Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/0006(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0135/2020

Predložena besedila :

A9-0135/2020

Razprave :

PV 17/05/2021 - 15
CRE 17/05/2021 - 15

Glasovanja :

PV 16/09/2020 - 2
PV 17/09/2020 - 2
PV 18/05/2021 - 13

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0223
P9_TA(2021)0219

Sprejeta besedila
PDF 216kWORD 69k
Četrtek, 17. september 2020 - Bruselj
Sklad za pravični prehod ***I
P9_TA(2020)0223A9-0135/2020

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 17. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020)0022 – C9-0007/2020 – 2020/0006(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski in socialni stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo.
(1)  Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, prispeva k izpolnjevanju zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, da se dvig temperature na svetovni ravni omeji na manj kot 1,5 °C, pa tudi ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in evropskega stebra socialnih pravic z osredotočanjem financiranja Unije na zelene cilje. S to uredbo se izvaja ena od prednostnih nalog iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: evropski zeleni dogovor)11, je pa del naložbenega načrta za trajnostno Evropo12, ki zagotavlja namensko financiranje prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike, da se obravnavajo gospodarski, socialni in okoljski stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, pri katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovredno absorpcijo, pri čemer je treba upoštevati vpliv pandemije COVID-19.
__________________
__________________
11 COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.
11 COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.
12 COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.
12 COM(2020)0021 z dne 14. januarja 2020.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne in gospodarske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.
(2)  Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in degradaciji okolja dolgoročno koristil vsem, srednjeročno pa bo tudi za vse pomenil priložnosti in izzive, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo iz istega izhodišča, niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne, gospodarske in okoljske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv, zlasti premoga, lignita, šote kot virov energije in naftnega skrilavca, ter industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tak položaj ustvarja tveganje za to, da bodo različni deli Unije pri podnebnih ukrepih prehajali z različno hitrostjo, pa tudi za to, da se bodo razlike med regijami poglabljale, zlasti za najbolj oddaljene regije, oddaljena, otoška in geografsko prikrajšana območja, pa tudi za območja, ki se soočajo s problemom odseljevanja prebivalstva, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Da bi bil uspešen, mora biti prehod pravičen in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija in države članice že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske in socialne posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo.
(3)  Da bi bil prehod uspešen, mora biti pravičen, vključujoč in družbeno sprejemljiv za vse. Zato morajo Unija, države članice in njihove regije že od vsega začetka upoštevati njegove gospodarske, socialne in okoljske posledice ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. Pri tem ima proračun Unije pomembno vlogo, saj zagotavlja, da nihče ne bo zapostavljen.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Prispevati bi moral k obravnavi socialnih in gospodarskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni.
(4)  Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Z združevanjem porabe iz proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni ter s spodbujanjem trajnostnega gospodarstva, zelenih delovnih mest in javnega zdravja bi moral prispevati k obravnavi socialnih, gospodarskih in okoljskih posledic prehoda na podnebno nevtralnost Unije do leta 2050, zlasti za delavce, ki jih bo ta prehod prizadel.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].
(5)  S to uredbo se vzpostavlja Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilj SPP je ublažiti in izravnati negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev ter spodbujati uravnotežen socialno-ekonomski prehod, da se preprečita socialna prekarnost in nestabilno poslovno okolje. V skladu s specifičnim ciljem SPP bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, neposredno prispevati k lajšanju posledic prehoda s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva z regeneracijo naravnih virov ter blažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje in življenjski standard. To se odraža v specifičnem cilju SPP, ki je opredeljen na isti ravni in naveden skupaj s cilji politike iz člena [4] Uredbe EU [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, bodo polno prispevala k doseganju tega cilja.
(6)  Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zavezo glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj ter večjimi ambicijami Unije, kakor je predlagano v evropskem zelenem dogovoru, bi moral SSP zagotavljati ključen prispevek k vključevanju podnebnih in okoljskih ukrepov. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno in dopolnjuje naložbe, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Sredstva, prostovoljno prenesena iz ESRR in ESS+, bi lahko polno prispevala k doseganju tega cilja.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.
(7)  Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Zaradi vzpostavitve SPP ne bi smelo priti do zmanjševanja ali obveznega prerazporejanja sredstev, ki so bila dodeljena drugim kohezijskim skladom.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost.
(8)  Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven pa bo za tiste države članice, ki so ali so bile do pred kratkim močno odvisne od fosilnih goriv in industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, ki jih je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralnost postopno opustiti ali prilagoditi, in za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi zato moral pokrivati vse države članice, razdelitev finančnih sredstev pa bi morala biti osredotočena na najbolj prizadeta območja in odražati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralnost, s posebno pozornostjo na najmanj razvitih regijah, najbolj oddaljenih regijah, gorskih območjih, otokih, redko poseljenih, podeželskih, oddaljenih in geografsko prikrajšanih območjih, na katerih je energetski prehod na podnebno nevtralnost zaradi majhnega števila prebivalcev težje izvedljiv, upoštevati pa je treba tudi izhodiščni položaj vsake države članice.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“.
(9)  Za določitev ustreznega finančnega okvira SPP bi morala Komisija na podlagi objektivnih meril določiti letno razdelitev razpoložljivih dodelitev po državah članicah v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“. Države članice bi morale poskrbeti za to, da bodo imeli občine in mesta neposreden dostop do sredstev SPP, ki jim bodo dane na razpolago v skladu z njihovimi objektivnimi potrebami.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih in okoljskih prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo lokalna gospodarstva in so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev zelenega dogovora. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013 ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije in povezljivosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo.
(10)  V tej uredbi so opredeljene vrste naložb, pri katerih bi se lahko odhodki podpirali iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih, okoljskih in socialnih zavez in prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati naložbe, ki podpirajo ljudi, skupnosti in lokalna gospodarstva ter so dolgoročno trajnostne, ob upoštevanju vseh ciljev evropskega zelenega dogovora in evropskega stebra socialnih pravic. Financirani projekti bi morali prispevati k postopnemu in polnemu prehodu na trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo brez onesnaževanja. Podpora za nazadujoče sektorje, kot so proizvodnja energije na osnovi premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca ali dejavnosti izkopavanja teh trdnih fosilnih goriv, bi morala biti povezana s postopnim opuščanjem dejavnosti in ustreznim zmanjšanjem stopnje zaposlenosti. Kar zadeva preoblikovanje sektorjev z visokimi ravnmi emisij toplogrednih plinov, bi morala podpora spodbujati nove dejavnosti z uvajanjem novih tehnologij, novih postopkov ali izdelkov, ki bi privedli do znatnega zmanjšanja emisij v skladu s podnebnimi cilji EU za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 205013 ob hkratnem ohranjanju in krepitvi zaposlovanja kvalificirane delovne sile ter preprečevanju degradacije okolja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi dejavnostim, ki krepijo inovacije in raziskave na področju naprednih in trajnostnih tehnologij, pa tudi na področjih digitalizacije, povezljivosti ter pametne in trajnostne mobilnosti, če taki ukrepi pomagajo blažiti negativne stranske učinke prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo ter k temu prehodu prispevajo, pri čemer bi bilo treba upoštevati gospodarske, socialne in energetske značilnosti vsake države članice. Pomen kulture, izobraževanja in gradnje skupnostnih struktur v procesu prehoda bi bilo prav tako treba izpolniti prek podpore dejavnostim, povezanim z rudarsko dediščino.
__________________
__________________
13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).
13 Kakor je določeno v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalificiranje zadevnih delavcev, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela.
(11)  Za zaščito državljanov, ki so pri podnebnem prehodu najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje, prekvalifikacijo in usposabljanje zadevnih delavcev in iskalcev zaposlitve, zlasti žensk, da bi se jim pomagalo pri prilagajanju novim zaposlitvenim možnostim in pridobivanju novih kvalifikacij, ustreznih za zeleno gospodarstvo, ter da bi se iskalcem zaposlitve zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje na trg dela. Podpora v okviru SPP bi se morala zagotavljati predvsem za spodbujanje socialne kohezije.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če zaščitijo znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti podpora za produktivne naložbe podjetij, ki niso MSP, pa bi morala biti omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč, za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU.
(12)  Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, ki jih zadevajo učinki prehoda, bi moral SPP zagotavljati podporo za produktivne naložbe v MSP. Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne za ublažitev izgube delovnih mest, ki je posledica prehoda, so namenjene ustvarjanju ali varstvu večjega števila delovnih mest in ne vodijo k premestitvi ali ne izvirajo iz nje. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in so precej pod zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, in če se z njimi ustvari in ohrani znatno število delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod. Poleg tega pa bi morala biti trajnostna in, kadar je to ustrezno, v skladu z načeloma „onesnaževalec plača“ in „energijska učinkovitost na prvem mestu“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU.
__________________
__________________
14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
14 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Prek SPP bi se morale podpirati samo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP in se nahajajo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor so navedene v členu 102(2) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] bi bilo treba sredstva SPP okrepiti z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.
(13)  Da bi se zagotovila prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti mogoče pripraviti samostojen program SPP ali sredstva iz SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad plus (ESS+) ali Kohezijski sklad. V skladu s členom 21a Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] se lahko sredstva SPP prostovoljno okrepijo z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. Zadevni zneski, preneseni iz ESRR in ESS+, bi morali biti skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v sodelovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.
(14)  Podpora SPP bi morala biti pogojena z učinkovitim in merljivim izvajanjem procesa prehoda na določenem območju za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v okviru socialnega dialoga in v sodelovanju z deležniki po načelu partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda v skladu s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti oziroma po možnosti v skladu s cilji, ki so še ambicioznejši kot tisti, ki so določeni v teh načrtih. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v tranziciji omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in dobrih praks v vseh zadevnih sektorjih.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive in potrebe navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.
(15)  Območni načrti za pravični prehod bi morali opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi bilo treba osredotočiti podporo SPP, in opisovati specifične ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uresničitev podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosego podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov, pri tem pa je treba hkrati ohraniti in razširiti možnosti zaposlovanja na prizadetih območjih in tako preprečiti socialno izključenost. Upoštevati bi bilo treba oteževalne dejavnike, kot sta stopnja brezposelnosti in trend depopulacije. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati regijam na ravni NUTS 3 ali biti del teh regij. Načrti bi morali podrobno opisovati izzive, potrebe in priložnosti navedenih območij ter opredeljevati vrsto potrebnih operacij na način, ki zagotavlja skladen razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, ki so tudi skladne s prehodom na podnebno nevtralnost in cilji evropskega zelenega dogovora. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti samo naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov (s podporo ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali SPP), ki jih odobri Komisija.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Ciljev te uredbe, in sicer podpore območjem, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani ter potreba po usklajenem izvedbenem okviru, ki zajema več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, na drugi strani. Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
(19)  Ciljev te uredbe, in sicer podpore ljudi, gospodarstva in okolja na območjih, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Glavni razlogi za to so razlike med stopnjami razvitosti različnih območij in zaostalost območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejeni finančni viri držav članic in območij na eni strani, na drugi strani pa to, da je potreben usklajen izvedbeni okvir, ki bo zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, ter da je treba zagotavljati spoštovanje visokih socialnih in okoljskih standardov in spodbujati udeležbo delavcev. Ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore območjem, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda Unije na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.
1.  S to uredbo se vzpostavi Sklad za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: SPP) za zagotavljanje podpore ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, ki izhajajo iz procesa prehoda k uresničitvi podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in dosegi podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1
V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo“.
V skladu z drugim pododstavkom člena [4(1)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] SPP prispeva k enotnemu specifičnemu cilju „glede omogočanja regijam, ljudem, podjetjem in drugim deležnikom, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 in vmesne cilje do leta 2030 v skladu s cilji Pariškega sporazuma.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Sredstva Sklada za pravični prehod v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 11 270 459 000 EUR v tekočih cenah ter se lahko v določenih primerih povečajo z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.
2.  Sredstva za SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki so na voljo za proračunske obveznosti za obdobje 2021–2027, znašajo 25 358 532 750 EUR v cenah iz leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: glavni znesek) in niso posledica prenosa sredstev iz drugih skladov Unije, ki jih zajema Uredba (EU) .../… [nova uredba o skupnih določbah]. Glavni znesek se lahko v določenih primerih poveča z dodatnimi sredstvi, dodeljenimi v proračunu Unije, in iz drugih virov v skladu z veljavnim temeljnim aktom.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 3a – odstavek 3
3.  Letna razčlenitev zneska iz odstavka 1 po državah članicah v skladu z metodologijo iz Priloge I se vključi v sklep Komisije iz člena 3(3).
3.   Na zahtevo države članice se znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena sprosti tudi za obdobje 2025–2027. Za vsako obdobje se ustrezne letne razčlenitve zneska po državah članicah iz odstavka 1 tega člena v skladu z metodologijo iz Priloge I vključijo v sklep Komisije iz člena 3(3).
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 3 b (novo)
Člen 3b
Mehanizem ekološkega nagrajevanja
18 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se dodeli v skladu s hitrostjo, s katero države članice zmanjšujejo svoje emisije toplogrednih plinov, deljeno z njihovim najnovejšim povprečnim BND.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 3 c (novo)
Člen 3c
Posebna dodelitev za najbolj oddaljene regije in otoke
1 % vsega zneska iz prvega pododstavka člena 3(2) in prvega pododstavka člena 3a(1) se v obliki posebne dodelitve nameni otokom, 1 % pa v obliki posebne dodelitve najbolj oddaljenim regijam, kakor so opredeljene v členu 349 PDEU, pri čemer se sredstva nakažejo zadevni državi članici.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 3 d (novo)
Člen 3d
Dostop do Sklada za pravični prehod
Dostop do Sklada za pravični prehod se pogojuje s sprejetjem nacionalnega cilja za podnebno nevtralnost do leta 2050.
Za države članice, ki se še niso zavezale nacionalnemu cilju podnebne nevtralnosti, se sprosti le 50 % sredstev njihovih nacionalnih dodelitev, preostalih 50 % pa bo na voljo, ko sprejmejo ta cilj.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
(a)  produktivne naložbe v MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ki vodijo h gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;
(a)  produktivne in trajnostne naložbe v mikropodjetja in MSP, vključno z zagonskimi podjetji in trajnostnim turizmom, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest, posodobitvi, gospodarski diverzifikaciji in preusmeritvi;
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  naložbe v ustanavljanje novih podjetij, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja;
(b)  naložbe v ustanavljanje novih podjetij in razvoj obstoječih, tudi z uporabo podjetniških inkubatorjev in storitev svetovanja, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest;
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  naložbe v socialno infrastrukturo, ki vodijo k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski diverzifikaciji;
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter v spodbujanje prenosa naprednih tehnologij;
(c)  naložbe v raziskovalne in inovacijske dejavnosti, tudi na univerzah in v javnih raziskovalnih ustanovah, ter v spodbujanje prenosa naprednih, za trg pripravljenih tehnologij;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
(d)  naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije;
(d)  naložbe v uvajanje tehnologije in nameščanje infrastrukture za cenovno dostopno čisto energijo in njenih sistemov, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, energijsko učinkovitost, tehnologije za skladiščenje energije in trajnostne obnovljive vire energije, če te naložbe vodijo k ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju trajnostne zaposlitve v večjem obsegu;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  naložbe v pametno in trajnostno mobilnost ter okolju prijazno prometno infrastrukturo;
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  naložbe v projekte za boj proti energijski revščini, zlasti v socialnih stanovanjih, in spodbujanje energijske učinkovitost, podnebno nevtralen pristop in daljinsko ogrevanje z nizkimi emisijami v najbolj prizadetih regijah;
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e
(e)  naložbe v digitalizacijo in digitalno povezljivost;
(e)  naložbe v digitalizacijo, digitalne inovacije in digitalno povezljivost, vključno z digitaliziranim in preciznim kmetijstvom;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f
(f)  naložbe v obnovo in dekontaminacijo območij, sanacijo tal za rabo in projekte za spremembo namena;
(f)  naložbe v zeleno infrastrukturo, pa tudi v obnovo in dekontaminacijo območij ter opuščenih industrijskih območij in projekte za spremembo namena, če ni mogoče uveljaviti načela „onesnaževalec plača“;
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g
(g)  naložbe za krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;
(g)  naložbe za krepitev krožnega gospodarstva s preprečevanjem odpadkov, zmanjšanjem obsega, učinkovito rabo virov, ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g a (novo)
(ga)  vzpostavitev in razvoj socialnih in javnih storitev splošnega pomena;
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka g b (novo)
(gb)  naložbe v kulturo, izobraževanje in oblikovanje skupnosti, vključno z vrednotenjem snovne in nesnovne rudarske dediščine in vozlišč skupnosti;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka h
(h)  izpopolnjevanje in prekvalificiranje delavcev;
(h)  izpopolnjevanje, prekvalificiranje in usposabljanje delavcev ter iskalcev zaposlitve;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka i
(i)  pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve;
(i)  pomoč iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve, podpora za aktivno staranje in dohodkovna podpora delavcem ob menjavi službe;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka j
(j)  dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve;
(j)  dejavno vključevanje iskalcev zaposlitve, zlasti žensk, invalidov in ranljivih skupin;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2
Poleg tega lahko SPP na območjih, ki so opredeljena kot območja, ki prejemajo pomoč v skladu s točkama (a) in (c) člena 107(3) PDEU, podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.
Poleg tega lahko SPP v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, kakor je določeno v členu 102(2) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah], podpira produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (h) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod, za ustvarjanje delovnih mest in kadar izpolnjujejo socialne cilje za ustvarjanje delovnih mest, enakost spolov ter enako plačilo in okoljske cilje, pa tudi kadar omogočajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo brez podpore premestitvi, v skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 3
SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2). Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.
SPP lahko podpira tudi naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, če so bile take naložbe odobrene kot del območnega načrta za pravični prehod na podlagi informacij, ki se zahtevajo v skladu s točko (i) člena 7(2) te uredbe, in če izpolnjujejo druge pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka. Take naložbe so upravičene le, če so potrebne za izvajanje območnega načrta za pravični prehod.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(c)  podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416;
(c)  podjetij v težavah, kakor so opredeljena v členu 2(18) Uredbe Komisije (EU) št. 651/201416, razen če težave izhajajo iz procesa energetskega prehoda ali so se začele po 15. februarju 2020 in so posledica krize zaradi COVID-19;
__________________
__________________
16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
16 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka d
(d)  naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;
(d)  naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka e
(e)  naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih sta vsaj dve širokopasovni omrežji enakovredne kategorije.
(e)  naložb v širokopasovno infrastrukturo na območjih, na katerih so strankam na trgu pod konkurenčnimi pogoji na voljo enakovredne rešitve;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  naložb v podjetja, ki niso MSP, zaradi katerih pride do prenosa delovnih mest in proizvodnih procesov iz ene v drugo državo članico ali v tretjo državo;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 – točka e b (novo)
(eb)  operacij v regiji NUTS 2, kjer je v času trajanja programa načrtovano odprtje novega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote, ali pa ponovno odprtje začasno ustavljenega rudnika premoga ali lignita oziroma nahajališča naftnega skrilavca ali šote.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Z odstopanjem od točke (d) člena 5(1) te uredbe lahko Komisija za regije, ki so močno odvisne od pridobivanja in zgorevanja premoga, lignita, naftnega skrilavca ali šote, odobri območne načrte za pravični prehod, ki vključujejo naložbe v dejavnosti, povezane z zemeljskim plinom, pod pogojem, da se te dejavnosti štejejo za okoljsko trajnostne v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/85216a in izpolnjujejo naslednje kumulativne pogoje:
(a)  uporabljajo se kot premostitvena tehnologija za nadomestitev premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;
(b)  so v mejah trajnostne razpoložljivosti ali so združljive z uporabo čistega vodika, bioplina in biometana;
(c)  prispevajo k okoljskim ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, in sicer s pospeševanjem postopne popolne odprave uporabe premoga, lignita, šote ali naftnega skrilavca;
(d)  občutno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka ter povečujejo energijsko učinkovitost;
(e)  prispevajo k boju proti energijski revščini;
(f)  ne ovirajo razvoja obnovljivih virov energije na teh območjih in so skladni ter v sinergiji s prihodnjo rabo obnovljivih virov energije.
Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobri tudi naložbe v nekvalificirane dejavnosti v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjujejo vse druge pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, država članica pa lahko v območnem načrtu za pravični prehod utemelji potrebo po podpori tem dejavnostim in dokaže, da so dejavnosti skladne s cilji in zakonodajo Unije na področju energije in podnebja ter njenim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.
__________________
16a Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.
Sredstva SPP se načrtujejo za kategorije regij, v katerih se nahajajo zadevna območja ali gospodarske dejavnosti, na podlagi območnih načrtov za pravični prehod, ki so pripravljeni v skladu s členom 7 in jih Komisija odobri kot del programa ali spremembe programa. Načrtovana sredstva so v obliki enega ali več posebnih programov ali ene ali več prednostnih nalog v okviru programa.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija program odobri le, če je opredelitev območij, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno utemeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice.
Razen če navede utemeljene razloge, zaradi katerih programa ne bo odobrila, Komisija program odobri, če so območja, ki jih je proces prehoda najbolj prizadel, v zadevnem območnem načrtu za pravični prehod ustrezno opredeljena, zadevni območni načrt za pravični prehod pa je skladen z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom zadevne države članice, ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, vmesnimi cilji do leta 2030 in evropskim stebrom socialnih pravic.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice in sredstev, prenesenih v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, prenesen na prednostno nalogo SPP, je najmanj enak enainpolkratniku zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo, vendar ne presega trikratnika navedenega zneska.
2.  Prednostna naloga ali prednostne naloge SPP zajemajo sredstva SPP, ki predstavljajo celoto ali del dodelitev za države članice. Ta sredstva je mogoče dopolniti s sredstvi, prostovoljno prenesenimi v skladu s členom [21a] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah]. Skupni znesek sredstev ESRR in ESS+, ki se prenese na prednostno nalogo SPP, ne presega enainpolkratnika zneska podpore iz SPP za to prednostno nalogo. Sredstva, prenesena iz ESRR in ESS+, ohranijo svoje prvotne cilje in se vključijo v ravni tematske osredotočenosti ESRR in ESS+.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2 a (novo)
2a.  SPP je namenjen najranljivejšim skupnostim v posamezni regiji, zato se upravičeni projekti, ki se financirajo v okviru SPP in prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 2, sofinancirajo v višini do 85 % ustreznih stroškov.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  Države članice skupaj z ustreznimi organi zadevnih območij pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1059/2003, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 868/201417, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti to območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.
1.  Države članice skupaj z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi organi zadevnih območij v skladu z načelom partnerstva iz člena 6 Uredbe (EU) .../... [nova uredba o skupnih določbah] in po potrebi s pomočjo EIB in Evropskega investicijskega sklada pripravijo enega ali več območnih načrtov za pravični prehod, ki pokrivajo eno ali več prizadetih območij, ki ustrezajo ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3) iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2016/206617, ali dele teh regij, v skladu s predlogo iz Priloge II. To morajo biti območja, ki so najbolj prizadeta z vidika gospodarskih in socialnih učinkov prehoda, zlasti glede pričakovane izgube delovnih mest v proizvodnji in uporabi fosilnih goriv ter potreb po preoblikovanju proizvodnih procesov industrijskih obratov z največjo intenzivnostjo toplogrednih plinov.
__________________
__________________
17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
17 Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka a
(a)  opis procesa prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
(a)  opis procesa prehoda na dosego podnebnih ciljev Unije do leta 2030 in podnebno nevtralno gospodarstvo na nacionalni ravni do leta 2050, vključno s časovnico ključnih ukrepov za prehod, ki so skladni z najnovejšo različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka b
(b)  utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1;
(b)  utemeljitev opredelitve območij kot območij, ki jih je proces prehoda iz točke (a) najbolj prizadel in ki bodo prejemala podporo SPP, v skladu z odstavkom 1, vključno s kazalniki, kot sta stopnja brezposelnosti in stopnja depopulacije;
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka c
(c)  ocena izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, razvojne potrebe ter cilji, ki jih je treba doseči do leta 2030, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov na teh območjih;
(c)  ocena vpliva izzivov, s katerimi se pri prehodu soočajo najbolj prizadeta območja, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi učinki prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, v kateri so opredeljeni potencialno število prizadetih in izgubljenih delovnih mest, morebitne posledice za državne prihodke, razvojne potrebe ter cilji, povezani s preoblikovanjem ali zaprtjem dejavnosti z velikimi emisijami toplogrednih plinov na teh območjih, in izzivi na področju energijske revščine;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka d
(d)  opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;
(d)  opis pričakovanega prispevka podpore iz SPP pri obravnavanju socialnih, demografskih, gospodarskih, zdravstvenih in okoljskih učinkov prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka e
(e)  ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti;
(e)  ocena skladnosti načrta z drugimi nacionalnimi, regionalnimi ali teritorialnimi strategijami in načrti, kadar je to ustrezno;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2 – točka h
(h)  v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, izčrpen seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;
(h)  v primeru podpore za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, okvirni seznam takih operacij in podjetij ter utemeljitev potrebe po taki podpori z analizo vrzeli, ki izkazuje, da bi brez naložbe pričakovana izguba delovnih mest presegla pričakovano število ustvarjenih delovnih mest;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
3.  V pripravo in izvajanje območnih načrtov za pravični prehod so vključeni ustrezni partnerji v skladu s členom [6] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], po potrebi pa tudi EIB in Evropski investicijski sklad.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni. Cilji se ne spreminjajo, potem ko Komisija odobri zahtevek za spremembe programa, predložen v skladu s členom [14(2)] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
2.  Za kazalnike izložkov so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
Če Komisija na podlagi pregleda končnega poročila o smotrnosti programa ugotovi, da pri enem ali več kazalnikih izložkov ali rezultatov za sredstva SPP ni bilo doseženih vsaj 65 % določenega cilja, lahko izvede finančne popravke v skladu s členom [98] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah], tako da sorazmerno z dosežki zmanjša podporo iz SPP za zadevno prednostno nalogo.
Komisija lahko na podlagi končnega poročila o smotrnosti programa izvede finančne popravke v skladu z Uredbo (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Prehodne določbe
Države članice imajo za pripravo in sprejetje območnih načrtov za pravični prehod na voljo prehodno obdobje do … [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe]. V prehodnem obdobju, ki ga Komisija ne upošteva pri sprejemanju odločitev o prenehanju obveznosti ali izgubi sredstev, so vse države članice v celoti upravičene do finančnih sredstev v skladu s to uredbo.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 10 b (novo)
Člen 10b
Pregled
Komisija najpozneje do konca vmesnega pregleda naslednjega večletnega finančnega okvira pregleda izvajanje SPP in oceni, ali bi bilo primerno spremeniti njegovo področje uporabe v skladu z morebitnimi spremembami Uredbe (EU) 2020/852, s podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2020/... [evropska podnebna pravila] in z razvojem izvajanja akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. Na tej podlagi predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga lahko spremljajo zakonodajni predlogi.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0135/2020).

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov