Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 11, 191(1) in 208(1)(a) Pogodbe,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 17. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, globalnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, zunanje politike EU v zvezi z domorodnimi ljudstvi iz leta 2016, sklepov Sveta o domorodnih ljudstvih z dne 15. maja 2017 in evropskega soglasja o razvoju iz leta 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

–  ob upoštevanju končnega poročila iz leta 2013 o študiji Komisije z naslovom Vpliv porabe EU na krčenje gozdov: celovita analiza učinka porabe EU na krčenje gozdov,

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov iz leta 2018, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz leta 2003, sporazumov o prostovoljnem partnerstvu FLEGT na področju gozdov s tretjimi državami in delovnega načrta FLEGT za obdobje 2018–2022,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice OZN z dne 21. marca 2019 o priznavanju prispevka zagovornikov okoljskih človekovih pravic k uveljavljanju človekovih pravic, varstvu okolja in trajnostnemu razvoju,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Stanje svetovnih gozdov 2020",

–  ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem upravljanju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter njegovem petem ocenjevalnem poročilu o podnebnih spremembah iz leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost,

–  ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah z dne 31. maja 2019, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov(6),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0143/2020),

A.  ker je bilo med letoma 1990 in 2016 izgubljenih 1,3 milijona kvadratnih kilometrov svetovnih gozdov, kar ima uničujoče posledice za biotsko raznovrstnost, podnebje, ljudi in gospodarstvo; ker se številne mednarodne zaveze na področju gozdov, kot sta cilj 15.2 ciljev trajnostnega razvoja OZN(7) in cilj 5 konvencije iz Aičija o biotski raznovrstnosti(8), kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še vedno ne izpolnjujejo ustrezno s trenutnimi politikami; ker Evropska agencija za okolje v poročilu z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 ugotavlja, da so gozdne površine v Evropi v zadnjih dveh desetletjih pretežno stabilne, vendar tudi opozarja, da se stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst od leta 2013 ni bistveno izboljšalo ter da evropske gozdove ogrožajo naravne motnje in take, ki jih povzroča človek;

B.  ker je 17 ciljev trajnostnega razvoja povezanih in nedeljivih; ker bi bilo treba napredek v smeri trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so glavni elementi ciljev trajnostnega razvoja, doseči sočasno;

C.  ker gozdovi bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje in ker krčenje gozdov, zlasti krčenje tropskega gozda, prav nasprotno pomembno prispeva k podnebnim spremembam; ker so emisije zaradi rabe zemljišč ali spremembe rabe zemljišč, ki so večinoma posledica krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv in obsegajo skoraj 12 % vseh emisij toplogrednih plinov; ker gozdovi gostijo tudi 80 % svetovne biotske raznovrstnosti, prispevajo k ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč po naravni poti in podpirajo možnosti za preživetje približno 25 % svetovnega prebivalstva, hkrati pa predstavljajo velik del zemljišč, ki jih tradicionalno naseljujejo domorodna ljudstva in prispevajo k zdravju ljudi ter utelešajo nenadomestljive kulturne, družbene in duhovne vrednote;

D.  ker bo po ugotovitvah Medvladnega panela za podnebne spremembe zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti pogosteje prihajalo do večjih naravnih motenj, kot so suše, poplave, viharji, napadi škodljivcev, erozija in požari, kar bo povzročilo tudi čedalje večjo škodo svetovnim gozdovom; ker je povečanje naložb v naravne rešitve eden od stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odpravljanje emisij in varstvo ključnih ekosistemov ob hkratnem izboljševanju virov preživetja, odpornosti in prehranske varnosti;

E.  ker je potrebno daljnosežno, ambiciozno in usklajeno ukrepanje ob podpori politične in družbene volje za varstvo in obnovo svetovnih gozdov;

F.  ker morajo biti intenzivnejša prizadevanja za varstvo in obnovo gozdov ter za povečanje obsega in kakovosti gozdnih ekosistemov v središču politik EU in držav članic pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora; ker je za omejitev globalnega segrevanja in pomoč pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti bistvenega pomena varovati, obnavljati in upravljati gozdove tako, da bi čim bolj povečali njihovo zmogljivost skladiščenja ogljika in varovanja biotske raznovrstnosti; ker primarni gozdovi omogočajo več skladiščenja ogljikovega dioksida in osnovnega habitata kot mladi, na novo zasajeni gozdovi;

G.  ker je širjenje kmetijstva v skladu s poročilom Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo o gozdovih po svetu za leto 2020 ob širjenju mest, infrastrukturnem razvoju in rudarjenju še vedno glavni povzročitelj krčenja gozdov; ker je za izgradnjo trajnostnih kmetijskih sistemov in boljšo prehransko varnost potrebno pri iskanju inovativnih in pozitivnih medsebojnih vplivov med trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom tesno sodelovanje s partnerskimi državami EU ter različnimi deležniki; ker je EU z uvozom in potrošnjo blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot so soja, palmovo olje, guma, koruza, govedina, usnje in kakav, posredno vključena tudi v krčenje in propadanje svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov; ker poraba EU predstavlja približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov, zajetega v skupni končni porabi;

H.  ker je nedavna preiskava, ki jo je izvedla organizacija Global Witness, razkrila, da so bile finančne institucije s sedežem v EU med letoma 2013 in 2019 glaven mednarodni vir sredstev za šest agroživilskih podjetij, povezanih z uničenjem v Amazoniji, na porečju Konga in v Papui Novi Gvineji, ki so jim zagotovile podporo v višini 7 milijard EUR(9);

I.  ker podjetja in banke s sedanjimi prostovoljnimi zavezami, da bodo preprečevale krčenje gozdov, niso dosegli sprememb v ravnanju, ki so potrebne za zaustavitev katastrofalnega uničevanja narave;

J.  ker je bilo treba direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zaradi njenega negativnega vpliva na svetovne gozdove in gozdove EU prenoviti(10); ker pa se s sprejetimi spremembami težave ne bodo rešile;

K.  ker bi bilo treba subvencije za energijo iz lesne biomase preusmeriti v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov;

L.  ker veljavna pravila direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov temeljijo na pojmovanju, da so pridelki, namenjeni za pridobivanje energije, trajnostni in podnebno nevtralni ter da omogočajo obnovitev vira v ustreznem časovnem okviru; ker je to pojmovanje napačno;

M.  ker bodo za učinkovitejše varstvo svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov potrebni ukrepi na vseh ravneh, tudi regulativni ukrepi in strožje izvajanje sedanje zakonodaje, ter velike javne in zasebne naložbe; ker je to mogoče doseči samo z zagotavljanjem skladnosti politike v vseh sektorjih ter med notranjo in zunanjo politiko EU in z uporabo načela „ne škoduj“;

N.  ker sta okrepljeno varstvo in obnova gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna za preživetje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ustvarjanje priložnosti za družbeni in gospodarski razvoj ter ustvarjanje delovnih mest, omogočata razvoj trajnostnih biogospodarstev, hkrati pa povečujeta ekosistemske storitve in ohranjata biotsko raznovrstnost; ker lahko gozdovi kot zelen gospodarski sektor ustvarijo od 10 do 16 milijonov delovnih mest po vsem svetu;

O.  ker gozdovi mangrov zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, saj hranijo ogromne količine ogljika, so pomembno drstišče za številne vrste koralnih rib in ščitijo koralne grebene pred obremenitvami s hranili in usedlinami, obalna območja pa pred poplavami; ker so gozdovi mangrov do nedavnega zajemali več kot tri četrtine tropskih obalnih območij in ker je več kot polovica gozdov izgubljenih zaradi razvoja obalnih območij, ribogojstva, onesnaževanja in netrajnostne rabe;

P.  ker spreminjanje gozdov mangrov povzroča 10 % emisij ogljika zaradi krčenja gozdov, čeprav mangrove predstavljajo samo 0,7 % tropskih gozdov(11);

Q.  ker glede na razsežnost te problematike ne zadoščajo finančna sredstva EU za varstvo in obnovo gozdov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi v partnerskih državah; ker je treba varstvo in obnovo naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi ekosistemi, pa tudi s tem povezane postranske koristi in vidike človekovih pravic bolje vključiti v mehanizme financiranja EU;

R.  ker imajo EU in njene države članice dolgo tradicijo in strokovno znanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ju lahko uporabijo, ko nudijo pomoč pri gradnji zmogljivosti na tem področju v drugih državah;

S.  ker so domorodna ljudstva, lokalne skupnosti in zagovorniki okolja čedalje bolj ogroženi in ustrahovani, medtem ko se v prizadevanjih za varstvo gozdov, zemljišč in okolja spopadajo s kršitvami človekovih pravic;

T.  ker se lahko z uničevanjem in spreminjanjem naravnih ekosistemov povečajo možnosti za prenos patogenov, kot so virusi, z divjih in domačih živali na ljudi (zoonoze);

U.  ker so za trajnostno in učinkovito gozdarsko politiko potrebne zanesljive informacije o gozdnih virih, njihovem stanju in načinu gospodarjenja z njimi ter spremembi namenske rabe zemljišč;

V.  ker so gozdovi in vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih ter blažitev podnebnih sprememb in zdravstvene koristi;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ in meni, da je to dobra podlaga za odločilne ukrepe; soglaša s petimi prednostnimi nalogami, ki so predstavljene v sporočilu; poudarja, da so vse potrebne za zaustavitev in preokrenitev krčenja gozdov in degradacije naravnih ekosistemov, zlasti gozdov, ter izgube biotske raznovrstnosti in s tem povezanih kršitev človekovih pravic, zato jih je treba izvajati hitro in usklajeno; vseeno meni, da bi morale biti EU in njene države članice ambicioznejše pri svojem ukrepanju, da bi izpolnile svoje zaveze in nujno obravnavale krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu; poudarja, da je potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud, tudi novih zakonodajnih ukrepov, ki bodo učinkoviti, dopolnilni in izvršljivi ter bodo vključevali spremljanje;

2.  poudarja, da je treba v okviru okoljske politike EU priznati pristojnosti, odgovornost in finančna sredstva na področju varstva gozdov, ki kot del svetovnih gozdov vključujejo tudi evropske gozdove; znova poudarja, da je uspeh našega zunanjega delovanja in odzivanja partnerjev na varstvo njihovih gozdov odvisen od tega, kako učinkoviti in ambiciozni bomo v odnosu do svoje naravne dediščine; zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030 poskrbijo, da se bodo v EU in pri njenem zunanjem delovanju uporabljali najvišji možni okoljevarstveni standardi ter boljša usklajenost pri nalogi varstva in obnove gozdov;

3.  želi spomniti, da se od EU in njenih držav članic pričakuje, da bodo za izpolnitev obveznosti iz ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in strateškega načrta OZN za gozdove ter njegovih svetovnih ciljev na področju gozdov sprejele nujne ukrepe za varstvo in obnovo gozdov;

4.  poudarja vlogo gozdov za povečanje odpornosti proti negativnim vplivom podnebnih sprememb; poudarja, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo vključevali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje;

5.  poudarja pozitivni prispevek gozdov k zdravju ljudi in kakovosti življenja prebivalcev ter veliko okoljsko vrednost v smislu sekvestracije ogljika, shranjevanja vode, nadzora erozije in zaščite pred zemeljskimi plazovi;

6.  poudarja, da vzroki krčenja gozdov presegajo gozdarski sektor in so povezani z vrsto vprašanj, kot so zemljiška posest, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike, podnebne spremembe, demokracija, človekove pravice in politična svoboda;

7.  poudarja, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov in bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

8.  poziva Komisijo, naj si močneje prizadeva za celovito obravnavo krčenja gozdov na podlagi skladnega okvira politike, ob tem pa zagotovi ohranjanje ekosistemov; opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

9.  se strinja s sklicevanjem na nenadomestljivi značaj primarnih gozdov v sporočilu Komisije ter jo skupaj z državami članicami poziva, naj priznajo, da je varstvo avtohtonih gozdov izjemno koristno za blaženje podnebnih sprememb zaradi velikosti in dolgoživosti zalog ogljika v njihovem ekosistemu; poudarja, da lahko ogozditev, ki je združljiva z varstvom in izboljševanjem lokalnih ekosistemov, prispeva k temu, da bo podnebna nevtralnost do leta 2050 dosežena, hkrati pa ugotavlja, da novozasajeni gozdovi ne morejo nadomestiti prvotnih; poudarja, da bi moralo biti varstvo gozdov politična prednostna naloga EU; poudarja, da bi morala biti EU zgled ter zagotavljati izvajanje mednarodnih družbenih in okoljskih zavez nje same in njenih držav članic, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj skrbijo za učinkovito izvajanje obstoječih prednostnih področij ter vanje vključijo zavezujoče cilje glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, zlasti primarnih gozdov, kot del prihodnje strategije EU za gozdove, ki bi morala biti docela skladna s predlogom iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 o zavezujočih ciljih glede obnove in varstvenih območij; poudarja, da je treba za te ukrepe nameniti ustrezno podporo in financiranje;

11.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mangrovam in gozdovom na obalnih območjih, ki so še posebej izpostavljeni podnebnim spremembam in so odlična priložnost za politike ohranjanja, prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic; obžaluje, da Komisija ne omenja gozdov mangrov; poudarja, da je 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji najti v gozdovih ter da so gozdovi mangrov pomembni tako z vidika podnebja in biotske raznovrstnosti kot tudi za preživetje tamkajšnjih lokalnih skupnosti;

12.  poudarja, da ima pri varstvu okolja in trajnostni potrošnji pomembno vlogo civilna družba, ter poziva Komisijo in države članice, naj pri ukrepih za gozdove in rabo tal zagotovijo polno preglednost in soudeležbo javnosti, da bi preprečile krčenje gozdov in njihovo degradacijo, spodbujale k trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi ter podprle varstvo in obnovo naravnih gozdov na regionalni in svetovni ravni; poudarja, da je pomembno vzpostaviti platformo za dialog z več deležniki in državami članicami o krčenju in degradaciji gozdov ter načinih za trajnostno povečanje svetovnih gozdnih površin z namenom sklepanja zavezništev, prevzemanja skupnih zavez k zaustavitvi krčenja gozdov ter izmenjave izkušenj in informacij;

13.  poudarja, da imajo pri varstvu svetovnih gozdov in v postopku odločanju o teh gozdovih poglavitno vlogo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, vključno z ženskami, njihove pravice in potreba po podpori; nadalje potrjuje, da so izpostavljeni grožnjam in kršitvam človekovih pravic; zato poziva Komisijo, naj upošteva njihovo vlogo in jih vključi v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in izvrševanje ukrepov za varstvo gozdov na ravni EU, na nacionalni ali na podnacionalni ravni;

14.  opozarja, da se številni kmetje zavedajo, da so gozdovi zaradi svoje ekološke, gospodarske in družbene funkcije nepogrešljivi sestavni del krajine ter jih že od nekdaj varujejo, koristijo in pomlajujejo; ugotavlja, da so nekatere lokalne skupnosti in domorodna ljudstva stoletja uporabljali tradicionalne načine kmetovanja, da bi ohranili gozdove, pri čemer so na svoj način razumeli, kaj je trajnostna raba zemljišč;

15.  opozarja, da imajo domorodni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni; poziva EU, naj v skladu s prostovoljnimi smernicami FAO OZN za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 zagotovi priznavanje njihovih pravic do zemljiške posesti in človekovih pravic kot vprašanja socialne pravičnosti in njihovo dejansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov EU, ki vplivajo nanje, ter pri izvrševanju ukrepov za varstvo gozdov, pri tem pa naj se opre na izkušnje iz programa FLEGT;

16.  opozarja na pomen ustreznega dostopa do pravosodja, pravne pomoči in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da se zagotovi učinkovitost vseh zakonodaj ali pobud; poziva Komisijo in države članice, naj bolje podprejo zagovornike okolja in gozdov v EU in po svetu;

17.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo povečala trajnost in preglednost dobavne verige in naložb, da omogoči porabo proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ponavlja, da je v ta namen potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud;

18.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju takšnih ukrepov in pobud razmisli tudi, kako bi lahko te najbolje prispevale k varstvu drugih pomembnih naravnih ekosistemov, ki jim grozita resna degradacija ali sprememba uporabe;

19.  meni, da bi bilo treba za rešitev problematike blaga, ki prispeva h krčenju gozdov, nujno enotno opredeliti koncept dobavne verige, ki tega ne povzroča, in poziva Komisijo, naj izdela ambiciozno opredelitev; pri tem poudarja tesno povezavo med vrednostnimi verigami gozdov in cilji trajnostnega razvoja;

20.  ugotavlja, da je spodbujanje preglednih shem certificiranja proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, eno od številnih primernih orodij; poudarja pa, da morajo biti te sheme namenjene predvsem boju proti krčenju gozdov;

21.  poziva Komisijo, naj nemudoma izvede študije o certifikacijskih sistemih in sistemih preverjanja v gozdarskem sektorju in za lesne proizvode ter o sistemih certificiranja blaga, ki ne povzroča krčenja gozdov; poziva Komisijo, naj te študije predloži Parlamentu v nadaljnjo obravnavo, skupaj z nadaljnjimi ukrepi, da bi spodbudila strožje standarde ter zagotovila preglednost sistemov certificiranja in preverjanja tretjih strani;

22.  pozdravlja napoved Komisije, da bo vidike krčenja gozdov nadalje upoštevala pri znaku EU za okolje, zelenih javnih naročilih in drugih pobudah v okviru krožnega gospodarstva kot del vrste ukrepov in pobud, s katerimi skrbi, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov;

23.  ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka nemudoma pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na potrebni skrbnosti, da se zagotovi, da proizvodi in blago, ki so dani na trg EU, prihajajo iz trajnostnih dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer je poseben poudarek na tem, da se odpravijo glavni vzroki za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz; meni, da bi moral biti ta okvir izvršljiv in v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi, da bi se moral uporabljati za celotno dobavno verigo, potem ko bi skrbna ocena pokazala, da je funkcionalen in uporaben za vse akterje na trgu, tudi MSP, in bi ga moral spremljati zanesljiv mehanizem izvrševanja, vključevati pa bi moral učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poudarja, da ukrepi EU v tem smislu ne bi smeli povzročiti izgube prihodka ljudi v državah v razvoju, temveč bi moralo priti do novih gospodarskih priložnosti in celovitega preoblikovanja v bolj trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v ustreznih mednarodnih forumih za trgovino izrazi podporo vprašanju trajnosti dobavnih verig, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov;

24.  poziva Komisijo naj pripravi zahteve glede potrebne skrbnosti za finančne institucije pri opredelitvi, preprečevanju in blaženju vplivov krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, na okoljske, socialne in človekove pravice, da bi se zagotovilo, da noben finančni in bančni subjekt EU ne bo neposredno ali posredno povezan s krčenjem in degradacijo gozdov, spreminjanjem ali degradacijo naravnih ekosistemov ali kršitvami človekovih pravic;

25.  poudarja vlogo lastnikov in upravljavcev gozdov pri zagotavljanju njihovega trajnostnega razvoja; poudarja, da lahko evropska gozdarska industrija prispeva k razvoju svetovnih standardov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; meni, da bi morali imeti tudi evropska industrija, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja v gozdarskem sektorju pomembno vlogo v dialogu s partnerskimi državami o načinih nadaljnjega spodbujanja trajnosti v celotni vrednostni verigi;

26.  poziva zasebni sektor, naj bo dejavnejši v boju proti krčenju gozdov v dobavnih verigah in naložbah, tako da izpolnjuje zaveze v zvezi z odpravo krčenja gozdov in zagotovi polno preglednost nad izpolnjevanjem svojih zavez; poudarja, da je treba pritegniti zasebne naložbe, da bi se lahko spopadli z vzroki za krčenje gozdov in izpolnili cilje trajnostnega razvoja in zaveze iz Pariškega sporazuma; poleg tega poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z zasebnim sektorjem in izdela primerne instrumente, s katerimi bo na podlagi načela deljene odgovornosti spodbujala tiste na vodilnih položajih; pozdravlja trenutni pregled direktive o nefinančnem poročanju(12) in poziva Komisijo, naj poveča kakovost in obseg nefinančnih razkritij, zlasti o okoljskih vidikih, ter naj spodbuja vključevanje vidikov, ki so pomembni za gozdove, v družbeno odgovornost gospodarskih družb; nadalje opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja ter poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

27.  poziva Komisijo, naj skupaj z zasebnim sektorjem in drugimi razvojnimi akterji oceni nove rešitve na področju financiranja ukrepov za obvladovanje tveganj nesreč in zavarovanja pred katastrofami, ki prizadenejo veliko hektarov gozda;

28.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja inovacije in pobude industrije za povečanje trajnosti v vrednostnih verigah;

29.  meni, da je treba zasebne in javne finančne tokove v ustreznih panogah nujno preusmeriti v dejavnosti, ki ne bodo povzročale krčenja gozdov; opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2021 oceniti določbe, ki so potrebne za razširitev področja uporabe uredbe o taksonomiji(13) gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodujejo okoljski trajnosti;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito uporabljajo kombinirane mehanizme financiranja, da bi k financiranju obnove gozdov privabili zasebni sektor;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za okrepitev političnega in regulativnega okvira za podpiranje varstva in obnove gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni ter zagotovijo smernice in posebne ukrepe za trajnostno načrtovanje rabe tal; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in s tretjimi državami; nadalje poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje procesov zakonodajnih reform v državah proizvajalkah z učinkovitim in smiselnim sodelovanjem vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, pri čemer se posebna pozornost nameni učinkovitemu sodelovanju žensk;

32.  poudarja pomen spodbujanja vzdržnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega biogospodarstva; priznava, da lahko modeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostna raba tal globalno prispevajo k preprečevanju krčenja in degradacije gozdov ter bi morali temeljiti na najvišjih možnih standardih trajnosti, ki bi gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnost združevali z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dragocenih ponorov ogljika kot osrednjih elementov, hkrati pa ohranjali notranjo vrednost, produktivnost in ekosistemske storitve; poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter razvije mehanizme spodbujanja za male kmete in lokalne skupnosti, da se ohranijo in izboljšajo ekosistemske storitve in proizvodi, pridobljeni s trajnostnim gozdarstvom in kmetijstvom; poudarja pomen kmetijsko-gozdarskih sistemov za kmetijsko proizvodnjo, diverzifikacijo, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanje dezertifikacije; poudarja, da je za te sisteme značilna večja učinkovitost rabe tal kot pri drugih kmetijskih sistemih; poziva k spremembam, s katerimi bi dosledno spodbujali obstoječe kmetijsko-gozdarske sisteme z visoko naravno vrednostjo, lajšali njihovo obnovo in zagotavljali gradnjo zmogljivosti za racionalizacijo tega načina proizvodnje;

33.  poudarja, da so se s programom Obzorje 2020 že financirale pomembne raziskave in inovacije pri prehodu na bolj trajnostno prakso pri rabi zemljišč in dobavne verige, da bi se zaustavila krčenje in degradacija gozdov; poziva k finančni okrepitvi programa Obzorje Evropa, da bi še naprej zagotavljal podporo na teh področjih;

34.  opozarja na Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja (UNFCC) in ministrsko deklaracijo o gozdovih za podnebje , ki jo je mednarodna skupnost sprejela 12. decembra 2018 v Katovicah in v njej poudarila, kako pomembni za varstvo podnebja so gozdovi in uporaba lesa, poleg tega pa je te vidike umestila v okvir drugih mednarodnih ciljev in sklepov, povezanih z gozdom; opozarja – kot je poudarjeno tudi v deklaraciji –, da so ti cilji dosegljivi le z večnamenskim in dejavnim gospodarjenjem z gozdovi, kar pomeni, da se pri tem upoštevajo vsi cilji v zvezi z gozdom, kot so shranjevanje ogljika, varstvo vrst in tal, pridobivanje surovin, rekreacija in proizvodnja hrane, in da se najde ravnovesje med temi cilji;

35.  opozarja, da ima gozdarstvo poleg kmetijstva pomembno vlogo pri gospodarjenju z naravnimi viri in pri rabi tal na podeželskih območjih v EU in po vsem svetu; ob tem priznava, da med državami članicami obstajajo razlike, kar zadeva gospodarjenje z gozdovi, lastništvo gozdov, kmetijsko-gozdarski sistem in možnosti;

36.  poudarja, da metode za uresničevanje ciljev iz svežnja za čisto energijo za vse Evropejce ne smejo povzročati krčenja in degradacije gozdov v drugih delih sveta; zato poziva Komisijo, naj do leta 2021 pregleda ustrezne vidike poročila, priloženega Uredbi Komisije (EU) 2019/807(14) ter uredbo po potrebi nemudoma, najkasneje pa do leta 2023 spremeni na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in previdnostnega načela; poziva Komisijo, naj ponovno oceni podatke o soji in začne čim prej, najkasneje pa do leta 2030 postopoma opuščati uporabo biogoriv z visokim tveganjem;

37.  poudarja potrebo po zmanjšanju porabe lesa in lesnih izdelkov v EU s spodbujanjem bolj krožnega gospodarstva in zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter spodbujanjem ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških posledicah blaga na osnovi lesa;

38.  opozarja na pismo več kot 700 znanstvenikov, v katerem pozivajo k znanstveno utemeljenem pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v skladu s katero bi se zlasti izključile nekatere vrste lesne biomase pri izpolnjevanju cilja in upravičenosti do podpore;

39.  obsoja, da se zaradi vse večjega povpraševanja po energiji iz obnovljivih virov, veča uporaba lesa za biogoriva in bioenergijo, kar ustvarja pritisk na evropske in svetovne gozdove;

40.  ugotavlja, da so številne države, bogate s pragozdovi in biotsko zelo raznovrstnimi gozdovi in v katerih živi polovica svetovnega prebivalstva, na konferenci COP23 izrazile željo, da bi povečale uporabo lesa in drugih rastlinskih snovi za pridobivanje energije(15); znova poudarja, da EU ne bi smela dajati napačnega zgleda in mora zagotoviti, da pravila politike na področju energije iz obnovljivih virov ne bodo povzročala uničevanja in degradacije ekosistemov;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv, ki ga ima večja uporaba biogoriv na krčenje gozdov; zato poziva Komisijo, naj temeljito prenovi politike EU na področju bioenergije, in sicer tako, da pregleda direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

42.  poziva Komisijo, naj uvede učinkovite ukrepe za trajnostno proizvodnjo in uporabo lesnega goriva, tudi zaradi visoke stopnje uvoza lesnih peletov v EU in s tem povezana potencialna tveganja za gozdove v tretjih državah; meni, da bi bilo treba kaskadno načelo spodbujati in se lahko koristno uporablja za izboljšanje učinkovite rabe virov;

43.  želi spomniti, da okoli 2,6 milijarde ljudi po vsem svetu za kuhanje uporablja tradicionalno biomaso, v glavnem les in oglje, skoraj tri četrtine pa jih nima dostopa do učinkovitih kuhalnikov; poziva EU, naj poveča pomoč tretjim državam pri prehodu na trajnostne in obnovljive vire energije in naj zmanjša pritisk krčenja gozdov zaradi lesa za kurjavo; poudarja, da bi bolj decentralizirani energetski sistemi tretjih držav omogočili enostaven prehod na trajnostne vire energije;

44.  ugotavlja, da ima kmetijstvo vse večji družbeni in gospodarski pomen, saj svetovno prebivalstvo narašča in je zato potrebna večja proizvodnja živilskih in kmetijskih proizvodov, pri čemer pa je treba tudi blažiti podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se po ocenah 14 % svetovne hrane izgubi pri spravilu, zakolu in predelavi(16), ter poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, s katerimi bi preprečevali izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov v prehranski verigi ter se hitro odzvali na krize, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane;

45.  poudarja, kako pomembno je spodbujati trajnosten način prehranjevanja, tako da se potrošniki ozaveščajo o vplivu vzorcev potrošnje in se jim zagotavljajo informacije o bolj zdravih načinih prehranjevanja, ki imajo tudi manjši okoljski odtis;

46.  poudarja, da je treba pri razvoju in izvajanju strategije EU za beljakovinske rastline in zagotavljanju odporne proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU doseči nadaljnji večji napredek, da bi omejili nevarnost krčenja gozdov zaradi pridelave teh rastlin na drugih območjih sveta ter zmanjšali odvisnost od uvoza in pritisk na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč; poudarja, da bi ga morali med drugim doseči s širšo uporabo kolobarjenja, pa tudi s podpiranjem in usmerjanjem kmetov na območjih, ki so primerna za pridelavo beljakovinskih rastlin, in opozarja, da bi s temi ukrepi zmanjšali odvisnost od uvoza, hkrati pa omejili krčenje in propadanje gozdov ter pritisk na gozdove zaradi spremenjene rabe zemljišč; zato poziva, naj se za uvoz rastlinskih beljakovin uvedejo trajnostna merila;

47.  meni, da bi bilo treba dejavnike, ki povzročajo krčenje gozdov, obravnavati v okviru politike EU, s čimer bi zagotovili skladnost politik, povezanih z gozdovi, in zmanjšali pritisk na gozdove; meni, da bi s tem okvirom spodbujali vse bolj inovativno, trajnostno in učinkovito kmetijstvo, z novimi tehnologijami pa bi zmanjšali izgube hrane v celotni prehranski verigi; poudarja, da bi lahko cilje, določene v tem okviru, dosegli tako, da bi kmetom omogočili enostaven dostop do finančnih sredstev za nakup najsodobnejše tehnologije za precizno kmetovanje;

48.  poudarja, da imajo kmetov glavno vlogo v kmetijstvu in pri zadovoljevanju naših potreb po hrani, njihovo delo pa je odvisno od naravnih virov, kot so tla, voda in gozdovi; ugotavlja, da je za ustrezno upravljanje naše svetovne gozdne dediščine bistvenega pomena, da prepoznamo večnamenskost gozdov; poudarja, da so njihovi gospodarski, družbeni in okoljski vidiki – od tradicionalne proizvodnje lesa in drugih izdelkov do ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih koristi, kot sta absorpcija in shranjevanje ogljika, preprečevanje erozije tal ter izboljšanje kakovosti zraka in vode – povezani in medsebojno odvisni; poudarja, da je zaradi vseh omenjenih vidikov potreben za varstvo in obnovo gozdov, gospodarjenje z njimi in reševanje problema njihovega krčenja celosten in usklajen pristop;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za uskladitev podatkov in boljšo razpoložljivost informacij in podatkov, pridobljenih z obstoječimi in novimi orodji za spremljanje in ocenjevanje gozdov v EU in po svetu, in naj zagotovijo, da se bodo te informacije razširjale v taki obliki, da bodo dostopne, uporabniku prijazne in razumljive tako za regulativne in izvršilne organe, javnost in potrošnike kot tudi zasebni sektor ter jih bodo lahko oblikovalci politik uporabili; poziva države članice, naj izboljšajo zbirke podatke o količini lesa, ki ga kupijo, ter vključijo navedbo, koliko trajnostnega in zakonitega materiala oziroma materiala z dovoljenjem v okviru FLEGT bi bilo mogoče vključiti v njihovo javno naročanje;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj si bolje prizadevajo za večjo razpoložljivost, kakovost in usklajevanje zanesljivih informacij o gozdnih virih in spremembah rabe zemljišč, s tem pa prispevajo, da bo pri oblikovanju politik sodeloval širok krog deležnikov, tudi v partnerskih državah;

51.  poudarja, da sta verodostojno in zanesljivo spremljanje in deljenje informacij na področju gozdov izredno pomembna za boljše gospodarjenje z njimi in spoštovanje zavez o odpravi krčenja gozdov v partnerskih državah; poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo lahko te cilje uresničile, in naj jim pomaga pridobiti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur za upravljanje gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

52.  poudarja, da je nezakonita sečnja stalna praksa ne samo v tretjih državah, temveč tudi v EU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje in boj proti njej; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem za nadzor in ohranjanje gozdov na podlagi sistema spremljanja, ki uporablja GNSS (Galileo in Copernicus) ter omrežja na tleh, ki bi omogočil spremljanje dejavnosti sečnje od točke poseka do vhodnih in izhodnih točk za podjetja za predelavo lesa; poudarja, da bi se morala Komisija osredotočiti na preprečevanje nezakonite sečnje, tako da razširi izvajanje uredbe o lesu(17) in FLEGT; poudarja, da je treba javnost ozaveščati o družbenih in gospodarskih posledicah, ki jih imajo nezakonita sečnja in kazniva dejanja, povezana z gozdovi;

53.  ponovno opozarja, da se bo tveganje požarov v naravi povečalo zaradi podnebnih sprememb; zato poudarja, da si je treba v veliko večji meri prizadevati za preprečevanje in pripravljenost z mednarodnim sodelovanjem v zvezi z orodji za zgodnje opozarjanje, odpornostjo na nesreče in ukrepi za zmanjšanje tveganja; priporoča Komisiji, naj še naprej podpira razvoj informacijskih sistemov za spremljanje vpliva gozdnih požarov na svetovni ravni (kot je Svetovni informacijski sistem za požare v naravi), pa tudi na regionalni ravni (kot je Evropski informacijski sistem za gozdne požare); poziva Komisijo, naj na podlagi svojega strokovnega znanja in v sodelovanju s tretjimi državami razširi uporabo satelitskega sistema REDD+ programa Copernicus, da bi z njim podprla globalno spremljanje tveganja na področju gozdov in krčenja gozdov;

54.  ponavlja, da bi morala trgovinska in naložbena politika vključevati zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, ki bi bila docela v skladu z mednarodnimi obveznostmi, zlasti Pariškim sporazumom, ter pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO); pozdravlja namero Komisije, da bo Pariški sporazum vključila v vse prihodnje trgovinske in naložbene sporazume kot njihov bistveni sestavni del; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi prihodnji trgovinski in naložbeni sporazumi in ustrezni področni sporazumi vsebovali zavezujoče in izvršljive določbe, tudi z nezakonito sečnjo povezane protikorupcijske določbe, da se preprečita krčenje in degradacija gozdov;

55.  pozdravlja načelo neškodovanja iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru; priporoča, naj Komisija pri tem bolje oceni učinek obstoječih trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov ter zagotovi, da bodo v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih vključene ambicioznejše določbe o varstvu gozdov, biotski raznovrstnosti in trajnostnem gozdarstvu;

56.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vpliv trgovinskih sporazumov na stanje gozdov, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic ob posvetovanju z ustreznimi deležniki dosledno meril z oceno vpliva na trajnost in drugimi ustreznimi metodami ter da bodo ugotovitve teh ocen v celoti upoštevane pri pogajanjih o teh sporazumih in njihovi sklenitvi;

57.  poudarja, da je treba še izboljšati izvajanje in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi bolje preprečevali trgovino z uvoženim in doma nezakonito posekanim lesom in lesnimi proizvodi; ugotavlja tudi, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU in s tem zagotoviti, da bodo uvoženi proizvodi dejansko izpolnjevali merila, potrebna za umestitev na trg EU; želi spomniti, da je les s konfliktnih območij že eno od področij ukrepanja v okviru akcijskega načrta za FLEGT, da pa za rešitev tega problema ni bilo dovolj storjeno; poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo razširila obveznosti za potrebno skrbnost iz uredbe o lesu in vključila les s konfliktnih območij v prihodnji pregled; poudarja, da mora biti krepitev obstoječih politik tesno povezana z večjo skladnostjo politike, s čimer se bo zagotovilo, da politike EU, vključno s trgovinsko, ne bodo povzročile negativnih posledic za okolje in ljudi;

58.  z obžalovanjem ugotavlja, da je sedanja raven spremljanja uvoza lesa in lesnih proizvodov v EU nezadostna, zlasti ko gre za preverjanje, ali ustrezajo merilom, potrebnim za vnos v EU;

59.  opozarja, da je cilj sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru FLEGT oblikovati pravni okvir, katerega cilj bo zagotoviti zakonito proizvodnjo vsega lesa in lesnih proizvodov, uvoženih iz partnerskih držav v EU, ki jih zajemajo sporazumi o prostovoljnem partnerstvu; poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu na splošno namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in v podporo svetovnim prizadevanjem za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov; poudarja, da so ti sporazumi pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, ki so ga omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja teh držav;

60.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), pa tudi okrepljeni dialog med vladami, gospodarstvom in civilno družbo v več državah, do katerega je prišlo na podlagi procesa sporazumov o prostovoljnem partnerstvu; ugotavlja, da je sporazume o prostovoljnem partnerstvu z EU doslej ratificiralo sedem držav (Kamerun, Srednjeafriška republika, Gana, Indonezija, Liberija, Republika Kongo in Vietnam), med katerimi je Indonezija prva in doslej edina s sistemom izdajanja dovoljenj v okviru FLEGT, ki deluje od leta 2016, ter da je EU zaključila pogajanja in parafirala sporazume o prostovoljnem partnerstvu s Hondurasom in Gvajano, medtem ko pogajanja potekajo še s šestimi drugimi državami (Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Laos, Tajska in Malezija); poudarja, da so ti sporazumi zelo učinkovit okvir za vzpostavljanje dobrega partnerstva z državami ter da bi bilo treba spodbujati nove sporazume o prostovoljnem partnerstvu tudi z drugimi partnerji; je prepričan, da bi morala EU še naprej sodelovati z državami, s katerimi ima sklenjen ta sporazum, da bo ostala tudi v prihodnje privlačna alternativa za izvozne trge z manj strogimi okoljevarstvenimi standardi; priznava pomen uredbe FLEGT(18) in uredbe o lesu pri preprečevanju vstopa nezakonito pridobljenega lesa na trg EU; poziva EU, naj poveča financiranje za FLEGT; pozdravlja, da bo Komisija v bližnji prihodnosti preverila primernost uredbe FLEGT in uredbe o lesu, kar bo tudi priložnost za izboljšanje njunega izvrševanja in razširitev njunega področja uporabe;

61.  poziva Komisijo, naj pri krepitvi obstoječih politik zagotovi skladnost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov z vsemi svojimi politikami, tudi na področjih razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

62.  meni, da sistem izdajanja dovoljenj FLEGT dopolnjuje prostovoljno certificiranje tretjih izdajateljev in da prinaša koristi zlasti manjšim gospodarskim subjektom, ki v okviru programov zasebnega sektorja pogosto le stežka pridobijo dovoljenje;

63.  poziva EU, naj izboljša mednarodno sodelovanje tako, da poveča prizadevanja v ključnih mednarodnih forumih, vključno s STO in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večstransko ali dvostransko sodelovanje, vključno s pospešitvijo pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinskimi partnerji in drugimi državami uvoznicami v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam, ki so posledica uvoza, pri tem pa zaščiti možnosti za zakonito trgovino in okrepi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, pa tudi lastništvo zemljišč in dobro upravljanje v tretjih državah;

64.  poudarja, da so jasne zaveze o boju proti krčenju gozdov vključene v vse nove trgovinske sporazume, vključno z Mercosurjem in drugimi;

65.  poziva Komisijo, naj uporabi nove določbe protidampinške uredbe(19) v zvezi z okoljsko in podnebno politiko;

66.  poziva EU, naj okrepi povezavo med trgovinsko in razvojno politiko, med drugim z boljšim izvajanjem pravil v okviru splošnega sistema preferencialov plus (GSP +) v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj sodeluje z upravičenci v tem sistemu pri pripravi akcijskih načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njihovih okoljskih zavez;

67.  poudarja, da podnebna kriza in obsežna izguba biotske raznovrstnosti pomenita veliko grožnjo za človekove pravice; poziva EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podrobno ocenita, kako lahko njuno zunanje delovanje najbolje prispeva k celostnemu pristopu na podlagi človekovih pravic, usmerjenemu v zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, krčenja in degradacije gozdov; poziva EU, naj še naprej spodbuja biotsko raznovrstnost kot človekovo pravico v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

68.  poudarja pomen omogočanja vključujočega partnerstva s tretjimi državami na vseh ravneh, da bi se nadalje odpravljali krčenje in degradacija gozdov, okrepili trajnostno upravljanje zemljišč in trajnostno kmetijstvo, pa tudi posest zemljišč in dobro upravljanje, obenem pa spoštovale človekove pravice ter pravice domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti; poziva Komisijo, naj s tehnično pomočjo, izmenjavo informacij in primeri dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in sonaravne rabe gozdov, krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva, obnovljivih virov energije, trajnostnega pametnega kmetijstva, agroekologije in kmetijskega gozdarstva poglobi sodelovanje s tretjimi državami, pri tem pa naj prizna trajnostne pobude zasebnega sektorja, kot so sheme pravične trgovine; vztraja, da bi bilo treba zunanjo razsežnost evropskega zelenega dogovora dodatno okrepiti z zvezami in partnerstvi, usmerjenimi v reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, pri tem pa omogočati socialno-ekonomski razvoj partnerskih držav;

69.  pozdravlja namero Komisije, da bi temo krčenja gozdov vključili v politični dialog z partnerskimi državami na ravni držav in regij, in jo spodbuja, naj oblikuje sporazume o partnerstvu, ki vključujejo varstvo gozdov in ekosistemov, podporo človekovim pravicam, zlasti pravicam domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, tudi žensk, ter podporo za učinkovito udeležbo akterjev civilne družbe in zagovornikov varstva okolja; poudarja, da bi morali ti dialogi potekati z vsemi državami proizvajalkami, vključno z državami v razvoju;

70.  pozdravlja načrt Komisije, da bo partnerske države podprla pri oblikovanju in izvajanju okvirov, ki lahko spodbujajo boljše varstvo gozdov in gospodarjenje z njimi ter upravljanje zemljišč, po potrebi tudi s priznavanjem pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti do posesti zemlje ter s tem povezanimi ukrepi upravljanja, kot so strategije za blažitev in prilagajanje, in priporoča Komisiji, naj ta vidik vključi v svoja razmišljanja in ukrepe; poudarja, da bi morali ti okviri prispevati ne le k domačim potrebam ampak tudi k nacionalno določenim prispevkom partnerskih držav v okviru Pariškega sporazuma ter njihovim nacionalnim strategijam in akcijskim načrtom za biotsko raznovrstnost v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

71.  poziva EU, naj partnerske države podpre pri izvajanju ukrepov, ki jim bodo pomagali izpolniti vse ukrepe, ki bi jih EU uvedla za boj proti krčenju gozdov, in poziva k bolšjemu sodelovanju in sprejetju potrebnih in učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečili, da se trgovina z blagom, ki izvira iz krčenja in degradacije gozdov, preusmeri v druge regije sveta; poziva Komisijo, naj zagotovi, da podpora, ki jo EU namenja kmetijski, infrastrukturni, rudarski, mestni, predmestni in podeželski politiki v partnerskih državah, ne bo prispevala h krčenju in degradaciji gozdov; poziva Komisijo in države članice naj podprejo tehnični in finančni mehanizem EU, ki bi pospešil financiranje za podporo prizadevanjem partnerk za trajnostno uporabo, varstvo in obnovo gozdov, bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo brez krčenja gozdov in obravnavno rudarskih dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na gozdove, v okviru prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;

72.  poziva, naj ima gozdarski sektor pomembno vlogo v prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in naj se v celoti izkoristi potencial načrta za zunanje naložbe in regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja, s katerimi je treba spodbujati zasebno financiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (od naravne obnove do pogozdovanja in ogozditve), trajnostnega turizma in kmetijskega gozdarstva, ter pobude podjetij, da iz svojih dobavnih verig izključijo proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja;

73.  priporoča Komisiji in državam članicam, naj opredelijo učinkovite načine za izmenjavo inovativnih in trajnostnih vrst prakse in strokovnega znanja EU o krožnem gospodarstvu, trajnostnem biogospodarstvu, energiji iz obnovljivih virov, trajnostnem pametnem kmetijstvu in drugih pomembnih področjih z drugimi državami;

74.  od Komisije zahteva, da redno pripravlja poročila o trendih krčenja gozdov in izkoriščanja območij z visoko zalogo ogljika, kot so šotišča, v tretjih državah;

75.  spodbuja izvajanje podpornih ukrepov za povečanje kmetijske produktivnosti v ciljnih državah, da bi zmanjšali socialni in gospodarski pritisk, povezan s krčenjem gozdov in izkoriščanjem šotišč;

76.  podpira namero Komisije, da bi v ključnih mednarodnih forumih v imenu EU spodbujala sprejetje in izvajanje strogih zavez in predpisov za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter spodbujanje njihove obnove; meni, da mora biti EU drugim za zgled; poudarja, da je treba pri uporabi ukrepov za varstvo gozdov upoštevati nacionalno, regionalno in lokalno strokovno znanje in prakso; pozdravlja sklep Generalne skupščine OZN, da obdobje 2021–2030 razglasi za desetletje obnove ekosistemov; poudarja, da obnova ekosistemov v okviru desetletja OZN šteje za pomembno naravno rešitev pri doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja;

77.  poziva Komisijo in države članice, naj nadalje podpirajo ohranjanje gozdov z vzpostavitvijo, utrditvijo in učinkovitim upravljanjem mrež varstvenih območij, vključno z gozdnimi območji, kot je NaturAfrica 2030, zlasti v državah, ki so večje proizvajalke lesa; priznava, da to prispeva tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in se bo tako okrepil položaj EU na naslednji konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

78.  pozdravlja načrt Komisije za intenzivnejše mednarodno sodelovanje na področju politik in ukrepov za varstvo, obnovo in trajnostno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi in preprečevanje krčenja gozdov po svetu v najpomembnejših mednarodnih forumih; ugotavlja, da so obstoječa opredelitev gozdov in njihova kategorizacija ter drugi ustrezni pojmi in načela, povezani s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki jih uporabljajo ustrezne institucije, kot je FAO, strogo tehnični in ne odražajo v celoti raznolikosti gozdnih ekosistemov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za sodelovanje s temi mednarodnimi forumi, da bi med drugim poenotili uporabljene izraze, pojme in statistične podatke (na primer nedotaknjeni in stari gozdovi, plantaže, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje ali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov), in uskladili sprejete politike in ukrepe;

79.  poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja za mednarodno pravno zavezujočo konvencijo o gozdovih, ki bo prispevala h gospodarjenju z gozdovi, njihovemu ohranjanju in trajnostnemu razvoju ter upoštevala njihove večkratne in dopolnilne funkcije in načine uporabe, vključno z ukrepi za pogozdovanje, ogozditev in ohranjanje gozdov; poudarja, da bi morali v tej konvenciji upoštevati družbene, gospodarske, ekološke, kulturne in duhovne potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter priznavati ključno vlogo vseh vrst gozdov pri ohranjanju ekoloških procesov in ravnotežja ter podpiranju identitete, kulture in pravic domorodnih ljudstev, njihovih skupnosti ter drugih skupnosti in prebivalcev gozdov;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj v razvojne politike ter v vse naložbene in podporne programe za države proizvajalke dosledno vključujejo določbe o krčenju in degradaciji gozdov ter degradaciji drugih naravnih ekosistemov, izgubi biotske raznovrstnosti in kršitvah človekovih pravic ter naj razmislijo to tem, da bi naložbe in podporo pogojevali s spoštovanjem teh elementov;

81.  priznava pomen mednarodnih okvirov, kot so prostovoljne smernice Organizacije za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov (VGGT), pri zagotavljanju pravne jasnosti in mednarodno sprejetih standardov dobre prakse za odgovorno upravljanje zemljiških posesti; poziva Komisijo, naj podpre širjenje in uporabo smernic VGGT na svetovni, regionalni in državni ravni; poudarja, da je za zagotovitev skladnosti s temi smernicami potrebno učinkovito neodvisno spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za reševanje sporov in pritožbenimi mehanizmi;

82.  poziva, naj se okrepi sodelovanje med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), da bi lažje reševali vse večji problem krčenja gozdov in širjenja puščav v teh državah, in sicer z oblikovanjem akcijskih načrtov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja z upoštevanjem vzrokov za krčenje gozdov, ki imajo izvor v sektorju in zunaj njega, in se zaveda, da je tropski les pomemben za gospodarstvo držav AKP, ki imajo gozdove za proizvodnjo lesa;

83.  poziva EU in njene države članice, naj v skladu z načelom o skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije poskrbijo za enovitost politik;

84.  priznava in podpira sklepe FAO, po katerih je je trajnostna raba tal na svetovni ravni pomembna v boju proti revščini;

85.  poudarja, da gozdovi pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, možnostim preživljanja in prehrani v državah v razvoju in so pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti; želi spomniti, da bi moralo biti napredovanje proti trajnostnemu kmetijstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi hkrati v osrčju Agende 2030;

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sodba Sodišča z dne 17. aprila 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-441/17, ECLI:EU:C:2018:255. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (5) UL C 433, 23.12.2019, str. 50. (6) UL C 298, 23.8.2018, str. 2. (7) Cilj 15.2: Do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter bistveno povečati ogozditev in pogozdovanje po svetu. (8) Cilj 5: Do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti stopnjo izgube vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje. (9) https://www.globalwitness.org/en/campaigns/forests/why-eu-action-tackle-deforestation-should-not-let-finance-hook/ (10) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82). (11) Donato, D. et al., ‘Mangroves among the most carbon-rich forests in the tropics’ (Mangrove med tropskimi gozdovi, ki so najbogatejši z ogljikom), Nature Geoscience, April 2011. (12) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1). (13) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13). (14) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (UL L 133, 21.5.2019, str. 1). (15) Doyle, A. in Roche, A. Nineteen nations say they’ll use more bioenergy to slow climate change (Devetnajst držav pravi, da bodo uporabile več bioenergije za upočasnitev podnebnih sprememb). Reuters, 16 November 2017, http://www.reuters.com/article/us-climatechange-accord-biofuels/nineteen-nations-say-theyll-use-more-bioenergy-to-slow-climate-change-idUSKBN1DG2DO. (16) http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/ (17) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23). (18) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 347, 30.12.2005, str. 1). (19) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).