Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2195(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0141/2020

Predložena besedila :

A9-0141/2020

Razprave :

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0211

Sprejeta besedila
PDF 162kWORD 53k
Torek, 15. september 2020 - Bruselj Končna izdaja
Učinkoviti ukrepi za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto
P9_TA(2020)0211A9-0141/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2020 o učinkovitih ukrepih za bolj „zelena“ programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa ter evropsko solidarnostno enoto (2019/2195(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 11, 165, 166, 167, 191 in 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(3),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 5. junija 2019 o določitvi smernic za upravljanje dialoga EU z mladimi – strategija Evropske unije za mlade 2019–2027,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 22. maja 2018 z naslovom Za močnejšo Evropo: vloga mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik (COM(2018)0268),

–  ob upoštevanju zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport(4),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport (COM(2018)0367),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 31. januarja 2018 o vmesni oceni programa Erasmus+ (2014–2020) (COM(2018)0050),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport(6),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 12. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. junija 2018 o vzpostavitvi programa evropske solidarnostne enote (COM(2018)0440),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote(8),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027)(9),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (COM(2018)0366),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020)(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 30. aprila 2018 o vmesni oceni programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (COM(2018)0248),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020)(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)(12),

–  ob upoštevanju zavez, ki jih je sprejela kandidatka za komisarko za inovacije, raziskave, izobraževanje, kulturo in mlade na predstavitvi pred Evropskim parlamentom 30. septembra 2019,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0141/2020),

A.  ker je cilj evropskega zelenega dogovora do leta 2050 doseči podnebno nevtralno Evropsko unijo, s čimer je podnebna kriza postavljena v središče vseh programov in politik Unije; ker je namen tega dogovora tudi oblikovati celovito agendo ter torej ozaveščati javnost in vključiti državljane v podnebne ukrepe; ker bi moral ta pristop temeljiti na ponovnem razmisleku o programih za izobraževanje in usposabljanje, kulturo in mlade; ker bi bilo treba varstvo okolja, trajnost in boj proti podnebnim spremembam vključiti v vse programe ter znanja s tega področja spodbujati kot prečna znanja;

B.  ker je treba v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 13 sprejeti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam ter ker ta cilj vključuje izboljšanje izobraževanja, ozaveščanja in institucionalne zmogljivosti za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in zmanjšanje njihovih posledic;

C.  ker koronavirusna kriza močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi, zlasti kar zadeva mobilnost, izobraževanje ter fizični dostop do kulture, umetnosti in športa; ker je ta kriza možno prizadela tudi vse tri programe; ker je pomembno, da se po pandemiji ohranijo kulturne vrednote Unije in obnovi evropska podoba za prihodnje generacije; ker bosta kulturna izmenjava in sodelovanje, ki ju spodbujajo ti trije programi, Evropi pomagali premagati to krizo, ki je več kot zgolj zdravstvena kriza;

D.  ker imajo izobraževanje, šport, prostovoljstvo in kultura ključno vlogo pri zelenem prehodu na področju ozaveščanja, učenja, komunikacije in izmenjave znanja in dobre prakse ter ker se lahko potencial teh sektorjev v naslednjem programskem obdobju izkoristi za razvoj inovativnih rešitev za okoljske izzive;

E.  ker programi Erasmus+, evropske solidarnostne enote in Ustvarjalna Evropa vplivajo na vsakdanje življenje več milijonov Evropejcev ter z udeležbo tretjih držav podpirajo boljšo povezanost in kulturno razumevanje v Uniji, državah kandidatkah in državah pristopnicah, sosednjih državah ter po svetu;

F.  ker glavni poudarek teh programov sicer ni okolje, vseeno pa svojo vsebino in obsegom prispevajo k zelenemu prehodu, saj oblikujejo miselnost, spoštljivo do okolja in podnebja, in družbo, ki temelji na vzajemnem razumevanju in spoštovanju; ker bi bilo treba bistvo teh programov ohraniti;

G.  ker je treba upoštevati povezovalno naravo množičnih športnih in kulturnih prireditev;

H.  ker je treba upoštevati potencial programa Erasmus+ v smislu trajnostnega razvoja; ker program spodbuja vseživljenjsko učenje;

I.  ker je treba upoštevati cilje in bistvo evropske solidarnostne enote, ki mladim omogoča, da si izmenjujejo znanje in se konkretno zavzemajo za varstvo okolja;

J.  ker lahko izkušnje z mobilnostjo, ki jih ponujajo ti programi, udeležencem spremenijo življenje in vplivajo na njihovo vsakodnevno vedenje in ker bi bilo treba to mobilnost spodbujati;

K.  ker ima program Ustvarjalna Evropa ključno vlogo pri promoviranju umetnosti, kulture in avdiovizualnih vsebin ter podpiranju visokokakovostnih medijev; ker so to ključni stebri trajnostnega razvoja, ki omogočajo oblikovanje odpornejše družbe; ker se lahko pri sodelovanju na tem področju razvijejo instrumenti za ozaveščanje ljudi o vprašanjih glede okolja, podnebja in trajnosti, kar pomeni, da je lahko to sodelovanje edinstven vir ustvarjalnih rešitev v Evropi, prek sodelujočih tretjih držav pa tudi po svetu;

L.  ker je treba uskladiti skupno pobudo za razvoj trajnostnih praks v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; ker se lahko na osnovi te pobude stroški, povezani z dejavnostmi ekologizacije, krijejo iz naslova projektne podpore;

M.  ker je svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja neodtujljiv element programa Ustvarjalna Evropa ter jo je treba pri prizadevanjih za ekologizacijo tega programa spoštovati; ker je mogoče z upoštevanjem okoljskih vidikov pri ocenjevanju projektov spodbuditi zeleno miselnost pri izvajanju projektov;

N.  ker se je v obdobju 2014–2020 izvajal znaten delež okoljskih projektov;

O.  ker morajo biti ti programi dostopni in nediskriminatorni; ker je bistveno, da se sprejmejo konkretni ukrepi za to, da bodo programi bolj vključujoči za ljudi z manj možnostmi, zlasti za invalide;

P.  ker je Evropski parlament pozval, naj se v naslednjem programskem obdobju vsem trem programom zagotovi ambiciozen proračun, da bi postali bolj vključujoči in dostopni, saj z nizkim proračunom tega ni mogoče doseči, pa tudi ne uvesti učinkovitih okoljskih, podnebnih in trajnostnih ukrepov, ne da bi posegali v druge temeljne elemente programov;

Q.  ker cilja sedanjega večletnega finančnega okvira, da se 20 % izdatkov nameni podnebnim ukrepom, ne moremo doseči, če nimamo na voljo podatkov in instrumentov, potrebnih za merjenje prispevka programov, zato jih je nujno treba vzpostaviti;

R.  ker fizična mobilnost omogoča doživetje drugih kultur in najboljšo možno interakcijo z njimi; ker virtualna izmenjava in učenje sicer dobro dopolnjujeta fizično mobilnost, ne zagotavljata pa enake izkušnje;

S.  ker imajo tudi digitalne tehnologije okoljski odtis;

T.  ker je trenutno zelo malo spodbujevalnih ukrepov, zlasti finančnih, ki bi udeležence teh treh programov usmerjali k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza in okolju prijaznejšemu vedenju; ker so okolju prijaznejši načini prevoza običajno manj dostopni in manj cenovno sprejemljivi;

Skupni cilji vseh treh programov

1.  ugotavlja, da pojem podnebja in okolja ter celo mobilnosti zajema le del ciljev evropskega zelenega dogovora; meni, da je njegov cilj preseči zgolj okoljska vprašanja in oblikovati pravičnejšo družbo za vse, in sicer na podlagi razumne in komplementarne rabe virov, odgovorne potrošnje, sobivanja ob spoštovanju razlik in upoštevanjem dopolnjevanja med regijami in državami; poudarja, da so za doseganje te družbene spremembe ključni tudi pedagogi, umetniki in ustvarjalci ter da imajo programi Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropske solidarnostne enote pomembno vlogo pri doseganju širših ciljev evropskega zelenega dogovora;

2.  v zvezi s tem pozdravlja, da so mladi odločni in želijo prispevati k prizadevanjem EU za trajnost ter so za enega od svojih evropskih ciljev izbrali trajnostno zeleno Evropo;

3.  poudarja, da so ti trije programi pomembni pri spodbujanju sodelovanja in inovacij v evropskem izobraževanju, kulturi in mladinski politiki ter da mobilnost dobro vpliva na družbo in gospodarstvo; poudarja, da lahko programi pripomorejo k razvoju ustvarjalnih in inovativnih rešitev, ki bodo v primeru krize, kot je pandemija covida-19, omogočale dejansko nadaljevanje izobraževalnih in kulturnih dejavnosti; poziva Komisijo in nacionalne agencije in urade, naj pokažejo največjo možno prožnost in udeležencem in razvijalcem projektov zagotovijo podporo, da bodo lahko po pandemiji nadaljevali svoje dejavnosti na trajnosten način;

4.  poudarja, da je treba opraviti izhodiščno oceno prispevka programov k okoljskim in podnebnim ciljem, ki bo podlaga za zasnovo prihodnjega izvajanja; obžaluje, da Komisija za nove programe ni predlagala okoljskih in podnebnih kazalnikov ter kazalnikov trajnosti; zato jo poziva, naj sozakonodajalcema predlaga posebne kazalnike, ki jih je treba vključiti v predpise, ki urejajo novo generacijo programov; meni, da je treba te kazalnike skrbno določiti na podlagi zanesljivih raziskav in skupne metodologije ter podrobno analizirati prispevek programa k okoljskim in podnebnim ciljem (na primer na podlagi njihovih ciljev in razpisov projektov) ter njegov vpliv na okolje (na primer na podlagi podprtih načinov potovanja); poudarja, da je treba pri teh kazalnikih upoštevati značilnosti upravičencev posameznega programa, da se ne ustvarijo prekomerna bremena; poziva, naj se poročilo z zbranimi podatki enkrat letno predloži Parlamentu in objavi;

5.  poziva Komisijo, naj sistematično evidentira in izračuna ogljični odtis, povezan s prevozom, na udeleženca; meni, da je pri tem primerno uporabiti orodje za spremljanje mobilnosti (Mobility Tool) ter ga razširiti na vse dele programov Erasmus+ in evropske solidarnostne enote; poziva Komisijo, naj analizira možnost vzpostavitve podobnega orodja za potovanja v okviru programa Ustvarjalna Evropa; poziva jo tudi, naj javnosti omogoči enostaven dostop do ustreznih podatkov, pa tudi do svojih poročil o programih, da se izpostavijo primeri dobre prakse; želi spomniti, da morajo biti morebitna orodja in aplikacije vedno skladne z zakonodajo o varstvu podatkov;

6.  poudarja, da imajo izvajalski organi pozitivno in dejavno vlogo, tako da predlagajo, kako bi lahko prihodnji programi najbolje obravnavali okoljska vprašanja in kako bi upravičence spodbudili, da bi postali pozornejši do okolja; meni, da je treba evidentirati, uskladiti in oceniti dobro prakso, ki jo že uporabljajo nacionalne agencije in službe ter nosilci projektov; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki pripravi in razširja seznam priporočil na osnovi analize dobre prakse; priporoča oblikovanje znaka, ki bi v posameznih programih potrjeval okoljsko prakso in odgovorno ravnanje ter povečal njuno prepoznavnost ter nagrajeval okoljsko inovativne in obetavne projekte;

7.  opozarja na pomanjkanje informacij o finančnih sredstvih, ki so v treh programih na voljo za financiranje projektov na področju okolja, podnebja in trajnosti; poziva Komisijo, nacionalne agencije in urade, naj izboljšajo komunikacijo glede tega in pri določanju projektov ter med organizacijami prejemnicami in udeleženci bolj poudarijo okoljska vprašanja;

8.  poziva glavne deležnike v programih, naj udeležence obveščajo o dobri praksi glede okolja in potrošnje, ki jo lahko vsakodnevno izvajajo, medtem ko sodelujejo v programu, ter naj to prakso dejavno promovirajo, poleg tega naj udeležence obveščajo o vplivu njihovih dejanj na okolje; meni, da je lahko vrsta digitalnih orodij učinkovita, med drugim spletni tečaji pred udeležbo v programu mobilnosti in morebiti digitalna aplikacija;

9.  poudarja ključno vlogo organizacij, ki sprejmejo udeležence, vključno s t. i. zelenimi pisarnami in obstoječimi mrežami v namembnih mestih, ter pomen obstoječih mrež, kot je zveza nekdanjih študentov Erasmus+, ki s širjenjem praktičnih priporočil in uporabnih nasvetov na lokalni ravni v mestu, regiji ali državi gostiteljici spodbujajo trajnostni način življenja;

10.  poziva Komisijo, naj nacionalne agencije, urade in nosilce projektov spodbuja, da se prijavijo v sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), da bi ocenili okoljsko učinkovitost in trajnost svojih dejavnosti, o njej poročali in jo izboljšali; poziva Komisijo, naj spodbuja in usklajuje pobude nacionalnih agencij in uradov za zmanjšanje njihovega okoljskega odtisa, zlasti z uporabo trajnostnega promocijskega gradiva in s preudarnim upravljanjem službenih potovanj, pogostejšo rabo orodij za videokonference in zmanjševanjem količine odpadkov; meni, da bo trajnostna praksa v nacionalnih agencijah in uradih udeležence spodbudila k bolj trajnostnim potrošniškim navadam;

11.  poziva Komisijo in nacionalne agencije in urade, naj uvedejo merila, da se bodo lahko pri oceni projektov upoštevali njihovi okoljski vidiki in s tem spodbujale bolj ekološke prakse, obenem pa se bo dosledno spoštovalo načelo ustvarjalne svobode, vsak projekt pa se bo ocenjeval v skladu s cilji programa;

12.  poudarja potencial in vrednost virtualnega učenja in izmenjave, da se lahko programi mobilnosti nadaljujejo v izjemnih okoliščinah, v katerih smo se znašli zaradi pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj spodbuja, da se fizična mobilnost po potrebi dopolni z uporabo virtualnih oblik, da bo manj nepotrebnega potovanja in da bodo lahko udeleženci imeli koristi od programov tudi, kadar ne bodo mogli potovati;

13.  poziva Komisijo, naj spodbuja udeležence in jim omogoči, da izberejo načine prevoza, ki najmanj onesnažujejo, na primer železnico, ne da bi stigmatizirali, diskriminirali ali izključili udeležence, ki nimajo druge izbire, kot da uporabijo zračni prevoz; poziva, naj se pri tem posebna pozornost nameni najbolj oddaljenim regijam ter podeželskim in oddaljenim območjem;

14.  poziva Komisijo, naj prilagodi veljavna finančna pravila, da se bodo dodatni stroški in čas potovanja, povezani z okolju prijaznejšim načinom prevoza, v celoti povrnili in da se bo dodatni čas tega potovanja upošteval pri dodeljevanju nepovratnih sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo učinkovite sheme finančne pomoči in zagotovijo, da bodo imeli ljudje dostop do programov, ki jih potrebujejo;

15.  poziva Komisijo, naj zlasti v okviru načrtovanega projekta evropskega leta železnic 2021 vzpostavi partnerstva z evropskimi železniškimi prevozniki in udeležencem zagotovi ugodnejše cene vozovnic; poudarja, da se lahko razvijejo tudi podobne pobude z avtobusnimi prevozniki, zlasti za oddaljene in podeželske regije ali regije brez železniškega prometa;

16.  ugotavlja, da udeleženci programov potujejo v državi gostiteljici in zunaj nje, da bi raziskali lokalno kulturo; poziva nacionalne agencije, urade in projektno osebje, naj spodbujajo „počasna potovanja“, ekoturizem in uporabo okoljsko trajnostnih možnosti za potovanja na dolge razdalje in lokalna potovanja;

17.  ugotavlja, da se lahko s pametno uporabo digitalnih tehnologij, umetne inteligence in robotike poveča socialna vključenost in zmanjša ogljični odtis programov; poudarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti dostop do digitalne infrastrukture in opreme ter omogočiti pridobivanje digitalnih spretnosti, ki so osnovni pogoj za pametni digitalni prehod; poudarja, da zato potrebujemo ambicioznejši akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki ga zlasti podpira program Erasmus+;

18.  obenem opozarja, da lahko širjenje digitalizacije vpliva na okolje; opozarja, da je za vse tri programe, zlasti za program Ustvarjalna Evropa, značilna uporaba digitalnih orodij, in poziva Komisijo, naj upošteva vpliv njihove uporabe orodij na okolje; spodbuja Komisijo, naj prouči načine za zmanjšanje okoljskega odtisa digitalnih orodij, vključno s spletnimi mesti in programsko opremo, ki se uporablja v okviru teh programov; poziva glavne deležnike v programih, naj spodbujajo uporabo okolju prijaznejših digitalnih orodij; poudarja, da je treba skupaj oblikovati politike na vseh področjih prihodnje digitalne agende in evropskega zelenega dogovora in digitalno preobrazbo združiti z okoljsko politiko;

19.  poudarja, da bodo imeli učinkoviti ukrepi za ekologizacijo programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in evropske solidarnostne enote svojo ceno, in vztraja, da novi ukrepi ne smejo še bolj zmanjšati že tako omejene proračune programov; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja učinkovite sinergije in dopolnjevanja z ustreznimi drugimi programi, kot so strukturni skladi, Sklad za pravični prehod, LIFE, InvestEU, Obzorje Evropa, predvsem v okviru drugega stebra v sklopu Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba, sedanjo skupnostjo znanja in inovacij na področju podnebja in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, zlasti predloga o skupnosti znanja in inovacij pod okriljem tega inštituta, namenjeni kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

20.  opozarja, da so številni upravičenci teh treh programov mali upravičenci, ki imajo pogosto težave z zapletenimi upravnimi zahtevami; zato poziva Komisijo, naj pripravi navodila za nacionalne agencije in urade ter naj podpre in spodbudi dialog z deležniki, da bi zagotovila, dejansko doseganje sinergije v praksi;

Erasmus+

21.  poziva Komisijo, naj skrb za okolje, dobro okoljsko prakso in varstvo okolja vključi med načela listine programa Erasmus+ za terciarno izobraževanje; poziva jo tudi, naj ta pristop uporabi za vse sektorje, ki jih zajema program, in naj z ukrepi zagotovi, da se bodo ta načela spoštovala; poziva, naj nacionalne agencije, partnerske univerze in združenja študentov sodelujejo med seboj in v okvir dejavnosti za dobrodošlico in vključevanje vključijo obveščanje in svetovanje o trajnosti in dobri okoljski praksi;

22.  poudarja potencial, ki ga imajo evropske univerze in centri odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj bi lahko ob zadostnem proračunu vzpostavili programe odličnosti na področju poučevanja in usposabljanja o okoljskih in podnebnih vprašanjih in vprašanjih v zvezi s trajnostjo za širok razpon deležnikov in učencev ter podpirali raziskovalne projekte na tem področju; poudarja, da bo mogoče v okviru novih pobud to doseči le z zadostnim financiranjem programa Erasmus + v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

23.  ugotavlja, da je lahko prihodnja uveljavitev evropske študentske izkaznice pomemben korak k okolju prijaznejši udeležbi v programu Erasmus+, saj gre za prehod s postopka, ki temelji na papirnih dokumentih, na racionaliziran digitalni postopek, ki mora biti zelo kakovosten, vključujoč in dostopen, kar pomeni, da se bo poenostavilo tudi upravljanje cikla mobilnosti; dodaja, da se lahko evropska študentska izkaznica še razvije, da se omogoči dostop do storitev, ki spodbujajo okolju prijaznejši način življenja; poziva Komisijo, naj si nadvse prizadeva za hitro uvedbo evropske študentske izkaznice;

24.  opozarja, da so spletne platforme za podporo in možnosti za napredno učenje in usposabljanje (SALTO) v okviru programa odličen vir informacij in nasvetov za nosilce projektov; poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo SALTO, namenjeno ekologizaciji;

25.  poudarja pomen mreže e-Twinning, ki je namenjena učiteljem ter omogoča razvoj in izmenjavo programov usposabljanja, zlasti o temah za leto 2020, tj. trajnosti in podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj čim bolj razširja letno poročilo o tej prednostni nalogi in sklop orodij za učitelje; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je, da se razvijejo evropske platforme za e-učenje, ki bodo v primeru krize, kot je kriza zaradi covida-19, omogočale, da se učenje nadaljuje;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo in podprejo razvoj učnih programov o podnebnih spremembah in trajnosti v osnovnih in srednjih šolah; meni, da je mogoče ta prizadevanja podpreti s ključnima ukrepoma 2 in 3 v programu Erasmus+, in sicer s ciljno usmerjenimi razpisi za zbiranje predlogov za okoljsko izobraževanje in izmenjavo dobre prakse med šolami in učitelji;

27.  poziva Komisijo, naj v pobude, namenjene usklajevanju evropskega visokošolskega prostora in evropskega izobraževalnega prostora, za regionalne in nacionalne oblasti vključi seznam ekoloških meril, ki bodo zadevala infrastrukturo, ki je na voljo za področje izobraževanja, in vključevanje ustanov v omrežja javnega prevoza ter zagotavljala spoštovanje okolja in energetskih virov;

28.  poudarja, da je program Erasmus+ zaradi podpore za formalno in neformalno izobraževanje in usposabljanje ter aktivnosti udejstvovanja mladih bistvenega pomena za ozaveščanje Evropejcev, zlasti mlajše generacije, in spodbujanje, da si dejavno in na podlagi informacij oblikujejo stališče o trajnosti in relevantnih politikah ter postanejo angažirani in zavedni državljani; v zvezi s tem poudarja pomembno veliko vlogo, ki jo imajo mladinske organizacije in organizacije civilne družbe pri izmenjavi dobre prakse in izvajanju projektov, pri katerih mlajše generacije ozaveščajo o trajnosti; meni, da bi moral program Erasmus+ prispevati tudi k širjenju znanja o podnebnih spremembah in okolju med mladimi delavci;

29.  poziva, naj se v sklopu programa, namenjenemu športu, spodbujajo projekti sodelovanja športnih društev na področju okolja in varovanja narave, zdravega in trajnostnega življenjskega sloga, inovacij za spodbujanje bolj ekološke prakse v športu in organizacije trajnostnih športnih prireditev; poudarja, da morajo biti športne prireditve okolju prijaznejše, in meni, da lahko program Erasmus+ pripomore k razvoju in spodbujanju najboljše prakse na tem področju; meni, da bi lahko prostovoljci evropske solidarnostne enote pomagali pri organizaciji trajnostnih prireditev množičnega športa;

30.  meni, da bi lahko z dolgoročnimi programi, ki bi se izvajali lokalno, in s spodbujanjem mobilnosti osebja lokalnih športnih organizacij pripomogli k njihovemu ozaveščanju o okolju prijaznejšem organiziranju športnih prireditev; poziva, naj se v okviru evropskega tedna športa posebej poudarjajo okoljska in podnebna vprašanja ter vprašanja trajnosti;

31.  poudarja pomen trajnostnega vključevanja udeležencev v lokalno skupnost, da bi dosegli aktivno državljanstvo in kulturno izmenjavo kot ključni element programa Erasmus+; poziva Komisijo, naj preuči, katere programske ukrepe je mogoče razviti na manj poseljenih podeželskih območjih, kjer bi dejavna udeležba skupnosti na primer pomagala pri spodbujanju ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine;

32.  opozarja na možnost vzpostavitve povezave s programom šola ambasadorka Evropskega parlamenta, da bi obogatili oba programa za podporo vključevanju udeležencev v lokalno skupnost in krepitev znanja o evropskem državljanstvu med lokalnimi študenti;

Evropska solidarnostna enota

33.  opozarja, da varstvo okolja velja za pomembno solidarnostno dejavnost v okviru programa evropske solidarnostne enote, tako v veljavni pravni podlagi kot v predlogu Komisije za novi program po letu 2020 in stališču Parlamenta v prvi obravnavi;

34.  meni, da bi moral znak kakovosti, ki ga mora pridobiti vsaka organizacija, ki prostovoljca pošilja ali gosti, preden začne sodelovati v dejavnostih evropske solidarnostne enote, sčasoma zajemati tudi dobro okoljsko prakso; opozarja, da gre pri organizacijah, ki sodelujejo v evropski solidarnosti enoti, pogosto za mala združenja; zato vztraja, da potrebujejo namensko podporo, da bodo lahko sprejele bolj trajnostno prakso;

35.  želi spomniti, da lahko Komisija objavi razpise za tematske projekte; poziva jo, naj še naprej spodbuja ekološko, podnebno in trajnostno razsežnost evropske solidarnostne enote s povečanjem prepoznavnosti teh projektov na platformi sistema za upravljanje in podporo pri posredovanju (PASS);

36.  poziva nacionalne agencije, pristojne za evropsko solidarnostno enoto, naj aktivno podpirajo organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter jim svetujejo; poudarja, da lahko te agencije tudi opredelijo področje okoljskih ukrepov in pomagajo pri njihovi uvedbi na kraju samem ter zagotovijo ozaveščanje prostovoljcev o dobri okoljski praksi pri njihovem delu in v vsakdanjem življenju; spodbuja razvoj digitalnega orodja, ki bo omogočalo razširjanje in izmenjavo dobre prakse in izkušenj med udeleženci;

37.  poziva Komisijo in nacionalne agencije, naj spodbujajo projekte na manj priljubljenih destinacijah, da bi podprli razvoj lokalnega gospodarstva in trajnost, hkrati pa spodbudili raziskovanje novih destinacij;

Ustvarjalna Evropa

38.  poudarja ogromen potencial kulturnega in ustvarjalnega sektorja pri spodbujanju državljanov k bolj trajnostnemu ravnanju; ugotavlja, da bi lahko muzeji, kulturni in skupnostni centri, uprizoritvene umetnosti, literatura, vizualna umetnost in navzkrižne umetniške pobude spodbujali trajnost in prispevali k obrnitvi podnebnega trenda, če bo na voljo dovolj sredstev; poudarja pomen trajnosti in dobre okoljske prakse za ohranitev snovne in nesnovne kulturne dediščine;

39.  poziva Komisijo in nacionalne urade, naj se posvetujejo z deležniki iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zberejo informacije o obstoječih listinah na različnih področjih umetniškega delovanja, da bi pripravili listino z nizom okoljskih načel, ki jih bo moral upoštevati vsak udeleženec programa; meni, da bi moral postopek določanja ustreznih načel potekati na sektorski ravni, omogočati vzajemno učenje in zajemati širok pogled na vprašanja, ki jih je treba obravnavati, vključno s krožnim gospodarstvom in spremembo vedenjskih vzorcev med kulturnimi ustvarjalci in potrošniki;

40.  poziva Komisijo, naj opravi celovito raziskavo in se posvetuje z deležniki, da bo oblikovala sektorsko strategijo in objavila priročnik dobre okoljske prakse na področju avdiovizualne produkcije, kulturnega ustvarjanja, razširjanja in organizacije prireditev, in sicer s posebnim poudarkom na prometu, energiji, učinkoviti rabi virov in ravnanju z odpadki, da bi se oblikovale standardne prakse za projekte, financirane iz programa; opozarja, da se zaradi standardnih prakse ne sme zmanjšati kakovost kulturnih in avdiovizualnih projektov in prireditev;

41.  poudarja, kako pomembna so zelena javna naročila, da se lahko za kulturne prireditve zagotovijo trajnostne in okolju prijazne storitve in blago; poziva Komisijo, naj določi skupna merila za zelena javna naročila v kulturnem sektorju ter naj razvije orodje za oceno vpliva kulturnih prireditev na okolje; poleg tega opozarja na vpliv produkcije avdiovizualnih vsebin na okolje in poziva Komisijo, naj sklop MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa uporabi za spodbujanje najboljše prakse v avdiovizualnem sektorju ob upoštevanju trajnosti, energetske učinkovitosti in varstva okolja;

42.  poziva Komisijo, naj trajnost in skrb za okolje vključi v sklop meril za izbor in oceno evropskih prestolnic kulture; vztraja, da morajo tudi evropske prestolnice kulture upoštevati listino, ki določa navedena okoljska načela;

43.  poziva Komisijo, naj v medsektorskem sklopu omogoči uvedbo evropske mreže svetovalcev na področju okolja, podnebja in trajnosti, ki bi svetovali nosilcem projektov in centrom Ustvarjalne Evrope; meni, da bi si bilo treba izmenjati najboljšo prakso in jo objaviti;

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter nacionalnim agencijam in organom, pristojnim za izvajanje teh treh programov.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0324
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 5.
(6) UL C 252, 18.7.2018, str. 31.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0150.
(8) UL L 250, 4.10.2018, str. 1.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0323.
(10) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(11) UL C 263, 25.7.2018, str. 19.
(12) UL L 342, 22.12.2009, str. 1.

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov