Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/0097(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0148/2020

Predložena besedila :

A9-0148/2020

Razprave :

PV 14/09/2020 - 22
CRE 14/09/2020 - 22
PV 26/04/2021 - 24
CRE 26/04/2021 - 24

Glasovanja :

PV 15/09/2020 - 9
PV 16/09/2020 - 12
PV 27/04/2021 - 14

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0218
P9_TA(2021)0128

Sprejeta besedila
PDF 237kWORD 70k
Sreda, 16. september 2020 - Bruselj
Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ***I
P9_TA(2020)0218A9-0148/2020

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2020)0220 – C9-0160/2020 – 2020/0097(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 196 in člena 322(1)(a) Pogodbe,
 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Podnebne spremembe vodijo v vse pogostejše, vse intenzivnejše in vse bolj kompleksne naravne nesreče po vsem svetu, za vse to pa so še posebej ranljive države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, saj imajo po eni strani premalo razvite zmogljivosti za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in njihovo blaženje ter odzivanje na podnebne nesreče, po drugi strani pa so ravno zaradi svoje geografske lege bolj izpostavljene poplavam, sušam in gozdnim požarom.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.
 (2)  Čeprav imajo primarno odgovornost za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje države članice, mehanizem Unije, zlasti pa rescEU, spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, saj dopolnjuje obstoječe zmogljivosti držav članic in jim omogoča učinkovitejše priprave in odzivanje, če zmogljivosti posameznih držav ne zadostujejo.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Gozdni požari ogrožajo življenja, sredstva preživljanja in biotsko raznovrstnost, povzročajo izpust ogromnih količin ogljikovih emisij in zmanjšujejo zmogljivost planeta za absorpcijo ogljika, zaradi česar so podnebne spremembe še hujše. Skrb zbujajo še posebej primeri, ko požari uničijo primarni gozd ali radioaktivno kontaminirana območja. Ker je nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, vse več – med njimi so tudi gozdni požari –, je treba okrepiti delovanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite zunaj Unije, kar zajema tudi dejavnosti preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic.
 (3)  Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic. Poleg tega je jasno, da Unija in države članice niso dovolj pripravljene na hujše in bolj kompleksne nesreče z daljnosežnimi in dolgoročnimi globalnimi posledicami, kot je na primer večja pandemija. Zato je treba ukrepe držav članic na področju civilne zaščite bolje uskladiti, rescEU pa okrepiti.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Izkušnje med krizo zaradi COVID-19 so pokazale, da Unija in države članice niso ustrezno pripravljene, da bi se odzvale na izredne razmere velikega obsega in da obstoječi pravni okvir ne ustreza dovolj svojemu namenu. Ob krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo tudi, da imajo katastrofe lahko izjemno daljnosežne posledice za zdravje ljudi, okolje, družbo in gospodarstvo. Ker je treba povečati pristojnosti in ukrepe Unije na področju zdravstva in civilne zaščite, je treba rescEU okrepiti ter poskrbeti, da bo prožnejši, njegovo delovanje pa hitrejše in bolj usklajeno z nacionalnimi organi civilne zaščite. Bistveno je tudi, da države članice posredujejo dovolj informacij o preprečevalnih ukrepih in pripravljenosti na izredne razmere.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Da bi bila preglednost in odgovornost do državljanov Unije čim večja, bi morala Komisija izdati smernice o tem, kako se meri delež izdatkov v breme mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki bi morali šteti za uradno razvojno pomoč.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 c (novo)
(3c)   Glede na izkušnje ob izbruhu COVID-19 in glede na to, da je treba povečati zmogljivosti Unije za odzivanje v zdravstvu in civilni zaščiti, bi bilo treba rescEU močno okrepiti, da bi bolje deloval v vseh treh stebrih mehanizma Unije – pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije.
 (5)  Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije. Z okrepljenim mehanizmom Unije bi morali dopolniti njene politike in sklade, ne glede na to pa bi moralo biti vanje vključeno načelo pripravljenosti na nesreče.
Sprememba 88
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.
 (6)  Da bi se izboljšalo odpornost in načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi morala Unija okrepiti naložbe v čezmejno preprečevanje nesreč in nesreč v vseh sektorjih, tudi tistih, ki jih povzročajo potresne dejavnosti, kot so potresi, ali poplave ali hidrogeološke nestabilnosti, kot so zemeljski plazovi, in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi, ključnimi gospodarskimi subjekti in regionalnimi in lokalnimi organi, ki imajo odločilno vlogo v ciklu obvladovanja nesreč, pa tudi s tretjim sektorjem in prostovoljskimi organizacijami, ki delujejo na tem področju in ki ne smejo ogroziti uveljavljenega usklajevalnega mehanizma Unije. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske in čezmejne pristope ter pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost sodeluje z državami članicami in Evropskim parlamentom ter pri tem upošteva vse načrte za odzivanje v izrednih razmerah, ki so že pripravljeni na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Za učinkovito preprečevanje nesreč je bistveno zagotoviti postopek za certificiranje odzivnih zmogljivosti in stresne teste. Na regionalni in lokalni ravni so potrebne redne ocene tveganja, da bi lahko nacionalni organi po potrebi sprejemali ustrezne ukrepe, s katerimi bi povečali odpornost, med drugim tudi z uporabo sredstev Unije. Pri ocenah tveganja bi se bilo treba osredotočiti na posebnosti posameznih regij, na primer na potresno dejavnost, pogoste poplave ali gozdne požare. V oceno bi bilo treba vključiti tudi raven čezmejnega sodelovanja, da bi bil mehanizem Unije opremljen z natančnimi informacijami o razpoložljivih lokalnih zmogljivostih in bi bilo posredovanje lahko bolj ciljno usmerjeno.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Pri določanju ciljev Unije za odpornost na nesreče, s katerimi bi podprli ukrepe preprečevanja in pripravljenosti, bi morali med drugim opraviti in upoštevati natančno oceno dolgoročnih socialnih posledic, ki jih v prvi fazi po nujnem ukrepanju urejajo organi civilne zaščite, pri tem pa bi morali posebno pozornost nameniti najranljivejšim ljudem.
Sprememba 89
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)   Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preventivi pred nesrečami in njihovem obvladovanju je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odziv ustrezno vključene v vse dejavnosti v zvezi z usklajevanjem in uporabo zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi čim bolj zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Taki organi lahko imajo pomembno vlogo pri preventivi in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zato je za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred uporabo rescEU potrebno stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, pa tudi redne kampanje za obveščanje javnosti o prvih ukrepih za odziv.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Z združitvijo virov bo na enem mestu zbrana vrsta reševalnih ekip, strokovnjakov in opreme, države članice pa bodo poskrbele, da bodo vedno v stanju pripravljenosti za misije Unije na področju civilne zaščite. Da bi te ekipe lahko bile interoperabilne, je bistveno, da izpolnjujejo zahtevna merila kakovosti in zanesljivosti.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabljajo to storitev. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.
 (9)  Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi uporabljale to storitev, saj prinaša večje možnosti za reševanje življenj in za lažje usklajevanje pri izrednem ukrepanju. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Mehanizem Unije in rescEU bi bilo treba razvijati na način, da bosta Uniji omogočala učinkovito odzivanje na najrazličnejše izredne razmere. Zaradi podnebnih spremembe so naravne nesreče v Uniji in po svetu pogostejše, intenzivnejše in bolj kompleksne, vse to pa zahteva večjo solidarnost med državami. Vsako leto v številnih državah članicah divjajo gozdni požari, ki uničijo na tisoče hektarov in zahtevajo veliko življenj. Še posebej se je problematičnost razmer pokazala ob gozdnih požarih na Portugalskem leta 2017, po katerih je Komisija novembra istega leta pripravila predlog o rescEU. Zmogljivosti držav članic za preprečevanje in odzivanje, tudi tistih, ki se najpogosteje spopadajo z gozdnimi požari, so pogosto nezadostne. Zato je bistveno okrepiti preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje ter poskrbeti, da bo mehanizem Unije – tudi v prehodnem obdobju rescEU – vključeval zadostne zmogljivosti za ukrepanje v primeru gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Med pandemijo COVID-19 je Komisija na podlagi določb Sklepa št. 1313/2013/EU za namene pripravljenosti in odziva na resno čezmejno ogroženost zdravja lahko v rescEU vključila medicinske zaloge, na primer medicinsko opremo za intenzivno nego, osebno zaščitno opremo, laboratorijsko opremo, cepiva in terapevtike. Iz te zaloge je bila osebna zaščitna oprema poslana državam članicam in državam kandidatkam. Ker pa lahko zmogljivosti rescEU kupijo, najamejo ali zakupijo samo države članice, je med sprejetjem izvedbenega akta za omenjeno ustvarjanje zalog ter prvo uporabo medicinske opreme in materiala pretekel več kot en mesec.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter odziv na izredne razmere velikega obsega ali na dogodek, za katerega je majhna verjetnost, vendar ima velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite in s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega. Navedene zmogljivosti se predhodno razmestijo v logistična vozlišča znotraj Unije ali iz strateških razlogov prek zaupanja vrednih mrež vozlišč, kot so skladišča za humanitarno delovanje ZN.
 (10)  Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere velikega obsega ali na malo verjetne dogodke, ki pa imajo velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite sama kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega ali čezmejnih razsežnosti. Te zmogljivosti bi se morale predhodno razmestiti v logistična vozlišča znotraj Unije. Pri določanju, upravljanju in porazdelitvi zmogljivosti za odzivanje na izredne zdravstvene razmere bi se bilo treba po potrebi posvetovati z Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Pri izvajanju dejavnosti mehanizma Unije bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih ljudi. Da bi v času krize preprečili nasilje na podlagi spola, med drugim tudi nasilje v družini, pa bi morala Komisija skupaj z državami članicami na podlagi primerov dobre prakse tudi oblikovati smernice, na podlagi katerih bi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovili podporo žrtvam nasilja na podlagi spola.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi moral na način, s katerim bi dosegel sinergijo in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, zlasti s programom EU4Health, ustvariti zmogljivosti za boljše preprečevanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih zdravstvenih razmer, pri tem pa bi se moral opirati na načeli solidarnosti in splošnega kritja kakovostnih zdravstvenih storitev ter upoštevati, da je Unija gonilna sila pri reševanju svetovnih zdravstvenih izzivov.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
 (11)  Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice ali Komisija, bi lahko države članice, ki jih gostijo, uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije, pri čemer bi moralo imeti prednost ukrepanje v zvezi s čezmejnimi izrednimi razmerami.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Unija ima po potrebi interes za odzivanje na izredne razmere v tretjih državah. Zmogljivosti rescEU so v prvi vrsti vzpostavljene za uporabo kot varnostna mreža v Uniji, vendar se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju humanitarnih načel lahko uporabljajo zunaj Unije.
 (12)  Unija se želi odzvati na izredne razmere v tretjih državah, če je to potrebno. Zmogljivosti rescEU so bile vzpostavljene predvsem zato, da bi jih v Uniji uporabili kot varnostno mrežo, vendar se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, ob posvetovanju s humanitarnimi akterji pred posredovanjem in ob upoštevanju humanitarnih načel uporabljajo zunaj Unije.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti, kadar bi se te uporabljale zunaj Unije.
 (13)  Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč tudi zunaj Unije, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti na enaki ravni, ne glede na to, ali bi se uporabljale znotraj ali zunaj Unije.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Da bi okrepili sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov iz zraka in pri odzivanju na druge nesreče, bi bilo treba v mejah možnosti racionalizirati upravne postopke in tako zagotoviti takojšnje posredovanje.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 16
(16)  Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da se poveča ugled Unije.
 (16)  Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da bi državljani Unije in mediji o tem prejeli informacije ter da bi se tudi povečal ugled Unije. Nacionalni organi bi morali za vsako posredovanje od Komisije prejeti komunikacijske smernice, da bi bila vloga Unije ustrezno javno predstavljena.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)  Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvrševanje proračuna, bi bilo treba kot način izvrševanja proračuna vključiti posredno upravljanje.
 (17)  Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvajanje proračuna, bi bilo treba s tem sklepom kot način izvrševanja proračuna določiti posredno upravljanje, če je to upravičeno glede na naravo in vsebino posameznega ukrepa.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   V skladu s členom 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a (finančna uredba) bi morali subjekti iz člena 62(1)(c) navedene uredbe in člena 25(2) tega sklepa svoje obveznosti poročanja izpolnjevati vsako leto. Obveznosti teh subjektov v zvezi s poročanjem so določene v sporazumu o preverjanju iz člena 130(3) finančne uredbe.
____________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 27
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)  Zaradi spodbujanja predvidljivosti in dolgoročne uspešnosti bi morala Komisija pri izvajanju Sklepa št. 1313/2013/EU sprejeti letne ali večletne delovne programe, v katerih bi navedla načrtovane dodelitve. To bi moralo Uniji omogočiti večjo prožnost pri izvrševanju proračuna in s tem okrepiti ukrepe za preprečevanje in pripravljenost.
 črtano
Sprememba 28
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Delegirani akti bi morali opredeliti povečane pristojnosti vodilnih agencij Unije za upravljanje zmogljivosti rescEU, vodenje postopkov javnega naročanja in podajanje priporočil glede specifičnih količin in izdelkov v geografsko razpršenih logističnih vozliščih.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Rezerve rescEU bi morali v okviru Programa EU za zdravje dopolniti z oblikovanjem, upravljanjem in distribucijo strateških rezerv Unije in njenih zalog zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)   Mehanizem Unije bi moral tudi dopuščati možnost dodatnih, prostovoljnih prispevkov držav članic.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Uvodna izjava 23
(23)  Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene izključno ukrepom za odzivanje.
 (23)  Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli tudi prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene ukrepom za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25
(25)  Priloga I k Sklepu št. 1313/2013/EU ni dovolj prožna, da bi Uniji omogočila ustrezno prilagajanje naložb v preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, zato se črta. Naložbene ravni, ki bodo dodeljene različnim fazam cikla obvladovanja tveganja nesreč, je treba določiti vnaprej. To pomanjkanje prožnosti Uniji preprečuje, da bi se lahko odzvala na nepredvidljivo naravo nesreč.
 črtano
Sprememba 33
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Da bi zmogljivosti rescEU dobro delovale in da bi se mehanizem Unije učinkovito odzival na potrebe državljanov Unije, so bila med pandemijo COVID-19 dana na voljo dodatna finančna sredstva za ukrepe v okviru tega mehanizma. Uniji je treba dati potrebno prožnost, da se bo lahko učinkovito odzivala na nepredvidljive naravne nesreče, hkrati pa zagotoviti določeno predvidljivost pri uresničevanju ciljev iz tega sklepa. Pri uresničevanju teh ciljev je treba doseči ustrezno ravnovesje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko glede na prednostne naloge reformiranega mehanizma Unije spreminjala odstotke, določene v Prilogi I.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 1 – odstavek 2
(-1)   v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.
 „2. Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja, hidrogeološki nestabilnosti in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.“
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 1 – odstavek 3
(-1a)   v členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
 „3. Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje, zemljišča in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za preprečevanje in obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.“
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(-1b)   v členu 3(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi s sprejetjem ukrepov za blažitev neposrednih posledic nesreč;
 „(c) lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi z odpravo morebitnih birokratskih ovir.“
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(1a)  v členu 4 se vstavi naslednja točka:
„4a. „cilji Unije za odpornost na nesreče“ so cilji, opredeljeni za podporo ukrepom za preprečevanje in pripravljenost, katerih namen je izboljšati sposobnost Unije in njenih držav članic, da prenesejo posledice nesreče, ki ima ali bi lahko imela čezmejne učinke, za oblikovanje skupnega izhodišča glede ohranitve ključnih družbenih funkcij kljub posledicam nesreče ter za ustrezno delovanje notranjega trga v takšnih okoliščinah;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(1b)  v členu 5(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;
 „(c) pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, vključno z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;“
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka h
(1c)   V členu 5(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  spodbuja uporabo različnih skladov Unije, ki jih je mogoče nameniti za trajnostno preventivo pred nesrečami, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;
 „(h) spodbuja uporabo skladov Unije, ki lahko prispevajo k trajnostnemu preprečevanju nesreč, tudi tistih, ki nastanejo zaradi hidrogeološke nestabilnosti, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;“
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(-a)  v odstavku 1 se točka (c ) nadomesti z naslednjim:
(c)  nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;
 „(c) nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, tudi v smislu čezmejnega sodelovanja, pri čemer upoštevajo cilje Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in tveganja, povezana z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke;“
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(-aa)  v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
(d)  Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;
 „(d) Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami in tveganjih, povezanih z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;“
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka f
(f)  izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1).;
 (f)  izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1), zlasti kar zadeva ugotavljanje vrzeli pri čezmejnih zmogljivostih za odzivanje na nesreče.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 5
5.  Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče, da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.
 5.  Komisija do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, da bi ta sklep dopolnila z določitvijo ciljev Unije za odpornost na nesreče in tako podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Ti cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka ter oceni dolgoročnega socialnega učinka na prizadete regije, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh. Pri pripravi ciljev za odpornost na nesreče se Komisija izrecno osredotoči na ponavljajoče se nesreče v posameznih regijah držav članic in nacionalnim organom predlaga konkretne ukrepe za večjo odpornost zoper krize, tudi ukrepe z uporabo sredstev Unije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po potrebi sprejema delegirane akte v skladu s členom 30 za opredelitev ciljev Unije za odpornost na nesreče.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2
ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite in ustreznimi organi Unije.
 ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite, prostovoljnimi skupinami v skupnostih in ustreznimi organi Unije.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – točka c – alinea 1
–  da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in opozarjanje, ki so v interesu Unije;
 –  da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in zgodnje opozarjanje, ki so v interesu Unije, za ublažitev neposrednih učinkov nesreč ali pandemij na življenje ljudi;
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – točka c – alinea 3 a (novo)
–  da bi lokalnim skupnostim zagotovila tehnično pomoč pri usposabljanju, zato da bi se povečale njihove zmogljivosti za prvi odziv na krizo, preden pride pomoč;
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 9 – odstavek 10 a (novo)
(5a)   v členu 9 se doda naslednji odstavek:
„10a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno opremljenost in pripravljenost za odzivanje na vsakršne nesreče iz člena 1.“
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).
 1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb in vse pogostejših čezmejnih požarov v naravi. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 2
2.  Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.
 2.  Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije ob posvetovanju s humanitarnimi akterji, po možnosti tudi lokalnimi akterji in organi, opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1) ter celotnih zmogljivosti in vrzeli z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti).
 2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti, vrzeli, morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1) z izvedbenimi akti opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2
2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2), opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, na podlagi ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči.
 2.  Komisija v logističnih vozliščih vzpostavi evropske rezerve medicinske in druge opreme, vključno z medicinsko opremo za odzivanje na malo verjetne dogodke s hudimi posledicami. Komisija z izvedbenimi akti opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, med drugim na podlagi morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, reševanja v primeru potresov in poplav, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). Komisija redno posodablja informacije o številu in razvrstitvi zmogljivosti rescEU in jih da neposredno na voljo drugim institucijam Unije.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija poskrbi, da bodo zmogljivosti, namenjene odzivanju na izredne zdravstvene razmere, na primer strateške zaloge, ekipe za nujno medicinsko pomoč in druge ustrezne zmogljivosti, dobro usklajene in v sinergiji z drugimi programi Unije, zlasti programom EU za zdravje1a , ter z ustreznimi akterji v Uniji in mednarodnimi akterji.
_______________________
1a Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“) (COM(2020)0405).
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1
Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.
 Komisija ali države članice kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo visokokakovostnih zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar Komisija zmogljivosti rescEU kupi, ohrani lastništvo nad njimi, tudi če se distribuirajo državam članicam. Kadar te zmogljivosti najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi, ohrani popoln nadzor nad njimi. Če Komisija kupi zmogljivosti, ki jih ni mogoče znova uporabiti, lahko lastništvo nad njimi prenese na državo članico, ki zanje zaprosi. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 3
Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije. V posvetovanju z državami članicami bi se lahko zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, nahajale tudi v tretjih državah prek zaupanja vrednih mrež, ki jih upravljajo ustrezne mednarodne organizacije.
 Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 5
(aa)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.  Država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.
 „5. Komisija ali država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU oziroma jih je kako drugače pogodbeno zagotovila, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.
Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
 Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.
 Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.
Pogoji, določeni v operativnih pogodbah, prav tako zagotavljajo, da se zmogljivosti rescEU uporabljajo v skladu s tem sklepom, zlasti z zahtevo, da se zmogljivosti rescEU dajo na voljo, kot je določeno v odstavku 6 tega člena, in s splošnimi cilji iz člena 1. Z navedenimi pogoji se določijo tudi ukrepi, ki se sprejmejo v primeru nespoštovanja pogojev, da se zajamči ustrezna uporaba sredstev Unije.“
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 10 – pododstavek 1
„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije.“
 „Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije. Komisija uvede posebne določbe, s katerimi poskrbi za odgovornost in pravilno rabo zmogljivosti rescEU v tretjih državah, kar zajema tudi zagotovitev dostopa nadzornim uradnikom Unije. Prepoznavnost mehanizma Unije v tretjih državah se zagotavlja v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 20a tega sklepa.“
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f a (novo)
(8a)   v drugem pododstavku člena 13(1) se doda naslednja točka:
„(fa) vzpostavi zmogljivosti posebnega strokovnega znanja na področju odziva, ki ga je mogoče uporabiti v primeru nesreč, ki prizadenejo kulturno dediščino.“
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 15 – odstavek 3 – točka b
(b)  skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno situacijsko zavedanje, in jih razpošlje državam članicam;
 (b)  skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno zavedanje o razmerah in zagotovi skupen odziv nanje, in jih razpošlje neposredno državam članicam;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 16 – odstavek 2
(9a)   v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.
 „2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija se v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po možnosti posvetuje s humanitarnimi akterji, tudi lokalnimi, ter zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.“
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 17 – odstavek 1 – točka a
(a)  na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2);
 (a)  na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2), zlasti v primeru pandemije;
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 17 – odstavek 1 – točka b
(b)  na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3);
 (b)  na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3), zlasti v primeru pandemije;
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 18 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   razvije kartografski material za hitro razporeditev in uporabo virov, zlasti ob upoštevanju posebnosti čezmejnih regij, za spoprijemanje s čezmejnimi tveganji, kot so požari v naravi;
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1
(ba)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Finančna sredstva iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.
 „Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a tega člena in iz člena 19a se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.“
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 3 a (novo)
(bb)  vstavi se naslednji odstavek:
„3a. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a tega člena ter člena 19a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“
Sprememba 65
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4
(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
 črtano
„4. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“
Sprememba 66
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4
(ca)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži in načeli iz Priloge I.
 „4. Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 1 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge.“
Sprememba 67
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4 a (novo)
(cb)  vstavi se naslednji odstavek:
„4a. Finančna sredstva iz odstavka 1a tega člena in člena 19a se v obdobju 2021–2027 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 2 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge.“
Sprememba 68
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavka 5 in 6
(d)  odstavka 5 in 6 se črtata;
 črtano
Sprememba 69
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 5
(da)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.   Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov vmesne evalvacije iz točke (a) člena 34(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, s katerimi za več kot 8 odstotnih točk, a ne več kot 16 odstotnih točk prilagodi posamezne vrednosti iz Priloge I, če se pri tej evalvaciji ugotovi, da je to potrebno. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. junija 2017.
 „5. Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov evalvacije iz člena 34(3). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v primeru nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na izvrševanje proračuna, ali zaradi vzpostavitve zmogljivosti rescEU sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk.“
Sprememba 70
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 6
(db)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte, s katerimi posamezne vrednosti iz Priloge I prilagodi za več kot 8 odstotnih točk, a ne več kot 16 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.
 „6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem posamezne vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.“
Sprememba 71
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 6 a (novo)
(dc)  v členu 19 se doda naslednji odstavek:
„6a. Evropski parlament in Svet odobrita razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. .../..., ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, in medinstitucionalnega sporazuma z dne ... 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.“
Sprememba 72
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19a – odstavek 1
Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru tega sklepa prek zneskov iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.
 Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se v okviru tega sklepa izvajajo z zneskom 2 187 620 000 EUR v tekočih cenah iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.
Sprememba 73
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2
Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:
 Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, mora imeti ustrezno prepoznavnost, kar je skladno s smernicami, ki jih Komisija izda za posamezne intervencije. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:
Sprememba 74
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene iz člena 12(5), države članice na način, določen v prvem pododstavku tega odstavka, potrdijo izvor teh zmogljivosti in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, uporabljenega za njihov nakup.
Sprememba 75
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 21 – odstavek 1 – točka h
(aa)   V členu 21(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13;
 „(h) podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13, zlasti s krepitvijo obstoječih mrež usposabljanja, sinergij med njimi in spodbujanjem vzpostavljanja novih mrež, pri čemer se je treba osredotočiti na inovativne rešitve ter nova tveganja in izzive;“
Sprememba 76
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 3
Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.
 črtano
Sprememba 77
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
 2.  Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem organov iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe. Pri izbiri načina izvajanja finančne pomoči ima prednost neposredno upravljanje. Kadar je to upravičeno zaradi narave in vsebine ukrepa, lahko Komisija uporabi tudi posredno upravljanje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da ta sklep dopolni z opredelitvijo ukrepov, ki jih je mogoče v mehanizmu Unije izvajati s posrednim upravljanjem.
Sprememba 78
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1
Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne ali večletne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih ali večletnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni in večletni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.
 Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.
Sprememba 79
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 2
Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni ali večletni delovni programi niso potrebni.
 Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni delovni programi niso potrebni.
Sprememba 80
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 5
5.  Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.
 5.  Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.
Sprememba 81
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.
 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.
Sprememba 82
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 3
(aa)   odstavek 3 se črta;
Sprememba 83
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 4
4.  Prenos pooblastila iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
 4.  Prenos pooblastila iz člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 84
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 7
7.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) ali drugega pododstavka člena 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
 7.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 85
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 34 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
(22a)  v členu 34(2) se doda naslednji pododstavek:
„Komisija do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] oceni delovanje mehanizma Unije ter usklajevanje in sinergije, dosežene s programom za zdravje in drugo zakonodajo Unije na področju zdravja, da bi predstavila zakonodajni predlog, ki bo vključeval uvedbo posebnega evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere.“
Sprememba 86
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Sklep št. 1313/2013/EU
Priloga I
(23)  Priloga I se črta;
 črtano
Sprememba 87
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Priloga I
(23a)  Priloga I se spremeni:
Priloga I
 „Priloga I
Odstotni deleži in načela za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) in (1a) ter člena 19a.
Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1)
 1.  Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) za obdobje od 2014 do 2020
Preventiva: 20 % +/– 8 odstotnih točk
 Preventiva: 10 % +/– 10 odstotnih točk
Pripravljenost: 50 % +/– 8 odstotnih točk
 Pripravljenost: 65 % +/– 10 odstotnih točk
Odziv: 30 % +/– 8 odstotnih točk
 Odziv: 25 % +/– 10 odstotnih točk
2.  Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1a) in člena 19a za obdobje od 2021 do 2027
Preventiva: 8 % +/– 10 odstotnih točk
Pripravljenost: 80 % +/– 10 odstotnih točk
Odziv: 12 % +/– 10 odstotnih točk
Načela
 3.  Načela
Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.
 Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0148/2020).

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov