Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2003(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0137/2020

Predložena besedila :

A9-0137/2020

Razprave :

PV 14/09/2020 - 24
CRE 14/09/2020 - 24

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0224

Sprejeta besedila
PDF 185kWORD 58k
Četrtek, 17. september 2020 - Bruselj
Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP
P9_TA(2020)0224A9-0137/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2020/2003(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načel, določenih v členu 346(1)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o proizvodnji orožja ali trgovini z njim, členu 42(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o „določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“ in členu 21 PEU, zlasti spodbujanja demokracije in pravne države ter ohranjanja miru, preprečevanja sporov in krepitve mednarodne varnosti,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1560 z dne 16. septembra 2019 o spremembi Skupnega stališča 2008/944/CFSP (v nadaljnjem besedilu: skupno stališče), ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(1), in sklepov Sveta z dne 16. septembra 2019 o pregledu skupnega stališča, ki ga opravi Svet,

–  ob upoštevanju dvajsetega letnega poročila, pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča(2),

–  ob upoštevanju enaindvajsetega letnega poročila, pripravljenega v skladu s členom 8(2) skupnega stališča(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/101 z dne 22. januarja 2018 o spodbujanju učinkovitega nadzora nad izvozom orožja(4) in Sklepa Sveta (SZVP) 2017/915 z dne 29. maja 2017 o dejavnostih ozaveščanja Unije v podporo izvajanju Pogodbe o trgovini z orožjem(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/2191 z dne 19. decembra 2019 v podporo globalnemu mehanizmu za poročanje o nedovoljenem konvencionalnem orožju in pripadajočem strelivu zaradi zmanjšanja tveganja preusmerjanja ali nedovoljenega prenosa (iTrace IV)(6),

–  ob upoštevanju posodobljenega Skupnega seznama vojaškega blaga Evropske unije, ki ga je Svet sprejel 17. februarja 2020(7),

–  ob upoštevanju navodil za uporabnike, priloženih skupnemu stališču,

–  ob upoštevanju Wassenaarskega sporazuma z dne 12. maja 1996 o nadzoru nad izvozom konvencionalnega orožja ter blaga in tehnologije z dvojno rabo in seznamov tovrstnega blaga, tehnologije in streliva, posodobljenih decembra 2019,

–  ob upoštevanju Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 2. aprila 2013(8), veljati pa je začela 24. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(9) in Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(11), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1969 z dne 12. septembra 2016(12), in seznama blaga in tehnologije z dvojno rabo iz njene Priloge I (v nadaljnjem besedilu: uredba o blagu z dvojno rabo),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije(13),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2018 o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (EPF) (HR(2018)94),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2216 (2015) o embargu na orožje proti Jemnu in poročila Urada visokega komisarja za človekove pravice A/HRC/39/43 o razmerah na področju človekovih pravic v Jemnu, vključno s kršitvami in zlorabami od septembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta (SZVP) 2020/472 z dne 31. marca 2020 o vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju (EUNAVFOR MED IRINI)(14),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2473 (2019), sprejete 10. junija 2019, s katero so bili podaljšani ukrepi za uveljavljanje embarga na orožje proti Libiji, in izjave podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) z dne 25. januarja 2020 o nadaljnjih kršitvah embarga na orožje proti Libiji,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1970 (2011) o uvedbi embarga na orožje proti Libiji in vseh nadaljnjih resolucij Varnostnega sveta v zvezi s tem, pa tudi resolucij št. 2292 (2016), 2357 (2017), 2420 (2018) in 2473 (2019) o doslednem uveljavljanju embarga na orožje,

–  ob upoštevanju, da je OZN leta 2018 objavila „Agendo za razorožitev: Varovanje naše skupne prihodnosti“ (Securing our Common Future: An Agenda for Disarmament),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/125 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje(15),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 16. oktobra 2019 o Turčiji, ki podpirajo sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 14. oktobra 2019 o njenih nezakonitih operacijah na severu Sirije in v vzhodnem Sredozemlju,

–  ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja OZN št. 16, ki spodbuja miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj(16),

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice Svetu za človekove pravice o vplivu prenosa orožja na uveljavljanje človekovih pravic(17),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izvozu orožja in izvajanju Skupnega stališča, zlasti tistih z dne 14. novembra 2018(18), 13. septembra 2017(19) in 17. decembra 2015(20),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. marca 2019 glede predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o humanitarnih razmerah v Jemnu z dne 25. februarja 2016(22), 15. junija 2017(23) in 30. novembra 2017(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(25),

–  ob upoštevanju delavnice z naslovom „Izvajanje sistema nadzora EU nad izvozom orožja“, ki je potekala na seji Pododbora za varnost in obrambo 12. aprila 2017,

–  ob upoštevanju študije z naslovom „Priporočila za pregleden in podroben sistem poročanja o izvozu orožja v EU in v tretje države“, ki jo je naročil Pododbor za varnost in obrambo,

–  ob upoštevanju pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Francosko republiko o francosko-nemškem sodelovanju in povezovanju z dne 22. januarja 2019 (pogodba iz Aachna),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 o Egiptu,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0137/2020),

A.  ker najnovejši podatki SIPRI(26) kažejo, da je izvoz orožja iz EU-28 v obdobju od 2015 do 2019 znašal približno 26 % skupnega svetovnega izvoza orožja, zaradi česar je EU-28 skupno drugi največji dobavitelj orožja na svetu, takoj za ZDA (36 %) in pred Rusijo (21 %); ker v skladu s členom 346 PEU proizvodnja orožja in trgovina z njim ostaja v rokah držav članic;

B.  ker najnovejši podatki SIPRI kažejo, da so države EU28 drugi največji izvoznik orožja tako v Saudovo Arabijo kot v Združene arabske emirate; ker so po mnenju skupine uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov, ki deluje v okviru OZN, strani, vpletene v oboroženi konflikt v Jemnu, v preteklosti izvajale kazniva dejanja in kršitve po mednarodnem pravu in jih izvajajo še naprej;

C.  ker se z izvozom orožja in opreme povečuje zmogljivost obrambne industrije za učinkovite raziskave in razvoj obrambne tehnologije, posledično pa tudi sposobnost držav članic EU, da se branijo in varujejo svoje državljane;

D.  ker se po svetu zaostruje nova oboroževalna tekma in se večje vojaške sile ne opirajo več na nadzor nad orožjem in razoroževanje za zmanjševanje mednarodnih napetosti in izboljševanje svetovnega varnostnega okolja;

E.  ker je skupno stališče Sveta z dne 8. decembra 2008 ključni instrument za krepitev sodelovanja in spodbujanje konvergence izvoznih politik držav članic;

F.  ker se države članice zavedajo posebne odgovornosti v zvezi s stopnjevanjem obstoječe napetosti in zaostrovanjem konfliktov, ki utegne izhajati iz izvoza vojaške tehnologije in opreme v tretje države;

G.  ker bi utegnila imeti svetovna kriza zaradi pandemije COVID-19 občutne geostrateške posledice in še toliko bolj izpostavlja potrebo po vzpostavitvi resnične evropske strateške avtonomije;

H.  ker je v sklepih Sveta EU za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 zapisano, da so se države članice poleg tega dogovorile, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt, in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti; ker so podjetja iz več držav članic EU v Egipt še naprej izvažala orožje, tehnologijo za nadzor in drugo varnostno opremo, ki omogoča vdore v računalniške sisteme in uporabo zlonamerne programske opreme ter druge oblike napadov na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, fizično in na spletu; ker zaradi tega prihaja do zatiranja svobode govora na spletu;

I.  ker je v vse bolj nestabilnem večpolarnem svetu, kjer so v vzponu nacionalistične, ksenofobne in protidemokratične sile, izjemno pomembno, da Evropska unija postane vplivni akter na svetovnem prizorišču in ohrani svojo vodilno vlogo sile z „mehko močjo“, ki pred vojaškimi možnostmi namenja prednost jedrskemu in konvencionalnemu razoroževanju ter vlaganju v preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje in mediacijo;

J.  ker je izvoz orožja bistven za krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in ker obrambna industrija zagotavlja predvsem obrambo in varnost držav članic EU, hkrati pa prispeva k izvajanju skupne zunanje in varnostne politike;

K.  ker EU zaradi razlik pri izvozu orožja med državami članicami včasih težje doseže svoje zunanjepolitične cilje, omajana pa je tudi njena verodostojnost akterja, ki bi lahko na mednarodnem prizorišču nastopil enotno;

L.  ker sta se svetovno in regionalno varnostno okolje močno spremenila, zlasti ko gre za južno in vzhodno sosedstvo Unije;

M.  ker ukrepi za vojaško preglednost, kot je poročanje o izvozu orožja, prispevajo k vzpostavljanju čezmejnega zaupanja;

20.in 21. letno poročilo EU o izvozu orožja

1.  poudarja, da je ohranitev obrambne industrije del samoobrambe Unije in sestavina njene strateške samostojnosti; ugotavlja, da je to mogoče le, če države članice v svojih programih nabave opreme prednost dajejo evropskim proizvodom; poudarja, da bi se z evropskim trgom, ki bi bil zmožen preživetja, zmanjšala odvisnost od izvoza orožja v tretje države;

2.  opozarja, da je v skupnem stališču predviden postopek za zagotovitev preglednosti, ki omogoča objavo letnih poročil EU o izvozu orožja; pozdravlja, da sta bili sicer z zamudo objavljeni 20. in 21. letno poročilo v skladu s členom 8(2) Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP, ki ju je pripravila Delovna skupina Sveta za izvoz konvencionalnega orožja (COARM), objavljeni pa sta bili v Uradnem listu; meni, da njuna objava pomeni korak naprej na poti do skupnega stališča EU na področju izvoza orožja, in sicer v mednarodnem okolju, ki je čedalje bolj prepleteno z izzivi in zaznamovano z vse večjim izvozom in vse manjšo preglednostjo; meni, da poročili pomembno dopolnjujeta poročila OZN o preglednosti svetovnega in regionalnega izvoza orožja;

3.  je seznanjen s prizadevanji držav članic, da bi ravnale v skladu s členom 346(1)(b) PDEU o proizvodnji orožja ali trgovini z njim;

4.  ugotavlja, da je celovite predložitve za 20. letno poročilo posredovalo 19 držav članic in ravno toliko za 21. poročilo; poziva vse države članice, naj v času, ko se zmanjšuje svetovna preglednost trgovine z orožjem, zlasti na strani več držav, ki so velike izvoznice orožja, v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti, določene v skupnem stališču; poudarja, da popolna predložitev pomeni posredovanje podatkov o skupni količini in vrednosti podeljenih licenc in dejanskega izvoza, razčlenjenih po državah uvoznicah in kategorijah s seznama vojaškega blaga; ugotavlja, da je za 20. letno poročilo vsaj delne podatke predložilo 27 držav članic z izjemo Grčije, za 21. letno poročilo pa je podatke predložilo vseh 28 držav članic, čeravno približno tretjina predložitev ni bila popolna; vseeno pozdravlja dodatne informacije, ki so jih vlade posredovale z nacionalnimi poročili; znova zahteva, naj vse države članice, ki niso posredovale vseh podatkov, pred pripravo naslednjega letnega poročila posredujejo manjkajoče podatke v zvezi z izvozom v preteklosti;

