Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Sprejeta besedila
PDF 168kWORD 50k
Petek, 10. julij 2020 - Bruselj Začasna izdaja
Strategija EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19
P9_TA-PROV(2020)0205

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (2020/2691(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 4, 6, 9, 114, 153, 169 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 35,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(1),

–  ob upoštevanju manifesta Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo in zeleno okrevanje po COVID-19(2),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker se je pri COVID-19 pokazala medsebojna odvisnost med zdravjem ljudi in zdravjem našega planeta ter našimi ranljivostmi; ker pojav zoonoz, ki se prenašajo z živali na ljudi, poslabšujejo tudi antropogene podnebne spremembe, uničevanje biotske raznovrstnosti in degradacija okolja;

B.  ker manifest Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo in zeleno okrevanje po COVID-19 določa šest priporočil za zdravo in zeleno okrevanje:

   a. varstvo in ohranjanje vira človekovega zdravja – narave;
   b. naložbe v osnovne storitve, od vode in sanitarnih storitev do čiste energije in zdravstvenih ustanov;
   c. zagotavljanje hitrega in zdravega energetskega prehoda;
   d. spodbujanje zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov;
   e. izgradnja zdravih mest za življenje;
   f. ustavitev uporabe davkoplačevalskega denarja za financiranje onesnaževanja;

C.  ker se bo ta resolucija osredotočila na ožje področje uporabe politik javnega zdravja, kot je navedeno v členu 168 in členu 114 PDEU;

D.  ker je pandemija COVID-19 pokazala, da Evropska unija nima dovolj učinkovitih instrumentov za spopadanje z izrednimi zdravstvenimi razmerami, kot je širjenje nove nalezljive bolezni, ki se ne ozira na meje;

E.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija zdravje opredelila kot stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti;

F.  ker je pravica do telesnega in duševnega zdravja temeljna človekova pravica; ker ima prav vsak pravico do sodobnega in celovitega zdravstvenega varstva brez diskriminacije; ker je splošno zdravstveno varstvo cilj OZN za trajnostni razvoj in ker so se vse podpisnice zavezale njegovi uresničitvi do leta 2030;

G.  ker člen 168 PDEU določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi“ in ker je Sodišče Evropske unije ob številnih priložnostih odločilo, da lahko EU uresničuje cilje na področju javnega zdravja z ukrepi na notranjem trgu;

H.  ker so v skladu s členom 168 PDEU države članice odgovorne za opredelitev svoje zdravstvene politike ter organizacijo in izvajanje zdravstvenih storitev in oskrbe, kar vključuje tudi upravljanje sistema zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe ter razporejanje dodeljenih virov;

I.  ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker bi se določbe o javnem zdravju v pogodbah lahko uporabile za doseganje več ciljev, vendar se še vedno ne uporabljajo dovolj(3);

J.  ker so javni zdravstveni sistemi pri tem, ko skrbijo za ustrezno oskrbo vseh pacientov, pod velikim pritiskom; ker noben ukrep za zmanjšanje javnega primanjkljaja ne bi smel povzročiti nezadostnega financiranja sistema zdravstvenega varstva ali trpljenja pacientov;

K.  ker je znano, da lahko dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva ter boljše usklajevanje in spodbujanje dobrih praks med državami članicami prinesejo znatne koristi za javno zdravje(4);

L.  ker se je zaradi trenutnih demografskih sprememb, dostopa do zdravljenja za vse, velike razširjenosti kroničnih bolezni, e-zdravja/digitalizacije in trajnosti zdravstvenih sistemov povečala osredotočenost na politiko javnega zdravja Evropske unije;

M.  ker je Komisija v sporočilu z dne 20. oktobra 2010 z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567) poudarila, da v celotni EU obstajajo razlike v zdravju med posameznimi socialnimi sloji prebivalstva; ker Svetovna zdravstvena organizacija to socialno razslojenost opredeljuje kot povezavo med socialno-ekonomskimi neenakostmi in neenakostmi na področju zdravja ter dostopa do zdravstvenega varstva, ker so neenakosti v zdravju posledica socialnih razlik, ki so povezane z življenjskimi razmerami in socialnim vedenjem, spolom, raso, stopnjo izobrazbe, zaposlitvijo, dohodkom ter neenakimi možnostmi za zdravstveno oskrbo, preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja;

N.  ker EU trenutno regulira proizvode, ki vplivajo na zdravje in rezultate na področju zdravja, vključno s tobakom, alkoholom, hrano in kemikalijami, pa tudi farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki;

O.  ker pridobljena odpornost proti antimikrobikom pomeni resno svetovno tveganje za zdravje ljudi in živali;

P.  ker je EU sprejela predpise in politiko o kliničnem preskušanju, usklajuje zdravstvene sisteme z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu(5), poteka pa tudi razprava o predlogu za vrednotenje zdravstvene tehnologije;

Q.  ker se zdravstvene raziskave financirajo prek programa Obzorje 2020, novega okvira za Obzorje Evropa, programa za zdravje, novega programa EU za zdravje in drugih skladov EU; ker je program EU za zdravje s predlaganim proračunom v višini 9,4 milijarde EUR močan pokazatelj vse večje vloge, ki jo igra EU v politiki javnega zdravja;

R.  ker so Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost hrane, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu evropske agencije, ki imajo pomembno vlogo na področju javnega zdravja;

S.  ker so bile v sedanji zdravstveni krizi preizkušene meje zmogljivosti obstoječe infrastrukture za odzivanje v izrednih razmerah, med drugim Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje ter mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

T.  ker so bili delavci v zdravstvenem sektorju in sektorju oskrbe izpostavljeni nesprejemljivim tveganjem in so morali v nekaterih primerih sprejemati odločitve o tem, kdo bo deležen intenzivne nege in kdo ne; ker so se mnogi kritični delavci, čezmejni in sezonski delavci ter zaposleni v sektorjih, kot so klavnice in proizvodnja hrane, znašli v precej ranljivem položaju;

U.  ker je kriza zaradi COVID-19 spremenila delovne razmere za številne delavce v Evropi, izpostavila nekatere že obstoječe težave in sprožila nova vprašanja glede zdravja in varnosti na delovnem mestu;

V.  ker je kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno prizadela ranljivo prebivalstvo, etnične manjšine, oskrbovance domov ter nastanitvene storitve za starejše in invalide;

W.  ker sta bila med zdravstveno krizo ovirana dostop do zdravstvenih storitev in možnost uveljavljanja pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ženske, otroci in osebe LGBT+ pa so bili izpostavljeni večjemu tveganju nasilja in diskriminacije;

X.  ker še niso znane številne dolgoročne zdravstvene posledice COVID-19, tudi za duševno zdravje;

Y.  ker sta zdravstvena kriza in širjenje COVID-19 po vsej Evropi opozorila na razlike v zmogljivosti zdravstvenih sistemov v državah članicah in pokazala, da bi lahko ob nepričakovanih zdravstvenih grožnjah nekatere države članice postale odvisne od sosednjih držav, ki imajo dovolj vzdržljive sisteme;

Z.  ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o COVID-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

AA.  ker se je med krizo zaradi COVID-19 pokazalo, kako pomembne so zdravstvene politike, ki temeljijo na dokazih, tudi pobude za preprečevanje in zdravljenje; ker bi morali biti preventivni ukrepi sorazmerni;

AB.  ker je bilo skupno javno naročanje na ravni EU uspešno uporabljeno za nakup osebne zaščitne opreme, opreme za testiranje, ventilatorjev in nekaterih zdravil, čeprav je bil postopek prepočasen in premalo učinkovit, da bi zadostil potrebam; ker so bile v EU povečane zaloge ključnih proizvodov, kot so maske, ventilatorji in laboratorijska oprema, da bi jih bilo mogoče uporabiti tam, kjer so potrebe največje;

AC.  ker so bile med zdravstveno krizo zaradi COVID-19 sprejete priložnostne rešitve, med drugim je bila pri Komisiji ustanovljena skupina strokovnjakov in sprejete so bile smernice za zdravljenje pacientov in napotitve zdravstvenih delavcev v druge države članice;

AD.  ker so farmacevtske dobavne verige odvisne od aktivnih farmacevtskih sestavin ali generičnih zdravil, ki se proizvajajo v tretjih državah, v nekaterih primerih celo v eni sami tovarni za ves svet; ker so prepovedi izvoza, sprejete med pandemijo COVID-19, opozorile na tveganje zanašanja zgolj na te dobavne verige;

AE.  ker so bile psihološke posledice COVID-19 poudarjene v številnih poročilih in študijih in ker družbena izolacija, ki je bila uvedena za dolgo obdobje, da bi zaustavili širjenje virusa, velja za ljudi vseh starosti;

AF.  ker je treba nujno obravnavati zdravje in potrebe po oskrbi starejših;

AG.  ker je nekatere države članice zelo prizadel beg možganov, saj so se visoko kvalificirani zdravstveni delavci odločili za delo v državah članicah, kjer imajo višjo plačo in boljše delovne pogoje;

AH.  ker nezaupanje v cepljenje in njegov vpliv na javno zdravje povzroča vse večjo zaskrbljenost; ker je pri organizaciji in izvedbi programov cepljenja v državah članicah potrebna večja jasnost o prednostih in tveganjih imunizacije;

AI.  ker je donatorska konferenca, ki jo je 4. maja 2020 gostila Komisija, da bi zbrali 7,5 milijarde EUR za razvoj cepiv, zdravljenj in orodij kot globalnih skupnih dobrin v zvezi s COVID-19, 27. junija 2020 dosegla 15,9 milijarde EUR; ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456) navedla, da mora „vsako prihodnje cepivo biti rezultat svetovnih prizadevanj, namenjeno celemu svetu in cenovno sprejemljivo ter dostopno za vse“;

AJ.  ker strategija EU za cepljenje temelji na vnaprejšnjih tržnih zavezah, vendar izrecno ne omenja razpoložljivosti za ceno;

AK.  ker se lahko prožnosti, zagotovljene s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ki je bil ponovno potrjen v deklaraciji iz Dohe, v času kriz na področju javnega zdravja uporabljajo za izdajanje prisilnih licenc;

AL.  ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje in solidarnost vse mednarodne skupnosti;

1.  poziva evropske institucije in države članice, naj pridobijo prave izkušnje iz krize zaradi COVID-19 in vzpostavijo veliko tesnejše sodelovanje na področju zdravja; zato poziva k številnim ukrepom za oblikovanje evropske zdravstvene unije;

2.  poudarja, da Pogodba omogoča veliko več ukrepanja na evropski ravni, kot ga je bilo v zadnjih letih; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti, ter države članice, naj preučijo možnosti v bolj odprtem duhu kot v preteklosti;

3.  odločno podpira pristop „zdravje v vseh politikah“ in poziva k njegovemu polnemu izvajanju z vključitvijo zdravstvenih vidikov v vse ustrezne politike, kot so kmetijstvo, promet, mednarodna trgovina, raziskave, okolje in varstvo podnebja, ter k sistematični oceni njegovega vpliva na zdravje;

4.  poudarja, da kriza zaradi COVID-19 še ni končana in bo povzročila dodatne okužbe in smrtne žrtve, če ne bomo ravnali previdno; odločno zagovarja učinkovite ukrepe za preprečevanje in nadzor okužb;

5.  poziva Komisijo, države članice in svetovne partnerje, naj poskrbijo za hiter, enakopraven in cenovno ugoden dostop vseh ljudi po svetu do prihodnjega cepiva in zdravil za COVID-19, ko bodo na voljo;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj uradno priznajo enotno tehnološko točko za COVID-19 (C-TAP), ki bo omogočila kar največjo skupno uporabo znanja o zdravstveni tehnologiji za COVID-19, intelektualne lastnine in podatkov v korist vseh držav in državljanov;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v vse obstoječe in prihodnje pozive k financiranju in naložbam vključijo kolektivna varovala v korist javnosti v zvezi z javnim financiranjem, kot so klavzule o preglednosti, razpoložljivosti in dostopnih cenah ter neizključne licence za izkoriščanje končnih proizvodov;

8.  poziva k dialogu in sodelovanju s tretjimi državami; poziva države članice, naj izdajo prisilne licence, če tretje države nočejo deliti cepiva in/ali metode zdravljenja oziroma znanja o njiju;

9.  poziva države članice, naj nemudoma opravijo stresne teste svojih zdravstvenih sistemov, da bi identificirale pomanjkljivosti in se prepričale, ali so pripravljene na morebitni drugi val novega koronavirusa in druge zdravstvene krize, ki se lahko pojavijo v prihodnosti; poziva Komisijo, naj to delo usklajuje in določi skupne parametre;

10.  poziva Komisijo, naj na osnovi rezultatov stresnih testov predlaga direktivo o minimalnih standardih za kakovostno zdravstveno varstvo, ki bo ohranjala pristojnosti držav članic za upravljanje, organizacijo in financiranje lastnih zdravstvenih sistemov, hkrati pa zagotavljala varnost pacientov, dostojne delovne in zaposlitvene standarde za zdravstvene delavce ter odpornost Evrope na pandemije in druge javnozdravstvene krize;

11.  poziva Komisijo, naj v priporočila za posamezne države v sklopu evropskega semestra vključi zadostno financiranje sistema zdravstvenega varstva ter kazalnike in cilje glede dobrega počutja;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme skupni niz zdravstvenih dejavnikov za spremljanje zdravstvenih neenakosti glede na starost, spol, socialno-ekonomski položaj in geografsko lokacijo ter določi metodologijo za presojo zdravstvenih razmer v državah članicah z namenom prepoznavanja in prednostne obravnave področij, kjer so potrebne izboljšave in večje financiranje; meni, da bi morala Komisija oceniti učinkovitost ukrepov, da bi zmanjšala zdravstvene neenakosti zaradi politik v zvezi s socialnimi in ekonomskimi dejavniki ter okoljskim tveganjem;

13.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, da bi se lahko spopadli z vsemi oblikami zdravstvenih kriz, izboljšali operativno usklajevanje na ravni EU, spremljali oblikovanje in uporabo strateške rezerve zdravil in medicinske opreme ter zagotavljali njeno ustrezno delovanje; poudarja, da bi moral ta mehanizem formalizirati delovne metode, uvedene med pandemijo koronavirusa, in se opreti na ukrepe iz direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje(6) in mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

14.  poziva k uvedbi enote za upravljanje zdravstvenih kriz, ki bo evropski mehanizem za odzivanje na zdravstvene razmere izvajala pod vodstvom komisarjev za zdravje in krizno upravljanje in s pomočjo Evropske agencije za zdravje, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter skupine strokovnjakov; poziva, naj ima ta enota pripravljen krizni načrt za pandemije, da bo odzivanje nanje usklajeno;

15.  poziva k vzpostavitvi platforme za digitalno izmenjavo, podobne podatkovnemu portalu o COVID-19, ki bo olajšala izmenjavo epidemioloških podatkov, znanstvenih priporočil zdravstvenemu osebju in bolnišnicam ter podatkov o dejanskem stanju mobilnih zmogljivosti in zalog medicinskih proizvodov;

16.  meni, da bi bilo treba Uniji omogočiti, da se zanese na mobilizacijo zdravstvenih delavcev prek evropske zdravstvene enote, ki je bila ustanovljena za hitro medicinsko pomoč in svetovanje o javnem zdravju za vse države članice;

17.  poziva, da se cepiva in zdravila za COVID-19 kupijo s skupnimi javnimi naročili na ravni EU in da se ta naročila izvajajo bolj sistematično, da državam članicam ne bo treba tekmovati med seboj in da bodo pomembna zdravila in medicinski pripomočki na voljo vsem po dostopni ceni, zlasti ko gre za inovativne antibiotike, nova cepiva, kurativna zdravila in zdravila za redke bolezni;

18.  poziva Komisijo, naj predlaga novo uredbo o čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki bo nadomestila sklep o čezmejnih nevarnostih za zdravje, med drugim zato, da bi bilo skupno javno naročanje EU v zdravstvenih krizah hitrejše in učinkovitejše, da bi bil postopek učinkovit in pregleden, nova zdravila pa na voljo vsem po dostopnih cenah;

19.  odločno poziva Svet, naj čim prej sprejme mandat za pogajanja o predlogu za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, da bodo lahko končana še letos;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo nov predlog o spremembi Direktive 89/105/EGS o preglednosti cen, da se zagotovi preglednost stroškov raziskav in razvoja in da bodo imele države članice bolj enakovredno izhodišče pri pogajanju s proizvajalci o tistih oblikah zdravljenja, ki se ne naročajo skupaj;

21.  vztraja pri takojšnjem izvrševanju uredbe o kliničnem preskušanju, ki že močno zamuja, da se zagotovi preglednost rezultatov, ne glede na to, kakšni so, in omogoči obsežnejše, čezmejno preskušanje; poudarja, da so tudi negativni ali neopredeljivi rezultati kliničnih preskušanj pomembno znanje, ki prispeva k izboljšanju prihodnjih raziskav;

22.  poziva k sprejetju zanesljive farmacevtske strategije EU, da se rešijo težave v farmacevtski dobavni verigi v EU in svetu; meni, da bi morala ta strategija predvideti zakonodajne ukrepe, politike in spodbude za proizvodnjo bistvenih aktivnih farmacevtskih sestavin in zdravil v Evropi ter za zanesljivo dobavo po dostopnih cenah v vsakem trenutku; meni, da ta strategija ne bi smela posegati v ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s strateškim pristopom do farmacevtskih izdelkov v okolju;

23.  spodbuja vse države, naj se pridružijo sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o odpravi carin na farmacevtske izdelke (Zero for Zero) in razširijo področje uporabe na vse farmacevtske izdelke in zdravila, da bi zagotovili čezmejno trgovino po vsem svetu, ter podpira EU pri ohranjanju trdnega sistema evropske intelektualne lastnine, da bi spodbudila raziskave, razvoj in proizvodnjo v Evropi ter zagotovila, da bo Evropa ostala inovatorka in vodilna sila v svetu;

24.  poziva Komisijo, naj izda namenske smernice za direktivo o javnem naročanju v zvezi z oddajanjem naročil v farmacevtskem sektorju; poziva, naj te smernice temeljijo na ekonomsko najugodnejši ponudbi (merila MEAT), da bo lahko naročnik upošteval merila za kakovostne, tehnične in trajnostne vidike ponudbe, ne samo cene;

25.  poziva vse države članice, naj spodbujajo in omogočijo uveljavljanje pravice do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, med drugim do kontracepcije in varnega splava; poziva države članice, naj razmislijo o dostopu do kontracepcije, vključno z nujno kontracepcijo, in do varnega splava, kjer to omogoča zakonodaja, saj sta to osnovni zdravstveni storitvi, ki ju je treba ohraniti tudi v kriznih časih;

26.  obžaluje, da nekatere države članice med pandemijo COVID-19 niso resnično zagotavljale varnega in pravočasnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; znova poudarja, da je odrekanje storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom, ena od oblik nasilja nad ženskami in dekleti; ponavlja, da spadajo pravice oseb LGBTI k prizadevanjem za popolno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; poziva vse države članice, naj analizirajo, kako se je med pandemijo zmanjšalo zagotavljanje njihovih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, in naj sodelujejo pri iskanju najboljše prakse za prihodnost, ob upoštevanju dobrih in inovativnih rešitev, ki so jih našle številne države pri zagotavljanju storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, vključno s telemedicino, spletnimi posveti in zgodnjo prekinitvijo nosečnosti z zdravili od doma; poziva vse države članice, naj tudi v času krize zagotavljajo celovito spolno vzgojo, enostaven dostop žensk do načrtovanja družine in celotnega nabora storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno s sodobnimi načini kontracepcije ter zakonitim splavom;

27.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi občutno povečali njegov proračun, kadrovske vire in pristojnosti, saj bo lahko med svoje naloge tako vključil nenalezljive bolezni in pripravo obveznih smernic za države članice, med zdravstvenimi krizami pa bo lahko usklajeval laboratorijske raziskave;

28.  poziva k večji vlogi Evropske agencije za zdravila pri spremljanju in preprečevanju pomanjkanja zdravil, pa tudi pri usklajevanju načrtovanja in odobritve kliničnega preskušanja v EU v času krize;

29.  meni, da bi bilo treba preučiti možnost ustanovitve evropskega ustreznika za ameriški organ za napredne biomedicinske organe in razvoj, ki bi bil odgovoren za javna naročila in oblikovanje protiukrepov zoper bioterorizem, kemične, jedrske in radiološke nevarnosti, pa tudi pandemično gripo in nove bolezni;

30.  poziva k večji vlogi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, da zdravstveni delavci ne bodo izpostavljeni tveganjem;

31.  opozarja na posebej tragični učinek COVID-19 v ustanovah za dolgotrajno prebivanje v Evropi, kjer je prizadel najranljivejše člane družbe, saj je bilo v domovih za starejše občane v nekaterih državah članicah več kot 50 % smrtnih primerov zaradi COVID-19; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vzroke za ta tragičen razplet dogodkov in zagotovijo ustrezne zakonodajne rešitve;

32.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga nov akcijski načrt o zdravstvenih delavcih v EU, ki bo upošteval izkušnje s pandemijo in zdravstvenim delavcem zagotovil nov, ustrezen strateški in operativni okvir;

33.  poziva, da se akcijski načrt EU glede odpornosti na antimikrobike podpre s pravno zavezujočimi ukrepi, da bi uporabo antimikrobikov omejili le na nujne primere in spodbudili inovacije za razvoj novih antibiotikov;

34.  poziva k uvedbi izkaznice EU o cepljenju;

35.  poziva k vzpostavitvi komunikacijskega portala za javnost, kjer bo Unija objavljala preverjene informacije, pošiljala obvestila državljanom in se borila proti dezinformacijam; ugotavlja, da bi lahko na portalu objavljali najrazličnejše informacije, preventivne kampanje in izobraževalne programe za mlade ter da bi se lahko uporabljal tudi za spodbujanje visoke stopnje precepljenosti na ravni EU v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

36.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s civilno družbo predlaga oblikovanje evropskega prostora zdravstvenih podatkov, ki bo povsem v skladu z evropskim okvirom za varstvo podatkov, da bi izboljšali standardizacijo, interoperabilnost, izmenjavo podatkov ter sprejemanje in promocijo mednarodnih standardov za podatke o zdravju;

37.  poziva k sprejetju akcijskega načrta EU za preglednost podatkov o zdravju in za boj proti dezinformacijam;

38.  trdno verjame v načelo enega zdravja, ki povezuje zdravje ljudi, živali in varstvo okolja; je prepričan, da so ukrepi proti podnebnim spremembam, degradaciji okolja, izgubi biotske raznovrstnosti in netrajnostnim načinom proizvodnje hrane ključni za zaščito človeštva pred novimi patogeni; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvajanje načela enega zdravja v EU;

39.  poudarja, da je treba prednostno obravnavati preprečevanje, ki prinaša koristi tako za zdravje državljanov kot tudi za nacionalne proračune za zdravstvo; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi obravnavala dejavnike tveganja za zdravje, kot so kajenje, uživanje alkohol, slaba prehrana, onesnaženost zraka, izpostavljenost nevarnim kemikalijam in zdravstvene neenakosti, da bi se izboljšali rezultati na področju zdravja;

40.  poziva k širitvi evropskih referenčnih mrež, da bodo zajemale nalezljive (na primer z vzpostavitvijo mreže za upravljanje zdravstvenih kriz) in nenalezljive bolezni;

41.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k bolj ciljno usmerjeni uporabi nižje stopnje DDV za zdrave proizvode, kot sta sezonsko sadje in zelenjava, države članice pa poziva, naj uporabljajo to možnost;

42.  poziva Komisijo, naj razvije strategijo za odporno Evropo, ki bo sestavljena iz načrta ocene tveganja in možnosti za obravnavanje dobrega upravljanja in naložb v sisteme zdravstvenega varstva ter odzivanje na pandemije na evropski ravni, vključno z vzdržljivimi dobavnimi verigami v EU; v kontekstu odporne Evrope vztraja, da je treba povečati evropsko proizvodnjo, da bo mogoče preseliti industrijo in zgraditi trden zdravstveni sektor;

