnostni razvoj 7 „vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. aprila 2019 o izvajanju strateškega akcijskega načrta za baterije: zgraditev strateške vrednostne verige baterij v Evropi (COM(2019)0176),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. aprila 2019 o izvajanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga (COM(2019)0166),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2019 o prihodnosti energetskih sistemov v energetski uniji, s katerimi naj bi zagotovili energetski prehod ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 in pozneje,

–  ob upoštevanju pobude za trajnostno in pametno plinsko infrastrukturo za Evropo, ki jo je romunsko predsedstvo Svetu predstavilo 1. in 2. aprila 2019 v Bukarešti,

–  ob upoštevanju pobude za vodik, ki jo je avstrijsko predsedstvo Sveta 17. in 18. septembra 2018 predstavilo v Linzu,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2012/27/EU(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu z električno energijo(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(5), ki je v postopku revizije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst(9),

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega računskega sodišča z dne 1. aprila 2019 z naslovom Pregled št. 04/2019: podpora EU na področju shranjevanja energije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje(17),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0130/2020),

A.  ker so Parlament, Evropski svet in Komisija podprli cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2050, kar je v skladu s cilji Pariškega sporazuma;

B.  ker je za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo potreben cenovno dostopen in stroškovno učinkovit energetski prehod s sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na visoko učinkovit podnebno nevtralen sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije;

C.  ker lahko obnovljivi viri energije, kot so geotermalna energija, hidroenergija in biomasa, zagotovijo zmogljivost za pokritje osnovne obremenitve, drugi, kot sta veter in sonce, pa so nestalni in spremenljivi; ker je za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem potrebna večja prožnost ponudbe in povpraševanja, da bi stabilizirali elektroenergetsko omrežje, preprečili veliko nihanje cen ter ohranili zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost energije; ker so za tako večjo prožnost potrebni večji obrati za shranjevanje energije v EU;

D.  ker je treba vedno ohranjati načelo ločevanja;

E.  ker je leta 2017 samo 22,7 % končne porabe energije v EU-28 temeljilo na električni energiji; ker leta 2018 več kot 60 % skupne električne energije v EU-28 še ni izhajalo iz obnovljivih virov; ker se pričakuje nadaljnja elektrifikacija; ker Komisija ocenjuje, da bo morala biti EU zmožna shraniti šestkrat več energije kot zdaj, če naj bi do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

F.  ker bo imelo sektorsko povezovanje ključno vlogo pri krepitvi prožnosti in učinkovitosti energetskega sektorja ter zmanjševanju njegovega ogljičnega odtisa;

G.  ker zeleni plini, kot so plini, proizvedeni z elektrolizo, pri kateri se uporablja električna energija iz obnovljivih virov energije, nudijo velike zmogljivosti za sezonsko shranjevanje;

H.  ker bi morala Komisija preučiti, kakšno vlogo lahko ima obstoječa plinska infrastruktura pri razogljičenju energijskega sistema, zlasti v zvezi z zmogljivostmi za shranjevanje energije za zelene pline, na primer v prenosnih in distribucijskih plinovodih ali podzemnih skladiščih, ki se lahko uporabljajo za sezonsko shranjevanje, da bi se lahko odločila, kje je treba zgraditi namensko infrastrukturo in kje je treba optimizirati uporabo obstoječih zmogljivosti in jih naknadno opremiti;

I.  ker so bili leta 2018 samo 3 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti za litij-ionske baterijske celice v EU, 85 % pa v azijsko-pacifiški regiji;

J.  ker baterije in drugi decentralizirani objekti za shranjevanje, kot so vztrajniki, ne prispevajo samo k zanesljivi oskrbi z energijo, temveč so tudi ekonomsko izvedljiva infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil;

K.  ker črpalne hidroelektrarne predstavljajo več kot 90 % zmogljivosti za shranjevanje energije v EU; ker imajo trenutno pomembno vlogo pri izravnavi povpraševanja po električni energiji in njene ponudbe, pri shranjevanju v velikem obsegu z visoko povratno učinkovitostjo ter pri kratkoročni in srednjeročni prožnosti z velikim razponom zmogljivosti;

L.  ker lahko tehnologija za shranjevanje toplote zagotovi pomembne priložnosti za razogljičenje energetskega sektorja, saj lahko omogoči večmesečno shranjevanje toploto ali hladu, tako z absorpcijo energije iz obnovljivih virov prek industrijskih toplotnih črpalk in z uporabo biomase, bioplina ali geotermalne energije, kot tudi z zagotavljanjem storitev prožnosti, na primer za elektroenergetski sistem, ki temelji predvsem na obnovljivih virih; ker se dobro izolirane stavbe, omrežja daljinskega ogrevanja in namenski objekti za shranjevanje lahko uporabljajo za shranjevanje za različna obdobja;

M.  ker je energetsko modeliranje, ki ga Komisija uporablja za ocenjevanje načinov za razogljičenje in s tem povezanih političnih možnosti, ključnega pomena, saj usmerja prihodnjo zakonodajo in zasnovo trga; ker trenutno modeliranje znatno podcenjuje pozitivni vpliv shranjevanja energije in ga je zato treba izboljšati;

1.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo svoj potencial za shranjevanje energije;

2.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za shranjevanje energije, da bi omogočila prehod na visoko energijsko učinkovito gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije, pri tem pa naj upošteva vse razpoložljive tehnologije in tehnologije tik pred uvedbo na trgu, uporabi tehnološko nevtralen pristop in zagotovi enake konkurenčne pogoje;

3.  poziva Komisijo, naj vzpostavi projektno skupino, v kateri bodo sodelovali vsi ustrezni generalni direktorati, za razvoj te strategije, ki bo temeljila na celoviti analizi:

4.  zlasti meni, da bi v tej strategiji morali biti opredeljeni potrebni ukrepi za izboljšanje čezmejnih povezav in usklajevanja, zmanjšanje regulativnih bremen za vstop na trg, izboljšanje dostopa do kapitala, znanj in spretnosti ter surovin za tehnologije za shranjevanje energije, ki bi bili namenjeni spodbujanju konkurenčnosti evropskega trga in industrije;

5.  ugotavlja, da energetski prehod na visoko energijsko učinkovit sistem, ki bo v celoti temeljil na obnovljivih virih energije, zahteva dobro razvito in pametno energetsko omrežje, napredne tehnologije shranjevanja in prožnosti, rezervne zmogljivosti in prilagajanje odjema, da se zagotovi stalna, cenovno dostopna in trajnostna oskrba z energijo, ter uporabo načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ogromno razširitev obnovljivih virov, okrepitev vloge potrošnikov ter neizkrivljene cenovne signale; zato poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa še naprej podpira raziskave na področju shranjevanja, vključno z raziskavami novih in nastajajočih alternativnih tehnologij;

6.  priznava ključno vlogo digitalizacije pri razvoju bolj decentraliziranega in povezanega energetskega sistema ter končnem energetskem prehodu;

7.  poudarja, da prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ne sme ogroziti zanesljivosti oskrbe ali dostopa do energije; poudarja vlogo shranjevanja, zlasti za energetsko izolirane ali otoške države članice; poudarja, da morajo biti zanesljiva oskrba z energijo, stroškovna učinkovitost in energetski prehod tesno povezani; poudarja tudi, da energijska učinkovitost, pametna omrežja, vključevanje in razpršene možnosti prožnosti, vključno s shranjevanjem, krepijo zanesljivost oskrbe z energijo;

8.  poudarja, da je pomembno zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse rešitve za shranjevanje energije v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, da bi tržnim silam omogočili spodbujanje najboljših tehnoloških izbir in inovacij ter da bi glavni dejavniki, ki bi vplivali na razvoj različnih tehnoloških rešitev, morali biti kazalniki porabe energije, ogljičnega odtisa, stroškov proizvodnje, izkoriščanja, recikliranja ter razgradnje;

9.  globoko obžaluje, da se infrastrukturni projekti in projekti shranjevanja v večjem obsegu, ki so ključni za energetski prehod, pogosto srečujejo z močnim odporom in zamudami na lokalni ravni; poziva države članice, naj dejavno spodbujajo javno podporo na lokalni ravni, na primer z zgodnjim vključevanjem javnosti, z omogočanjem lokalnim skupnostim, da se vključijo, finančno udeležijo ali dobijo nadomestilo, ter s testnim sodelovanjem med sektorji;

10.  poudarja potencial shranjevanja kot alternative tradicionalni širitvi omrežja; poudarja pomen usklajenega načrtovanja infrastrukture kot del prihodnje strategije za povezovanje energetskih sistemov, da bi dosegli podnebno nevtralno in konkurenčno evropsko gospodarstvo;

11.  poziva k pravočasnemu izvajanju Direktive (EU) 2019/944 o trgu električne energije in Uredbe (EU) 2019/943 o trgu električne energije; poudarja, da bi moralo biti shranjevanje energije v nacionalnih pravnih okvirih skladno opredeljeno; opozarja na negotovosti v zvezi z njegovim obsegom, zlasti v zvezi z vključitvijo različnih tehnologij power-to-x, zato poziva Komisijo, naj nujno zagotovi ustrezne smernice;

12.  poziva Komisijo, naj v okviru strategije za povezovanje energetskih sistemov zagotovi trdno pravno podlago za upravljavce prenosnega in distribucijskega sistema plinske infrastrukture, da bi zagotovila rešitve za shranjevanje energije v skladu s podnebnimi cilji Unije in Pariškim sporazumom;

Regulativne ovire

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost zakonodaje na evropski, nacionalni ali lokalni ravni ter preprečijo njeno prekrivanje;

14.  poudarja, da večina držav članic od upravljavcev obratov za shranjevanje energije, vključno z aktivnimi odjemalci, zahteva, da dvakrat plačajo omrežnino ali davke na energijo in druge dajatve; je prepričan, da bi odprava tega bremena povečala število projektov za shranjevanje energije; poziva Komisijo, naj razlikuje med končno uporabo in shranjevanjem ali pretvorbo ter v svojem prihodnjem predlogu za revidirano direktivo o obdavčitvi energije oblikuje učinkovit sistem obdavčevanja, ki bo prepovedoval dvojno obdavčevanje v zvezi s projekti za shranjevanje energije; poziva države članice, naj odpravijo vse vrste dvojnega obdavčevanja, tako da oblikujejo učinkovite sisteme obdavčevanja in preoblikujejo nadomestila, povezana s shranjevanjem energije, da bodo odražala koristi shranjevanja za družbo in da bodo odpravljene ovire za vstop projektov za shranjevanje na trg;

15.  poudarja, da je treba primerljivo obravnavati shranjevanje v vseh različnih nosilcih energije in shranjevanje pred in za števcem, da bi preprečili navzkrižno subvencioniranje z izogibanjem omrežnim tarifam, sistemskim nadomestilom, davkom in dajatvam; ugotavlja, da trenutno večino finančnih prizadevanj za razogljičenje še vedno krijejo odjemalci, zaradi česar je shranjevanje energije posredno kaznovano;

16.  ugotavlja, da evropski omrežni kodeksi z izjemo črpalnih hidroelektrarn običajno ne obravnavajo obratov za shranjevanje energije, zaradi česar so ti v različnih državah članicah obravnavani neenako, zlasti v zvezi z zahtevami za priključitev v omrežje; meni, da to pomeni neenake konkurenčne pogoje, kar ovira razvoj uspešnih poslovnih primerov pri obratih za shranjevanje energije; poziva Komisijo, naj spodbudi prizadevanja za vzpostavitev skupnih zahtev za priključitev v omrežje in naj obravnava druge ovire, ki preprečujejo vključevanje shranjevanja v trge električne energije;

17.  nujno poziva k reviziji uredbe TEN-E(18) glede meril za upravičenost in kategorij elektroenergetske infrastrukture, da bi bolje obravnavala razvoj obratov za shranjevanje energije za sprejem naslednjega seznama projektov skupnega interesa; poziva k temeljiti reformi postopka priprave desetletnega razvojnega načrta omrežja, da bi vključili načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ v načrtovanje infrastrukture, pa tudi prožnosti, sektorskega povezovanja in čezmejnih povezav; poziva, naj se merila za dodelitev statusa projekta skupnega interesa uskladijo z dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma glede temperatur in ciljem EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 s sistematičnim podnebnim ocenjevanjem vseh projektov, ki so kandidati za vključitev na seznam projektov skupnega interesa;

18.  poziva Komisijo, naj prizna ključno vlogo vseh tehnologij za prožnost in shranjevanje, da bi zagotovila učinkovit energetski prehod ter visoko raven zanesljivosti oskrbe in stabilnosti sistema; poudarja javni interes za razvoj novih projektov za shranjevanje in nadgradnjo obstoječih, ki bi se moral odražati v hitrem, prednostnem in racionaliziranem postopku izdaje dovoljenj v državah članicah;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postopki za odobritev na nacionalni ravni trajajo bistveno dlje od najdaljšega obdobja, ki je v uredbi TEN-E predvideno za projekte skupnega interesa; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v prihodnjem pregledu s pomočjo učinkovitega in usklajenega mehanizma izvrševanja, pri čemer naj priznava prevladujoč javni interes za projekte shranjevanja, ki so projekti skupnega interesa;

20.  obžaluje pomanjkljivo uvajanje raziskovalnih projektov v okviru programa Obzorje 2020 na trg ter pomanjkljivo sistemsko spremljanje projektov po njihovem zaključku in razširjanje rezultatov raziskav ter pozdravlja, da se načrtuje večja osredotočenost na dejavnosti blizu trga ob hkratni ohranitvi temeljnih raziskovalnih ciljev, da bi v prihodnosti v okviru programa Obzorje Evropa nastal portfelj tehnologij in projektov, ki bodo blizu trga, zlasti z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije; poziva k večji uporabi instrumenta predkomercialnih naročil; poudarja, da je treba pospešiti raziskave na področju čiste in nizkoogljične tehnologije, vključno s shranjevanjem energije;

21.  poudarja, da je potrebnih več raziskav o uporabi kemičnih snovi za shranjevanje energije, pa tudi temeljnih raziskav o superprevodnosti, ki bi morale biti vključene v prihodnji program Obzorje;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da smernice Komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 samo posredno omenjajo projekte za shranjevanje energije; poleg tega ugotavlja, da je bilo v preteklosti prijavljenih presenetljivo malo ukrepov državne pomoči za projekte shranjevanja;

23.  poziva Komisijo, naj pri pregledu smernic o državni pomoči upošteva in primerno obravnava pomembno vlogo shranjevanja pri energetskem prehodu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nove smernice upoštevale trajnost in učinkovitost različnih tehnologij za shranjevanje ter njihov prispevek k stabilnosti omrežja in podnebni nevtralnosti; poudarja tudi, da bi lahko nekomercialnim projektom (npr. za raziskave) odobrili izjemo glede pravil o državni pomoči, da bi preprečili neučinkovito financiranje in izkrivljanje konkurence; poudarja, da je upravljanje sredstev za shranjevanje s strani netržnih akterjev omejeno na primere, ko ni tržnega interesa in nacionalni regulativni organ odobri izjemo;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bosta v novih smernicah upoštevala učinkovitost različnih tehnologij za shranjevanje in njihov prispevek k stabilnosti omrežja, da se prepreči neučinkovito financiranje in da se udeležba netržnih akterjev omeji na primere ter okoliščine iz členov 36 in 54 Direktive (EU) 2019/944;

Kemično shranjevanje (power-to-x)

25.  poudarja pomembno vlogo tehnologije power-to-x, ki je ključna pri omogočanju povezovanja energetskih sistemov ter povezovanja elektroenergetskega in plinskega sektorja; v zvezi s tem poudarja velik potencial vodika, zlasti zelenega vodika, ter sintetičnega metana in biometana za sezonsko shranjevanje večjih količin energije, kot nosilec energije, kot gorivo in kot surovina v energetsko intenzivnih panogah ter kot trajnostno gorivo za številna prevozna sredstva; poziva Komisijo, naj še naprej podpira raziskave in razvoj, povezane z razvojem vodikovega gospodarstva, ter Komisijo in države članice spodbuja, naj nujno podprejo nadaljnjo razširitev tehnologij power-to-x, zlasti s podporo pobude za vodik, ki je pomemben projekt skupnega evropskega interesa;

26.  ugotavlja, da proizvodnja vodika za shranjevanje energije še ni konkurenčna zaradi visokih proizvodnih stroškov; poleg tega ugotavlja, da je velika razlika v stroških zelenega in modrega vodika; opozarja na pomembnost podpornih ukrepov, s katerimi se bodo zmanjšali stroški zelenega vodika, da bi ta postal uspešen poslovni primer;

27.  ugotavlja, da v državah članicah obstajajo različni standardi glede mešanja vodika z zemeljskim plinom; poziva Komisijo, naj oceni in razvije jasno taksonomijo in standarde za vodik, tako za plinsko omrežje kot za končne uporabnike; opozarja, da bo treba te standarde prilagoditi potrebam končnih uporabnikov glede kakovosti in njihovim tehnološkim zmogljivostim, treba pa bo upoštevati tudi posebnosti posameznih držav;

28.  ugotavlja, da je mogoče vodik, proizveden iz pretvorbe energije v plin, pretvoriti v druge oblike plina, kot sta metanol in amonijak, ki se lahko uporabljajo kot gorivo v pomorskem in letalskem sektorju, pa tudi težkem tovornem prometu;

29.  poudarja, da že obstoječa plinska infrastruktura zagotavlja veliko zmogljivost za shranjevanje energije ter da bi ti objekti in tisti, ki vključujejo nove vire plina olajšali vključevanje obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zlasti zelenega vodika; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba obravnavati vprašanje nove vloge operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina z vidika pravil o ločevanju;

30.  poziva Komisijo, naj izvede obsežno analizo učinkov, stroškov in koristi ter razpoložljivosti naknadnega opremljanja plinske infrastrukture ali gradnje namenske nove infrastrukture, ki je pomembna za uporabo zelenega vodika, za njegov transport v velikih količinah ter za uvajanje vodikove mobilnosti; priznava potencial podzemnih plinskih skladišč, kot so prazne jame ali shranjevanje v porah;

31.  meni, da bi morale politike EU zlasti spodbujati inovacije ter uvedbo trajnostnega shranjevanja energije in zelenega vodika; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba virov energije, kot je zemeljski plin, samo prehodne narave, ker naj bi najkasneje do leta 2050 dosegli cilj podnebne nevtralnosti; priznava, da bo EU potrebovala večje količine vodika; poudarja, da je za zagotovitev zadostnih količin energije in ohranitev konkurenčnosti evropske industrije treba podpirati načine za proizvodnjo vodika;

32.  poziva Komisijo, naj zasnuje usklajeno opredelitev zelenega vodika na podlagi pregledne metodologije; poleg tega poziva k oblikovanju sistema vzajemnega priznavanja potrdil o izvoru za te pline ter predlaga oblikovanje skupnega sistema certificiranja in dokumentiranja vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, na primer z izdajo zelene oznake; spodbuja države članice, naj v kar največji meri zmanjšajo upravne ovire za certifikacijo zelenega in/ali nizkoogljičnega vodika; poziva Komisijo, naj zagotovi pravično in učinkovito konkurenco med tehnologijami in nosilci energije ter med uvoženim vodikom in vodikom, proizvedenim v EU;

33.  ugotavlja, da je v skladu z veljavnimi pravili notranjega trga plina upravljavcem prenosnega in distribucijskega sistema plinske infrastrukture v EU dovoljeno prenašati samo zemeljski plin v okviru regulirane dejavnosti; poziva Komisijo, naj v okviru strategije za povezovanje energetskih sistemov upravljavcem omogoči prenašanje nizkoogljičnih plinov, kot so vodik, biometan in sintetični metan;

34.  poudarja, da bi morali imeti vsi tržni akterji dostop do prednosti in spodbud, ustvarjenih v pilotnih projektih ali dejanskih laboratorijih za prikaz proizvodnje vodika z energijo iz obnovljivih virov;

35.  opozarja, da je proizvodnja sintetičnih kemičnih nosilcev smiselna le, če se pri tem uporablja energija iz obnovljivih virov; poziva k povečanju ciljev glede obnovljive energije do leta 2030 na podlagi temeljite ocene učinka;

Elektrokemično shranjevanje

36.  je prepričan, da bo cela vrsta baterijskih tehnologij, vključno s tistimi, ki že imajo uveljavljene vrednostne verige v EU, imela pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilne in prožne oskrbe z električno energijo; poudarja, da so baterijske tehnologije ključne za zagotovitev strateške neodvisnosti in odpornosti EU na področju oskrbe z električno energijo;

37.  pozdravlja prizadevanja Komisije za oblikovanje standardov za evropske baterije;

38.  priznava, da so za več baterijskih tehnologij, zlasti v evropskih vrednostnih verigah avtomobilskih in industrijskih baterij, že vzpostavljeni dobro delujoči sistemi za zbiranje in recikliranje ter procesi z zaprto zanko v skladu z načeli krožnega gospodarstva, in meni, da bi se lahko ti sistemi uporabili kot načrt za recikliranje baterij;

39.  ugotavlja, da bo dostop do trgov električne energije in prožnosti ključen za uresničitev potenciala baterijskega shranjevanja;

40.  je zaskrbljen, ker ima EU zelo nizke zmogljivosti za proizvodnjo litij-ionskih baterij in je odvisna od nepregledne proizvodnje zunaj Evrope; zato pozdravlja evropsko zavezništvo za baterije in strateški akcijski načrt za baterije; poziva k njuni razširitvi, da bi bile vključene vse razpoložljive baterijske tehnologije; poziva k nadaljnji podpori zanju in k okrepljenem izvajanju strateškega akcijskega načrta za baterije v skladu z bolj splošnimi cilji glede krožnega gospodarstva, industrijske strategije in upravljanja kemikalij; v zvezi s tem pozdravlja napoved Komisije, da bo v podporo strateškemu akcijskemu načrtu in krožnemu gospodarstvu predlagala zakonodajo o baterijah; v zvezi s tem poziva, naj se izvede analiza življenjskega cikla baterij, uvedejo krožna zasnova, varno upravljanje in ravnanje med obdelavo nevarni snovi pri proizvodnji celic ter uvede oznaka ogljičnega odtisa, na kateri bo naveden vpliv vseh vrednostnih verig baterij, ki se dajo na evropski trg, na okolje; poudarja, da je pomembno okrog vrednostne verige baterij ustvariti celovit ekosistem, da bi spodbudili konkurenčnost in trajnostnost te industrije;

41.  poziva Komisijo, naj predlaga zahteve za okoljsko primerno zasnovo baterij, da bi spodbudila privzeto možnost recikliranja;

42.  je zaskrbljen zaradi velike odvisnosti EU od uvoza surovin za proizvodnjo baterij, tudi iz virov, kjer pridobivanje povzroča degradacijo okolja, krši delovne standarde in povzroča lokalne spore za naravne vire; poziva Komisijo, naj to odvisnost obravnava v ustreznih strategijah EU; poudarja pomen trajnostnega pridobivanja surovin in potencial domačih virov surovin v EU; je prepričan, da bi lahko z boljšimi sistemi za recikliranje baterij zagotovili znaten delež surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij v EU;

43.  priznava, da se lahko rabljene baterije iz električnih vozil uporabljajo za shranjevanje energije v gospodinjstvih ali večjih baterijskih enotah; je zaskrbljen, ker dejstvo, da so rabljene baterije v direktivi o baterijah razvrščene med odpadke, ne glede na njihovo ponovno uporabo, predstavlja oviro za takšno ponovno uporabo; se zaveda, da se ponovno uporabljene baterije ne vračajo v recikliranje in da pri spremembi namembnosti za drugačno uporabo od izvorno zasnovane ni nadzora nad upoštevanjem varnostnih standardov; poziva Komisijo, naj predelovalcem, ki baterije ponovno dajejo na trg, naloži odgovornost proizvajalca glede jamstev za učinkovitost in varnost; poziva Komisijo, naj pojasni sheme razširjene odgovornosti proizvajalca v zvezi s ponovno uporabljenimi baterijami;

44.  priznava, da lahko potencial električnih vozil in njihovih vozil prek pametne infrastrukture za polnjenje električnih vozil omogoči prožnost omrežja kot del prilagajanja odjema z možnostjo dispečiranja, s čimer bi zmanjšali potrebo po rezervnih elektrarnah v elektroenergetskem sistemu;

45.  poziva Komisijo, naj pri reviziji direktive o baterijah in po izvedbi ocene učinka predlaga ambiciozne cilje glede zbiranja in recikliranja baterij na podlagi deležev kritičnih kovin; poudarja, da je treba v okviru programa Obzorje Evropa dodatno spodbuditi raziskave in inovacije na področju postopkov in tehnologij recikliranja;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice in/ali standarde za spremembo namena baterij iz električnih vozil, vključno s postopki testiranja in ocenjevanja ter varnostnimi smernicami;

47.  poudarja, da je treba za spodbujanje proizvodnje baterij v EU podpreti raziskave, strokovno znanje in spretnosti;

48.  priznava potencial svetovnega potnega lista baterij pri razvoju trajnostne vrednostne verige baterij, pri čemer se upoštevajo človekove pravice in vpliv na okolje; meni, da je certificiranje rudnin pomembno orodje za zagotovitev trajnostnih vrednostnih verig baterij;

Mehansko shranjevanje

49.  ugotavlja, da imajo črpalne hidroelektrarne bistveno vlogo pri shranjevanju energije; je zaskrbljen, da EU ne izkorišča v celoti potenciala tega ogljično nevtralnega in zelo učinkovitega načina shranjevanja energije;

50.  meni, da bi morale države članice poiskati dodatne načine za povečanje zmogljivosti za shranjevanje, pri tem pa upoštevati večnamensko uporabo obstoječih in novih zbiralnikov; poziva države članice, naj odpravijo vse upravne ovire, ki povzročajo zamude pri teh projektih, in zagotovijo regulativno podporo za inovativne pristope na tem področju; poziva Komisijo, naj da prednost potrebnemu energetskemu prehodu, opravi celovit pregled ustrezne zakonodaje in po potrebi predlaga spremembe, ki bodo imele karseda majhen vpliv na okolje;

51.  poudarja, da bi bilo treba v interesu varstva okolja dati prednost nadgradnji obstoječih objektov in projektom z večjo zmogljivostjo pred novimi projekti;

52.  priznava prispevek tehnologij za shranjevanje, kot so stisnjeni zrak, superkondenzatorji in vztrajniki, k zagotavljanju prožnosti; priznava pomembnost evropske tehnologije vztrajnikov za shranjevanje energije in regulacijo frekvence; poudarja, da je ta tehnologija pomembna rešitev za shranjevanje in regulacijo v pametnih omrežjih ali za strateški razvoj omrežij;

Shranjevanje toplote

53.  meni, da sta shranjevanje toplote (na primer v velikih kotlih) in daljinsko ogrevanje na gosto poseljenih območjih zelo učinkovit način za shranjevanje energije, ki zagotavlja potrebno prožnost za vključitev večjega deleža nestalnih obnovljivih virov in odpadne toplote iz industrijskih procesov ter terciarnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in razvijajo omrežja za visoko učinkovito daljinsko ogrevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj toplotno infrastrukturo in shranjevanje toplote upošteva pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja za Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) in Evropsko mrežo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G);

54.  meni, da bi shranjevanje toplote v vodonosnikih, zlasti v povezavi z uporabo geotermalnih virov, lahko bilo inovativno orodje na območjih, ki niso urbanizirana, in na industrijskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskave in razvoj tovrstnih rešitev in zgradijo velike pilotne obrate;

55.  priznava, da prožna soproizvodnja toplote in električne energije ponuja v prihodnost usmerjeno povezano rešitev za shranjevanje energije za prožnost elektroenergetskih omrežij in učinkovitost oskrbe s toploto, ker se s shranjevanjem toplote proizvodnja električne energije loči od porabe toplote; poziva države članice, naj dodatno proučijo sektorsko povezovanje, pametne energetske sisteme in uporabo presežne toplote, na primer iz podatkovnih centrov, industrijskih območij ali sistemov podzemnih železnic; poziva Komisijo, naj spodbuja inovativne koncepte shranjevanja toplote, kot sta pretvorba toplote v električno energijo in shranjevanje ledu;

56.  pozdravlja dejstvo, da bodo omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje upravičena do financiranja v skladu z revidirano uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope, in poziva, naj se jih vključi kot potencialne projekte skupnega interesa v okviru uredbe TEN-E;

57.  meni, da bi bilo treba v skladu s tehnološko nevtralnostjo spodbujati tehnologije za shranjevanje toplote, da bi izboljšali njihovo učinkovitost, zanesljivost in vključevanje v obstoječe elektroenergetske sisteme z možnostjo dispečiranja; meni, da lahko razvoj tehnologij za shranjevanje toplote in njihova uvedba na trg lahko zagotovita priložnosti za skupne projekte, s katerimi bi spodbudili energetska partnerstva med državami;

58.  priznava potencial energijsko učinkovitih stavb za shranjevanje z masami, ki učinkovito shranjujejo energijo, in toplotnimi ali masivnimi sestavnimi deli stavb ali za shranjevanje hladne ali tople vode; poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji strategiji za val prenove spodbudi prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti, in države članice, naj izvedejo svoje dolgoročne strategije za prenovo, ob upoštevanju potenciala stavb za shranjevanje;

59.  poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji za povezovanje energetskih sistemov upošteva vlogo shranjevanja toplote in infrastrukture ogrevanja za zagotavljanje prožnosti energetskega sistema;

60.  poziva države članice, naj v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih pri prenovi energetskih sistemov v visoko energijsko učinkovita gospodarstva, ki bodo temeljila na obnovljivih virih, upoštevajo vse trajnostne in stroškovno učinkovite tehnologije shranjevanja in možnosti za prožnost, vključno s shranjevanjem toplote;

Decentralizirano shranjevanje – vloga aktivnih odjemalcev

61.  meni, da domače baterije, shranjevanje toplote iz gospodinjstev, tehnologija vozilo-omrežje, energetski sistemi pametnega domovanja, prilagajanje odjema in sektorsko povezovanje pomagajo zmanjševati konice porabe, zagotavljajo prožnost in vse bolj prispevajo k temu, da je energetsko omrežje učinkovito in povezano; meni, da bodo pri doseganju vsega naštetega ključni zgodnja standardizacija novih naprav, obveščanje potrošnikov in preglednost podatkov potrošnikov ter dobro delujoči trgi električne energije, ki so potrošnikom zlahka dostopni; poleg tega poudarja vlogo aktivnih odjemalcev in energetskih skupnosti državljanov v postopku energetskega prehoda in meni, da bi jih bilo treba ustrezno promovirati;

62.  ugotavlja, da zasebni uporabniki neradi zagotavljajo baterije svojih vozil za storitve shranjevanja, tudi kadar je to tehnično izvedljivo; v zvezi s tem pozdravlja pobude za prožnost za državljane iz Direktive (EU) 2019/944 (direktiva o trgu električne energije) in poziva države članice, naj zagotovijo hitro ter odločno izvajanje ustreznih določb; poudarja, da bo za širšo uvedbo tehnologije vozilo-omrežje na trg potrebna večja interoperabilnost, kar zahteva enotne vseevropske predpise ali standarde, ki bodo odpravili vrsto ovir, vključno z upravnimi, pravnimi in davčnimi ovirami;

63.  priznava prispevek aktivnih odjemalcev k zagotavljanju prožnosti sistema, na primer z decentraliziranimi rešitvami za shranjevanje energije v majhnih količinah, in posledično k doseganju podnebnih ter energetskih ciljev; poziva države članice, naj podprejo sodelovanje državljanov v energetskem sistemu (npr. z davčnimi spodbudami za tehnologije baterijskega shranjevanja) in odpravijo ovire, ki potrošnikom preprečujejo lastno proizvodnjo električne energije in porabo, shranjevanje ali prodajo električne energije iz lastne proizvodnje na trgu; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja pravilno izvajanje direktive o trgu električne energije in Direktive (EU) 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) v zvezi s členi, ki določajo regulativni okvir za samooskrbovalce ter energetske skupnosti;

64.  poudarja, da je decentralizirano shranjevanje ključni del upravljanja povpraševanja; poudarja vlogo baterij za električna vozila pri zagotavljanju prožnosti omrežja s pametnim polnjenjem in storitvami med vozili in okolico (vehicle-to-x); poziva Komisijo, naj oblikuje spodbujajoč okvir, s katerim bi zagotovila, da bodo proizvajalci električnih vozil, programska oprema za polnjenje in polnilne postaje lahko omogočali funkcije za zagotavljanje teh storitev, ter dosegla polno interoperabilnost v okviru spremenjene direktive o alternativnih gorivih;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 158, 14.6.2019, str. 125. (2) UL L 158, 14.6.2019, str. 54. (3) UL L 328, 21.12.2018, str. 82. (4) UL L 115, 25.4.2013, str. 39. (5) UL L 348, 20.12.2013, str. 129. (6) UL L 283, 31.10.2003, str. 51. (7) UL L 266, 26.9.2006, str. 1. (8) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (9) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0438. (15) UL C 463, 21.12.2018, str. 10. (16) UL C 204, 13.6.2018, str. 23. (17) UL C 204, 13.6.2018, str. 35. (18) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).