5.  je zaskrbljen, ker države članice uporabljajo zelo različne informacije za pripravo podatkov o vrednosti dovoljenj, kar ovira možnost učinkovite uporabe doslednih in primerljivih podatkov; poudarja pomen poročanja o dejanskem izvozu orožja, tudi o skupni vrednosti in količini tega izvoza, v skladu z globalnimi in splošnimi dovoljenji, razčlenjenimi po kategorijah vojaškega blaga in državi namembnosti;

6.  poziva države članice, naj se bolj usklajujejo in opredelijo skupne najboljše prakse za zbiranje in obdelavo informacij in podatkov, da bi pripravile bolj usklajena letna poročila ter tako izboljšale preglednost in uporabnost teh poročil;

7.  ugotavlja, da so države Bližnjega vzhoda in severne Afrike – v teh regijah poteka več oboroženih spopadov – v skladu z ugotovitvami zadnjih dveh letnih poročil še vedno regiji, v kateri gre največ izvoza; ugotavlja, da se ti regiji soočata z velikimi in nenehnimi varnostnimi izzivi ter da je treba oceniti vsak izvoz posebej glede na osem meril iz skupnega stališča;

8.  podpira zavezo Sveta o okrepitvi nadzora nad izvozom vojaške tehnologije in opreme; opaža pripravljenost držav članic, da okrepijo sodelovanje in spodbujajo približevanje na tem področju v okviru SZVP; pozdravlja ta prizadevanja, saj so skladna s splošnimi cilji skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), določenimi v členu 21 PEU, ter regionalnimi prednostnimi nalogami, določenimi v globalni strategiji EU (2016); v zvezi s tem poziva države članice, naj razvijejo, izvajajo in uveljavljajo skupne standarde upravljanja za prenose vojaške tehnologije in opreme;

9.  opozarja, da EU v skladu s cilji SZVP izvaja več embargov na izvoz orožja, vključno z vsemi embargi OZN, in sicer za države, kot so Belorusija, Srednjeafriška republika, Kitajska, Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Ruska federacija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Sirija, Venezuela, Jemen in Zimbabve; ugotavlja, da ti embargi v nekaterih primerih prispevajo k regionalnemu miru in stabilnosti, saj nekaterim državam onemogočajo dostop do vojaških virov; ugotavlja, da ti embargi zagotavljajo, da EU ne prispeva k humanitarnim krizam, kršenju človekovih pravic in grozodejstvom; poziva EU, naj pomaga okrepiti zmogljivosti držav članic za izvajanje trdnih postopkov za spremljanje, da vse države članice spoštujejo embarge EU na izvoz orožja, ter naj objavi ustrezne ugotovitve(27);

10.  opozarja na svojo resolucijo o razmerah v Jemnu z dne 4. oktobra 2018; v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj se vzdržijo prodaje orožja in vojaške opreme Saudovi Arabiji, Združenim arabskim emiratom in vsem članicam mednarodne koalicije, pa tudi jemenski vladi in drugim v konflikt vpletenim stranem;

11.  pozdravlja odločitve vlad Belgije, Danske, Finske, Nemčije, Grčije, Italije in Nizozemske, da sprejmejo omejitve izvoza orožja v države, ki sodelujejo v koaliciji pod vodstvom Saudove Arabije, vpleteni v vojno v Jemnu; je seznanjen s poročili nevladnih organizacij, da se je orožje, izvoženo v te države, v nekaterih primerih uporabilo v Jemnu, kjer 22 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč in zaščito; opozarja, da je takšen izvoz v očitnem nasprotju s skupnim stališčem; ugotavlja, da je Nemčija podaljšala moratorij na izvoz orožja v Saudovo Arabijo do konca leta 2020, pa tudi, da se je več držav članic odločilo za uveljavitev celovitih omejitev; opozarja, da je Parlament med 25. februarjem 2016 in 14. februarjem 2019 z resolucijami plenarnega zasedanja vsaj desetkrat pozval visoko predstavnico/podpredsednico, naj začne postopek, ki bi vodil v uvedbo embarga EU na izvoz orožja v Saudovo Arabijo, v letu 2018 pa tudi glede drugih članic koalicije pod vodstvom Saudove Arabije v vojni v Jemnu; še enkrat več ponavlja ta poziv;

12.  poziva države članice, naj sledijo zgledu Nemčije, Finske in Danske, ki so po umoru novinarja Džamala Hašodžija sprejele omejitve za svoj izvoz orožja v Saudovo Arabijo;

13.  znova poziva države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta o Egiptu z dne 21. avgusta 2013 in napovejo zamrznitev izvoznih dovoljenj za vsakršno opremo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za notranjo represijo, v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP, in obsoja, da države članice vztrajno kršijo te zaveze; zato poziva države članice, naj ustavijo izvoz orožja, tehnologije za nadzor in druge varnostne opreme v Egipt, ki bi lahko omogočila napade na zagovornike človekovih pravic in aktiviste civilne družbe, tudi na družbene medije, ter tudi druge oblike notranje represije; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj poroča o stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic z Egiptom; poziva EU, naj začne izvajati popoln nadzor, kadar se v Egipt izvaža blago, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za represijo, mučenje ali izvrševanje smrtne kazni;

14.  ponavlja svoje nedavne pozive k zaustavitvi izvoza tehnologij za nadzor in druge opreme, ki lahko pripomore k notranjemu zatiranju, v več držav, vključno z Egiptom, Bahrajnom, Saudovo Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Vietnamom;

15.  ugotavlja, da EU izvaja misije v okviru SVOP, tudi misijo za zagotavljanje spoštovanja embarga na izvoz orožja v Libijo, da bi okrepila regionalni mir in stabilnost; globoko obžaluje stalno očitno kršenje embarga na izvoz orožja v Libijo, tudi po zavezah, ki so jih v zvezi s tem sprejele zadevne države na mednarodni konferenci o Libiji v Berlinu 19. januarja 2020; poziva države članice, naj zaustavijo vse prenose orožja, nadzorne in obveščevalne opreme in materiala vsem stranem, vpletenim v konflikt v Libiji;

16.  pozdravlja cilj operacije IRINI, kar zadeva strogo izvajanje embarga OZN za orožje prek uporabe zračnih, satelitskih in pomorskih sredstev z opravljanjem pregledov plovil na odprtem morju pred obalo Libije, za katere se sumi, da prevažajo orožje ali sorodno opremo v Libijo ali iz nje, v skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN 2292 (2016), 2357 (2017), 2420 (2018) in 2473 (2019);

17.  odločno obsoja podpis dveh memorandumov o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih con in o obsežnem varnostnem in vojaškem sodelovanju, ki sta medsebojno povezana ter jasno kršita mednarodno pravo in resolucijo Varnostnega sveta OZN o uvedbi embarga na izvoz orožja v Libijo; želi opozoriti, da so se države članice odločile, da bodo Turčiji prenehale izdajati izvozna dovoljenja za orožje; opozarja tudi, da so se države članice zavezale, bodo zavzele trdna nacionalna stališča glede svoje politike izvoza orožja v Turčijo na podlagi določbe iz Skupnega stališča 2008/944/CFSP glede nadzora izvoza orožja, vključno z dosledno uporabo četrtega merila o regionalni stabilnosti; poziva podpredsednika in visokega predstavnika, naj – dokler bo Turčija še naprej izvajala nezakonite enostranske ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost posameznih držav članic EU (zlasti Grčije in Cipra) in mednarodno pravo, in ne bo sodelovala v dialogu na podlagi mednarodnega prava – v Svetu uvede pobudo za vse države članice EU, da v skladu s skupnim stališčem ne bodo več izdajale dovoljenj za izvoz orožja v Turčijo; poziva ustrezne forume v okviru Nata, zlasti delovno skupino na visoki ravni za nadzor nad konvencionalnim orožjem, naj nemudoma razpravljajo o izvajanju nadzora nad orožjem v vzhodnem Sredozemlju;

18.  poziva države članice, naj pri nadzoru izvoza več pozornosti namenijo blagu, ki ga je mogoče uporabljati tako za civilne kot za vojaške namene;

19.  ugotavlja, da ni mehanizma za sankcioniranje države članice, če bi ta omogočala izvoz, ki očitno ni v skladu z osmimi načeli;

Pregled skupnega stališča v Svetu

20.  pozdravlja, da namerava Svet povečati konvergenco in preglednost – glavna cilja njegovega zadnjega pregleda skupnega stališča; pozdravlja tudi sklepe Sveta o reviziji skupnega stališča in njegovo izjavo, da bi „bilo treba krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe pospremiti s tesnejšim sodelovanjem in konvergenco na področju nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme“(28);

21.  pozdravlja obnovljeno zavezo držav članic pravno zavezujočemu skupnemu stališču, kot je bilo spremenjeno s Sklepom Sveta (SZVP) 2019/1560, in poudarja pomen temeljitega ocenjevanja vlog za izvozna dovoljenja za vojaško tehnologijo in opremo v skladu z merili, določenimi v tem stališču; poudarja, da Sklep Sveta (SZVP) 2019/1560 in ustrezni sklepi z dne 16. septembra 2019 odražajo rastoče zavedanje držav članic, da sta na področju izvoza orožja potrebna večja preglednost in zbliževanje na nacionalni ravni in na ravni EU ter da je treba okrepiti nadzor javnosti na tem občutljivem področju nacionalne varnosti; poudarja, da lahko ti sklepi nacionalnim nadzornim organom, parlamentom in državljanom EU zagotovijo boljše informacije o strateških odločitvah, ki jih sprejmejo njihove vlade na področju, ki neposredno vpliva na njihovo varnost in spoštovanje vrednot in norm s strani njihovih držav;

22.  je zaskrbljen zaradi vse ostrejše oboroževalne tekme po svetu; spominja na ambicijo EU, da postane globalni akter za mir; zato poziva EU, naj odigra dejavno vlogo na področjih neširjenja orožja in svetovne razorožitve; pozdravlja, da posodobitev skupnega stališča upošteva pomembnejše spremembe na tem področju, kot je sprejetje pogodbe o trgovini z orožjem, h kateri so pristopile vse države članice; pozdravlja dejavnosti EU, namenjene podpori za univerzalizacijo pogodbe o trgovini z orožjem, zlasti pomoč tretjim državam pri izboljševanju in izvajanju učinkovitih sistemov nadzora orožja v skladu s skupnim stališčem; poziva glavne države izvoznice orožja, kot so ZDA, Kitajska in Rusija, naj podpišejo in ratificirajo to pogodbo;

23.  podpira, da je Svet ponovno potrdil, da bi bilo treba z vojaško opremo in tehnologijo trgovati premišljeno in odgovorno; podpira obnovljeno zavezo Sveta, da bo še naprej spodbujal sodelovanje in zbliževanje politik držav članic za preprečevanje izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za notranje zatiranje ali mednarodno agresijo ali bi prispevala k regionalni nestabilnosti;

24.  z zaskrbljenostjo opaža, da razhajanja med politikami in praksami držav članic na področju izvoza orožja upočasnjujejo zbliževanje predpisov EU na tem področju; ugotavlja, da je treba v zvezi s tem uvesti nove instrumente; ugotavlja, da bodo ukrepi, financirani iz prihodnjega Evropskega obrambnega sklada, prispevali k razvoju novih vojaških tehnologij in opreme;

25.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Svet priznava pomen dosledne politike nadzora izvoza obrambnih materialov in blaga z dvojno rabo; meni, da bi morala EU oblikovati jasna merila in smernice za izvoz takšnega blaga;

26.  pozdravlja uvedbo konkretnih ukrepov za spodbujanje pravilnega, skladnega in pravočasnega poročanja držav članic o izvozu orožja; podpira zlasti odločitev Sveta, da uvede jasen rok za poročanje za nacionalne predložitve, jasne standarde za obliko poročila in dodatne smernice o vsebini in postopku poročanja; spodbuja države članice, naj čim prej predložijo svoje podatke, najpozneje pa v mesecu maju po letu, za katero poročajo, da bi omogočile pravočasno javno razpravo; pozdravlja ukrepe, sprejete v smeri spletnega pristopa, in spodbuja njegov nadaljnji razvoj; pozdravlja tudi podporo Sveta jasnim smernicam za deljenje in izmenjavo informacij med državami članicami o njihovih politikah izvoza orožja; pozdravlja korake v smeri digitalnega pristopa s spletnim sistemom COARM in spodbuja njegovo nadaljnje širjenje;

Vse tesnejše sodelovanje med državami članicami na področju proizvodnje orožja

27.  ugotavlja, da so vse od sprejetja pravno zavezujočega skupnega stališča v letu 2008 države članice okrepile okvir svojega izvoza orožja; ugotavlja tudi, da je vse več orožnih sistemov, proizvedenih v Evropi, izdelanih iz sestavnih delov iz več držav članic EU in vključuje dvostransko ali večstransko sodelovanje na tehnološki, industrijski in politični podlagi; poudarja pozitivno vlogo tovrstnega sodelovanja pri spodbujanju krepitve zaupanja med državami članicami in tretjimi državami;

28.  poudarja, da težnje za povečanje konkurenčnosti sektorja evropske obrambe ne smejo ogroziti spoštovanja osmih meril skupnega stališča, saj imajo prednost pred vsemi ekonomsko-socialnimi, komercialnimi ali industrijskimi interesi držav članic;

29.  ugotavlja povečan prenos znanja in tehnologije, ki omogoča tretjim državam, da začnejo licenčno proizvodnjo evropske vojaške tehnologije; meni, da ta proces ne bi smel omejevati zmogljivosti EU za nadzor nad proizvodnjo orožja in vojaške opreme, temveč bi moral spodbujati usklajevanje standardov javnega nadzora in preglednosti pri obrambni proizvodnji ter pospešiti oblikovanje mednarodno priznanih in spoštovanih pravil o proizvodnji in izvozu orožja;

30.  ugotavlja, da je v orožnih sistemih vse več elementov civilnega porekla ali dvojne narave; zato meni, da je treba vzpostaviti usklajen sistem nadzora prenosa teh elementov med vsemi državami članicami;

31.  ugotavlja, da države članice niso opredelile skupne politike, ki bi urejala prenos sestavnih delov orožja v drugo državo članico, kar bi zagotovilo, da je vsak izvoz v tretje države iz države članice zbiranja v skladu z izvozno politiko države članice, ki zagotavlja sestavne dele; ugotavlja, da nekatere države članice še vedno obravnavajo prenose orožja in proizvodov, povezanih z obrambo, znotraj EU kot operacije izvoza v tretje države; meni, da to predstavlja izziv zlasti zaradi vse večjih razhajanj med praksami licenciranja po vsej EU; ugotavlja, da Direktiva 2009/43/ES o prenosih znotraj Skupnosti v sedanji obliki ni zasnovana za doseganje najvišjih skupnih standardov za nadzor izvoza orožja v tretje države ob hkratnem spodbujanju prenosov na evropskem trgu orožja;

32.  ugotavlja, da je bil prvi poskus urejanja prenosov po Evropi sporazum Schmidt–Debré o usklajevanju med Francijo in Nemčijo, ki je vključeval pravilo „de minimis“; je v zvezi s tem seznanjen s francosko-nemškim sporazumom o nadzoru nad izvozom obrambnih proizvodov;

33.  opaža, da lahko nacionalna politika izvoza orožja v vsaki državi članici zavira projekte sodelovanja; ugotavlja, da bi lahko taka razhajanja privedla do dvostranskih in posebnih sporazumov o orožnih sistemih, ki v nekaterih primerih omogočajo izvoz v tretje države na podlagi najmanj omejujočih standardov, ne pa do skupnega pristopa na ravni EU; opozarja, da bil in je še vedno namen skupnega stališča Sveta o izvozu orožja preprečevanje teh razlik in vzpostavitev skladne skupne izvozne politike orožja; ugotavlja povezavo med razlikami v izvoznih politikah ter težavami pri sodelovanju znotraj EU, trajno razdrobljenostjo notranjega trga proizvodov v zvezi z obrambo in industrijskimi podvajanji; zato poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo ustrezno raven financiranja, ki bo omogočila zmanjšanje razdrobljenosti trga in industrijsko konsolidacijo, hkrati pa zagotovila, da bodo imele EU in njene države članice vojaške zmogljivosti, ki jih potrebujejo; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje Direktive 2009/81/ES in Direktive 2009/43/ES, vključno z ukrepi izvrševanja, kar zadeva javna naročila;

34.  ugotavlja, da dvostransko sodelovanje med državami članicami pri projektih, povezanih z industrijsko obrambo, vodi do sporazumov o nadzoru izvoza, ki so lahko osnova za EU kot celoto;

35.  poudarja, da bi morali dvostranski in večstranski sporazumi tlakovati pot za boljšo konvergenco in harmonizacijo izvoznih politik na ravni EU, saj lahko pomanjkanje konvergence in preglednosti pri odločitvah o izvozu v tretje države negativno vpliva na zmožnost EU, da nastopa enotno in vplivno na mednarodnem prizorišču, kar zadeva spodbujanje človekovih pravic, mednarodnega prava ter regionalnega miru in stabilnosti; je seznanjen s pomisleki, da lahko ta razhajanja povzročijo izkrivljanje trga in ovirajo strateško industrijsko načrtovanje, ekonomijo obsega in enake konkurenčne pogoje;

Vedno večji pomen ravni EU pri proizvodnji orožja

36.  poudarja, da je razvoj ustrezne opreme pomembno orodje za krepitev industrijskih in tehnoloških temeljev evropskega obrambnega sektorja; ugotavlja, da pobude EU, kot so Pripravljalni ukrep za obrambne raziskave, Evropski program za razvoj obrambne industrije in Evropski obrambni sklad, pa tudi Stalno strukturno sodelovanje, Usklajeni letni pregled na področju obrambe in Evropski mirovni instrument, ter zakonodaja, kot so prenosi znotraj Unije in direktive o javnih naročilih na področju obrambe iz leta 2009 ter oblikovanje upravnih zmogljivosti, kot je Generalni direktorat Komisije za obrambno industrijo in vesolje (GD DEFIS), sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja pri proizvodnji orožja in razvoju zmogljivosti; meni, da bi morala tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe spremljati tesnejše sodelovanje in konvergenca pri nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme, da bi se izboljšala učinkovitost SZVP in zlasti SVOP;

37.  poziva držav članice, naj presežejo sedanje pomanjkanje učinkovitosti pri porabi za obrambo, ki je posledica podvajanja, razdrobljenosti in premajhne interoperabilnosti, ter naj stremijo k temu, da bi EU tudi z boljšim nadzorom izvoza orožja postala ponudnik varnosti;

38.  ugotavlja, da je več držav članic izrazilo namero o skupnem razvoju glavnih oborožitvenih sistemov, kot so bojni tanki, bojna letala in oboroženi brezpilotni zrakoplovi;

39.  poudarja, da je v začasnem medinstitucionalnem sporazumu o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada Komisija pooblaščena, da oceni, ali je prenos lastništva oziroma podelitev izključne licence za vojaško tehnologijo, ki se sofinancira iz Evropskega obrambnega sklada, v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi EU in njenih držav članic in s cilji sklada, kot določa člen 3 predlagane uredbe; ugotavlja, da ta nova zakonodaja med drugim predpisuje civilno nadzorno nalogo Komisije v zvezi s posebno kategorijo izvoza vojaške tehnologije v tretje države, s čimer se dodatno poveča preglednost in zmanjša tveganje zlorabe sredstev EU, vendar brez poseganja v pristojnosti organov držav članic za nadzor nad izvozom, da odobrijo izvozna dovoljenja;

40.  poudarja, da evropske partnerice v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami posredujejo informacije o nacionalnih nadzornih ukrepih ter podatke o prenosu orožja; ugotavlja, da imajo države članice in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) v okviru evropskega mirovnega instrumenta možnost, da vojaško opremijo tretje države, za kar bo potrebno spremljanje na ravni EU; v zvezi z evropskim mirovnim instrumentom poudarja, da bi z novim instrumentom na ravni EU potencialno zagotavljali skupne ocene tveganja pred vsako odločitvijo o prenosu orožja in streliva v tretje države v okviru stebra evropskega mirovnega instrumenta o krepitvi zmogljivosti, ocenjevali posamezne ukrepe glede na osem meril skupnega stališča ter določili zaščitne ukrepe in morebitne sankcije za končnega uporabnika;

41.  poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi sredstev EU za vse projekte raziskav in razvoja, povezane z izdelavo brezpilotnih zrakoplovov; poziva visokega predstavnika/podpredsednika Komisije, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo povsem avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez posredovanja človeka;

42.  poudarja, da so raziskave in razvoj oborožitve, orožja in obrambne opreme pomembni za zagotavljanje sredstev, s katerimi se države članice branijo, in za tehnološki napredek obrambnih industrij;

Izvajanje skupnega stališča z vidika rastočega pomena ravni EU pri proizvodnji orožja

43.  je seznanjen z odsotnostjo konvergence nacionalnih politik in odločanja na področju izvoza orožja v kontekstu rastočega pomena ravni EU pri proizvodnji orožja ter izraženih ambicij in načrtov za njen nadaljnji razvoj; ugotavlja, da se z odsotnostjo konvergence nacionalnih izvozov orožja tvega, da se bodo porodila dodatna izkrivljanja trga in z njimi povezane ovire pri strateškem načrtovanju zadevnih podjetij in oboroženih sil, zaradi česar bo potrebno postopno zbliževanje nacionalnih politik in odločanja na področju izvoza orožja; opozarja, da je pomembno sodelovanje držav članic v tem procesu; obžaluje sedanja razhajanja med nacionalnimi politikami izvoza orožja in postopki odločanja držav članic; poziva Svet, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji v korist zbliževanja politik in odločanja o izvozu orožja;

44.  predlaga, da se izvoz izdelkov, ki se financirajo v okviru evropskega programa za razvoj industrije in/ali iz Evropskega obrambnega sklada, ločeno navaja v podatkih, predloženih skupini COARM, da se zagotovi pozorno spremljanje teh izdelkov, ki so bili financirani iz evropskega proračuna, ter dosledno uporabo meril iz skupnega stališča za proizvode, ki se financirajo v okviru evropskega programa za razvoj industrije in iz Evropskega obrambnega sklada;

45.  pozdravlja krepitev obrambnega sodelovanja EU v okviru SVOP; meni, da je treba rastoč pomen ravni EU pri proizvodnji orožja pospremiti z večjo preglednostjo; meni, da so na tem področju še vedno možne izboljšave, zlasti glede kakovosti in enotnosti podatkov, ki so jih predložile države članice; meni, da mora biti opredelitev „evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“, kot je predvidena v členu 42(3) PEU, v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP; meni, da večje zbliževanje skupnih pravil in standardov preglednosti za izvoz orožja in tehnologije spodbuja poglabljanje zaupanja med državami članicami in partnerskimi tretjimi državami; pozdravlja prizadevanja skupine COARM, zlasti navodila za izvajanja skupnega stališča s strani držav člani, kar zadeva sodelovanje, usklajevanje in konvergenco; ugotavlja, da so sistem za izmenjavo informacij skupine COARM in njena navodila za izvajanje skupnega stališča koristna vsakodnevna orodja za nadzorne organe; poudarja prizadevanja držav članic pri podpiranju dela skupine COARM na področju izmenjave dobre prakse; skupini COARM priporoča:

   (a) naj vključi naslednje dodatne kategorije v spremenjeni obrazec za poročanje, v skladu z mednarodno priznanimi standardi, z namenom izvajanja sklepov Sveta iz septembra 2019: natančna vrsta orožja in izvožena količina, poimenovanje streliva, velikost serije in specifični končni uporabnik, preklicana dovoljenja ter vrednost in trajanje pogodb v zvezi s storitvami po dobavi, kot sta usposabljanje in vzdrževanje; naj uskladi opredelitev osebnega orožja EU s širšo opredelitvijo OZN;
   (b) naj razvije opredelitve, ki bodo priznane v EU in mednarodno, kot sta dovoljena vrednost in dejanski izvoz, da se olajša primerljivost podatkov med državami članicami;

46.  pozdravlja odločitev, da se letno poročilo preoblikuje v zanesljivo interaktivno spletno podatkovno zbirko, ki bo omogočala iskanje, in pričakuje, da bo ta zbirka delujoča pred objavo podatkov o izvozu za leto 2019; poziva ESZD, naj Parlament obvesti o točnem datumu, ko bo ta podatkovna zbirka dostopna prek spleta; poziva skupino COARM, naj uporabi rešitev, ki bo uporabnikom prijazna in lahko dostopna za evropske državljane in civilno družbo ter bo omogočila izvoz podatkov v varni in strukturirani obliki;

47.  poziva skupino COARM, naj si še naprej prizadeva, da bi državam članicam omogočila medsebojno komunikacijo in izmenjavo informacij o njihovih politikah izvoza v tretje države in o odločitvah, da zavrnejo zahteve za izdajo dovoljenja za izvoz v tretje države; skupino COARM poziva tudi, naj si v skladu s členom 7 skupnega stališča prizadeva za boljšo izmenjavo „ustreznih informacij, vključno z informacijami o obvestilih o zavrnitvi in politikah za izvoz orožja“ ter drugimi „ukrepi za nadaljnje povečanje konvergence“; predlaga, da se v ta namen izmenjajo nacionalne ocene in da se prizadevanja usmerijo v skupno oceno na ravni EU, kar zadeva razmere v posameznih državah ali potencialne prejemnike izvoza, glede na načela in merila iz skupnega stališča v okviru SZVP ter po posvetovanju z zunanjimi deležniki, tudi s Parlamentom; poziva k rednemu posodabljanju seznama tretjih držav, ki upoštevajo merila, določena v skupnem stališču;

48.  meni, da bi morale institucije EU predlagati medsebojne preglede, da bi nacionalne organe spodbudile k izmenjavi najboljših praks zbiranja in obdelave podatkov, s čimer bi se spodbudilo boljše razumevanje različnih nacionalnih pristopov, ugotovile razlike pri razlagi osmih meril ter opravila razprava o načinih in sredstvih za izboljšanje harmonizacije, doslednosti in konvergence med državami članicami;

49.  trdno verjame, da je doslednejše izvajanje skupnega stališča EU bistveno za verodostojnost EU kot globalnega akterja na podlagi vrednot in da bo višja raven konvergence, kar zadeva celovito uporabo meril, učinkoviteje zagotavljala, da vse strani, vključene v trgovino z orožjem, spoštujejo človekove pravice in mednarodno pravo, prispevala k spodbujanju miru in stabilnosti ter okrepila strateške varnostne interese EU in njeno strateško avtonomijo; meni, da bo to okrepilo izvajanje SZVP;

50.  meni, da se dovoljenj za proizvodnjo v tretjih državah ne bi smelo več dodeljevati, če bi to omogočilo izogibanje osmim merilom iz skupnega stališča ali drugim direktivam EU o izvozu orožja;

51.  poudarja, da učinkovit nadzor nad končno uporabo zagotavlja odgovornejšo izvozno politiko in bi lahko zlasti zmanjšal tveganje preusmeritve; v zvezi s tem pozdravlja projekt iTrace, ki ga financira EU, in podpira njegovo nadaljevanje ter priporoča uporabo podobnega orodja za sledenje zakonitemu izvozu orožja iz držav članic EU v tretje države; poziva Svet, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oblikujejo celovit program usposabljanja in vzpostavljanja zmogljivosti za nacionalne uradnike in uradnike EU na področju nadzora nad izvozom orožja, ki bo osredotočen zlasti na vzpostavitev vzajemnega razumevanja glede osmih meril, skupno ocenjevanje tveganj, uvedbo zaščitnih ukrepov, ter preverjanje pred izdajanjem licenc in po njem; spodbuja vlade držav članic, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev večjega upoštevanja njihovih predpisov o končni uporabi, vključno z izvajanjem kontrol po dobavi; poudarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev EU, da bodo na voljo potrebni kadrovski viri na nacionalni ravni in ravni EU ter v delegacijah in veleposlaništvih v državah uvoznicah za izvajanje učinkovitega ocenjevanja tveganja, nadzora nad končno uporabo ter preverjanja po dobavi; poziva ESZD in skupino COARM, naj v okviru mehanizma iTrace poročata o vsaki ugotovljeni preusmeritvi blaga, ki izvira iz EU, ter naj bo to del letnega poročila;

52.  meni, da bi bilo treba vse večji pomen ravni EU pri proizvodnji orožja, nedavne sklepe Sveta o konvergenci pri izvozu orožja in vzpostavitev evropskega mirovnega instrumenta dopolniti z mehanizmom spremljanja in nadzora na ravni EU, ki bo temeljil na celovitem spoštovanju osmih meril; opozarja na opredelitev „evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja“, kot je predvidena v členu 42(3) PEU; meni, da sta „združevanje in izmenjava“ ter večje sodelovanje pri politiki glede orožja in politiki javnih naročil možna le, če so vzpostavljeni strog nadzor nad izvozom, ureditev medsebojnega obveščanja in reden parlamentarni nadzor ter če je mogoče izvrševati stroge mehanizme sankcij v primeru nespoštovanja skupnih pravil, kar zadeva projekte, ki jih financira EU; zahteva tudi, da mora biti Evropski parlament – skupaj z nacionalnimi parlamenti – zmožen zagotoviti parlamentarni nadzor nad skupno varnostno in obrambno politiko EU in njenim proračunom;

53.  poziva skupino COARM, naj preuči vprašanje preglednosti izvoza orožja skupaj z vprašanjem preglednosti izdajanja licenc za izvoz blaga z dvojno rabo ter razmisli o uporabi skupnih pristopov k preglednosti za oba instrumenta; meni, da bi bilo treba povečanje nadzora Komisije nad trgovino z blagom z dvojno rabo v okviru uporabe revidirane uredbe EU o blagu z dvojno rabo uravnotežiti z večjo udeležbo in povečanjem nadzora Parlamenta, da se zagotovi odgovornost;

54.  poudarja škodljiv učinek, ki ga lahko ima nenadzorovan izvoz tehnologije za kibernetski nadzor, ki ga opravljajo podjetja EU, na varnost digitalne infrastrukture EU in na človekove pravice; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, oddaljenim nadzorom in uhajanjem podatkov; v zvezi s tem poudarja pomen hitre, učinkovite in celovite posodobitve uredbe EU glede blaga z dvojno rabo; ponavlja stališče Parlamenta o prenovitvi uredbe o blagu z dvojno rabo, ki je namenjena preprečevanju izvoza, prodaje, posodabljanja in vzdrževanja opreme za kibernetsko varnost, ki jo je mogoče uporabiti za notranje zatiranje, vključno z nadzorom interneta; v zvezi s tem pozdravlja sedanja prizadevanja institucij EU v povezavi s tekočimi medinstitucionalnimi pogajanji, ki so namenjena posodobitvi uredbe EU o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo;

55.  meni, da redna posvetovanja z Evropskim parlamentom, nacionalnimi parlamenti, organi za nadzor nad izvozom orožja, industrijskimi združenji in civilno družbo, pripomorejo k smiselni preglednosti; poziva nacionalne parlamente, naj izmenjajo najboljše prakse glede poročanja in nadzora, da bi okrepili nadzorno vlogo vseh nacionalnih parlamentov pri odločitvah o nadzoru nad izvozom orožja; poziva skupino COARM, naj nadaljuje svoj dialog s civilno družbo in ustreznimi sektorji, pa tudi svoja posvetovanja s Parlamentom ter organi za nadzor nad izvozom orožja; spodbuja civilno družbo in akademski svet, naj okrepita svoje sodelovanje in dialog s skupino COARM ter izvajata neodvisni nadzor izvoza obrambne tehnologije in opreme; poziva države članice in ESZD, naj podprejo tovrstne dejavnosti, tudi z večjimi finančnimi sredstvi;

56.  poudarja, da je v duhu sklepov Sveta z dne 16. septembra 2019 potreben smiseln parlamentarni nadzor in da se je treba vsako leto odzvati na letno poročilo skupine COARM s poročilom Evropskega parlamenta, da se zagotovi vsaj minimalen parlamentarni nadzor;

57.  spodbuja države članice, naj v skladu s skupnim stališčem tretjim državam pomagajo pri vzpostavitvi, izboljšanju in uporabi sistemov preverjanja orožja;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Nata ter generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1) UL L 239, 17.9.2019, str. 16.
(2) UL C 453, 14.12.2018, str. 1.
(3) UL C 437, 30.12.2019, str. 1.
(4) UL L 17, 23.1.2018, str. 40.
(5) UL L 139, 30.5.2017, str. 38.
(6) UL L 330, 20.12.2019, str. 53.
(7) UL C 85, 13.3.2020, str. 1.
(8) Pogodba o trgovini z orožjem, OZN, 13-27217.
(9) UL L 146, 10.6.2009, str. 1.
(10) UL L 216, 20.8.2009, str. 76.
(11) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(12) UL L 307, 15.11.2016, str. 1.
(13) UL L 200, 7.8.2018, str. 30.
(14) UL L 101, 1.4.2020, str. 4.
(15) UL L 30, 31.1.2019, str. 1.
(16) https://sustainabledevelopment.un.org/sdg16
(17) A/HRC/35/8.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0451.
(19) UL C 337, 20.9.2018, str. 63.
(20) UL C 399, 24.11.2017, str. 178.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0330.
(22) UL C 35, 31.1.2018, str. 142.
(23) UL C 331, 18.9.2018, str. 146.
(24) UL C 356, 4.10.2018, str. 104.
(25) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.
(26) Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut v Stockholmu (SIPRI), informativni list iz marca 2020 z naslovom „Trendi v mednarodnih prenosih orožja, 2019“.
(27) https://www.sanctionsmap.eu/#/main?checked=
(28) Sklep 11 sklepov Sveta o reviziji Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, kot ga je sprejel Svet (za splošne zadeve); Svet Evropske unije, 12195/19, COARM 154, Bruselj, 16. september 2019.

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov