Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (2020/2549(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(1),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(2),
– ob upoštevanju stališča Parlamenta v prvi obravnavi, sprejetega 17. aprila 2019, o reviziji Uredbe (EU) št. 1316/2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope(3) in svojega poziva k reviziji Uredbe (EU) št. 347/2013 o vseevropskem energetskem omrežju (TEN-E) v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Evropske unije,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije(4),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP23)(5),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah v Katovicah na Poljskem (COP24)(6),
– ob upoštevanju zakonodajnega svežnja Čista energija za vse Evropejce,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu v Španiji (COP25)(7),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019, v katerih je podprl cilj, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(8),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju posojilnih meril Evropske investicijske banke na področju energije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(9),
– ob upoštevanju člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (O-000012/2020 – B9-0008/2020),
– ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,
A. ker Uredba (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (uredba TEN-E) določa pravila za pravočasen razvoj in interoperabilnost omrežij TEN-E, da bi se dosegli cilji energetske politike Unije;
B. ker uredba TEN-E določa prednostne koridorje in tematska področja v vseevropski energetski infrastrukturi ter zagotavlja smernice za izbiro projektov skupnega interesa; določa tudi, da se lahko projektom skupnega interesa dodeli finančna podpora iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), koristno pa bi bilo, če bi se zanje uporabljal poenostavljen postopek izdajanja dovoljenj, kot tudi posebna regulativna obravnava, ki bi zagotavljala dostop do mehanizmov in spodbud za čezmejno dodeljevanje stroškov ter večjo preglednost;
C. ker je prvi seznam projektov skupnega interesa, vzpostavljen leta 2013 z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1391/2013, vseboval 248 projektov skupnega interesa, drugi, vzpostavljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/89, 195 projektov skupnega interesa, tretji, vzpostavljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/540, pa 173 projektov skupnega interesa; ker je Komisija 31. oktobra 2019 sprejela četrti seznam projektov skupnega interesa, na katerem je 151 projektov skupnega interesa;
D. ker sta se sozakonodajalca v skladu s stališčem Parlamenta iz prve obravnave z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 začasno dogovorila, da bi morala Komisija oceniti učinkovitost in skladnost politike uredbe TEN-E, kar bi bilo tudi v skladu z doseganjem energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, dolgoročno zavezo EU glede razogljičenja in načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“; ker naj bi Parlament in Svet to oceno prejela do 31. decembra 2020;
E. ker je bila uredba o TEN-E potrjena pred sprejetjem Pariške pogodbe, ki vsebuje zavezo k „izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi“;
F. ker se je politika na področju energetike v Uniji od sprejetja uredbe TEN-E leta 2013 bistveno spremenila, na kar so vplivali različni dejavniki;
G. ker ima energija osrednjo vlogo pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, zato so potrebna prizadevanja za nadaljnje razogljičenje energetskega sistema, da bi Unija najkasneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij, kot tudi prizadevanja za spodbujanje prehoda v drugih sektorjih, izziv pa je tudi povečano povpraševanje po električni energiji;
H. ker Unija za doseganje svojih podnebnih in energetskih ciljev ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti potrebuje posodobljeno, visoko zmogljivo energetsko infrastrukturo, ki bo primerna za prihodnost, stroškovno učinkovita ter bo lahko zagotavljala zanesljivo oskrbo z energijo, vključno z diverzifikacijo poti, virov in dobaviteljev;
I. ker uredba TEN-E opredeljuje prednostne naloge vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, če želimo doseči cilje energetske in podnebne politike Unije, kot tudi projekte skupnega interesa, ki so potrebni za uresničitev teh prednostnih nalog;
J. ker bi morali prednostni koridorji, prednostna območja in merila za upravičenost v skladu z razvojem energetskega sistema in dosledno upoštevati prednostne naloge politike Unije, zlasti v kontekstu dolgoročnih rešitev za razogljičenje;
K. ker bi bilo treba ustrezno uvajanje infrastrukture in politike za energetsko učinkovitost izvajati kot dopolnitev, da bi prispevali k čim bolj stroškovno učinkovitem doseganju ciljev Unije;
L. ker Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem odgovoru poziva, naj se sprememba smernic za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E) opravi še pred sprejetjem novega seznama projektov skupnega interesa;
1. pozdravlja napoved v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, da bo sprememba smernic TEN-E potekala leta 2020;
2. poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2020 pripravi predlog za spremembo smernic TEN-E, pri kateri se bodo upoštevali zlasti energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030, dolgoročna zaveza Unije glede razogljičenja in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“;
3. poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 zagotovi smernice glede porabe finančnih sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope in glede izbire projektov za peti seznam projektov skupnega interesa, da bosta tako poraba kot izbira v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma;
4. meni, da morajo biti merila za dodelitev statusa projektov skupnega interesa, določena v smernicah TEN-E, v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije, vključno s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta iz decembra 2019, in z vsemi petimi razsežnostmi energetske unije, vključno s ciljem cenovne dostopnosti;
5. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.