43.  poziva k usklajenemu, sodelovalnemu in odprtemu pristopu na področju raziskav, pri katerem bodo imele Komisija in države članice večjo vlogo pri usklajevanju raziskav na področju zdravja in epidemij, da bi preprečili podvajanje in raziskave usmerili v rezultate, vključno s potrebnimi zdravili, cepivi, medicinskimi pripomočki in opremo;

44.  poziva Komisijo, naj oceni učinek pobud, povezanih z intelektualno lastnino, na biomedicinske inovacije na splošno in naj prouči prepričljive in učinkovite alternative za izključno varstvo pri financiranju medicinskih raziskav in razvoja, kot so številna orodja, ki temeljijo na mehanizmih ločevanja;

45.  toplo pozdravlja korenito povečanje predlaganega proračuna za novi program EU za zdravje; poudarja pa, da povečanje proračuna EU za zdravstvo ne bi smelo biti omejeno na novi večletni finančni okvir, temveč da so potrebne dolgoročne naložbe in zaveze; zahteva uvedbo posebnega sklada EU za nadgradnjo bolnišnične infrastrukture in zdravstvenih storitev ob upoštevanju jasnih meril;

46.  poudarja, da imajo zdravstvene raziskave temeljno vlogo, in zahteva več sinergij z raziskavami, ki se izvajajo v državah članicah, pa tudi vzpostavitev mreže zdravstvene akademije EU v okviru globalnega zdravstvenega načrta;

47.  poudarja pomembno vlogo evropske farmacevtske in druge z zdravstvom povezane industrije; poziva k jasnemu regulativnemu okviru za evropska podjetja ter k namenskim sredstvom za znanost in zdravstvene raziskave, saj sta uspešna in tehnično napredna evropska zdravstvena industrija ter konkurenčna raziskovalna skupnost bistvenega pomena;

48.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo predstavila akcijski načrt EU za boj proti raku;

49.  poziva k akcijskemu načrtu EU za duševno zdravje za obdobje 2021–2027, pri čemer naj se posveti enaka pozornost biomedicinskim in psihosocialnim dejavnikom slabega duševnega zdravja;

50.  poziva k akcijskemu načrtu za zdravo staranje, da bi povečali kakovost življenja starejših;

51.  poziva k sprejetju akcijskega načrta EU za redke in zapostavljene bolezni;

52.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako izboljšati neodvisno financiranje evropskih skupin bolnikov;

53.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga nov strateški okvir za zdravje in varnost;

54.  meni, da bi bilo treba izkušnje s krizo zaradi COVID-19 obravnavati na konferenci o prihodnosti Evrope, kjer bi bili lahko oblikovani jasni predlogi za podkrepitev zdravstvene politike EU;

55.  poudarja mednarodno razsežnost zdravja; meni, da bi bilo treba poglobiti sodelovanje s tretjimi državami pri izmenjavi znanja in najboljše prakse o pripravljenosti in odzivanju sistemov zdravstvenega varstva; poziva EU naj polno sodeluje z WHO in drugimi mednarodnimi organi v boju proti nalezljivim boleznim, uvedbi splošnega zdravstvenega varstva in utrjevanju svetovnih sistemov zdravstvenega varstva;

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(2) https://www.who.int/docs/default-source/climate-change/who-manifesto-for-a-healthy-and-green-post-covid-recovery.pdf?sfvrsn=f32ecfa7_6
(3) Študija z naslovom Unlocking the potential of the EU Treaties: An article-by-article analysis of the scope for action, (Sprostitev potenciala Pogodb EU: analiza posameznih členov področja delovanja), služba Evropskega parlamenta za raziskave, objavljena 28. maja 2020, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2020/651934/EPRS_STU(2020)651934_EN.pdf.
(4) Študija z naslovom Europe’s two trillion euro dividend: Mapping the Cost of Non-Europe, 2019-24 (Evropska dividenda v višini dva bilijona evrov: Opredelitev stroškov neukrepanja na ravni EU, 2019–2024), služba Evropskega parlamenta za raziskave, objavljena 18. aprila 2019, https://www.europarl.europa.eu/thinktank/sl/document.html?reference=EPRS_STU(2019)631745.
(5) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.
(6) UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

Zadnja posodobitev: 13. julij 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov