Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji ter zlasti člena 2 in člena 7(1) Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priloženih protokolov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah, kot je Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2003 o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji z naslovom Spoštovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Unije(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o najnovejših dogodkih na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela pravne države in demokracije na Poljskem(6),

–  ob upoštevanju, da je Komisija januarja 2016 začela strukturiran dialog na podlagi okvira za pravno državo,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2016/1374 z dne 27. julija 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem(7),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/146 z dne 21. decembra 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi Priporočila (EU) 2016/1374(8),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2017/1520 z dne 26. julija 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374 in (EU) 2017/146 (9),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola(20),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah(21),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote(22),

–  ob upoštevanju štirih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela Komisija proti Poljski v zvezi z reformo poljskega pravosodnega sistema, od katerih sta se prva dva končala s sodbo Sodišča(23), s katero je bila ugotovljena kršitev drugega pododstavka člena 19(1) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa načelo učinkovitega pravnega varstva, medtem ko druga dva postopka še vedno tečeta,

–  ob upoštevanju treh zaslišanj Poljske, ki jih je leta 2018 opravil Svet za splošne zadeve v okviru postopka iz člena 7(1) PEU,

–  ob upoštevanju poročila o misiji z dne 3. decembra 2018 po obisku Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Varšavi od 19. do 21. septembra 2018 ter predstavitev o stanju pravne države na Poljskem, ki sta v navedenem odboru potekali 20. novembra 2018 in 23. aprila 2020,

–  ob upoštevanju letnih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega urada za boj proti goljufijam,

–  ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 o spolnem in reproduktivnem zdravju mladostnikov ter njihovih pravicah na tem področju,

–  ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 24. julija 2014, Al Nashiri proti Poljski (pritožba št. 28761/11),

–  ob upoštevanju členov 89 in 105(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0138/2020),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in se odražajo v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zapisane pa so tudi v mednarodnih pogodbah na področju človekovih pravic;

B.  ker v nasprotju s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije področje uporabe člena 7 Pogodbe o Evropski uniji ni omejeno na obveznosti iz Pogodb, kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 15. oktobra 2003, in ker lahko Unija torej oceni, ali obstaja očitno tveganje hude kršitve skupnih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji ne le v primeru kršitve na tem omejenem področju, temveč tudi v primeru kršitve na področju, na katerem države članice samostojno delujejo;

C.  ker vsako očitno tveganje, da bi država članica hudo kršila vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ne zadeva zgolj posamezne države članice, v kateri je tveganje prisotno, temveč negativno vpliva na druge države članice, vzajemno zaupanje med njimi in samo naravo Unije;

D.  ker so se države članice Evropske unije v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji svobodno in prostovoljno zavezale k skupnim vrednotam iz člena 2 te pogodbe;

1.  navaja, da se pomisleki Parlamenta nanašajo na naslednja vprašanja:

2.  ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v več resolucijah o stanju pravne države in demokracije na Poljskem, in sicer da dejstva in trendi, omenjeni v teh resolucijah, sistemsko ogrožajo vrednote iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter pomenijo očitno tveganje hude kršitve teh vrednot;

3.  izraža globoko zaskrbljenost, ker se kljub trem zaslišanjem Poljske, ki so potekala v Svetu, večkratnim izmenjavam mnenj v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v navzočnosti poljskih oblasti, skrb vzbujajočim poročilom Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope ter štirim postopkom za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija, stanje pravne države na Poljskem ni izboljšalo, temveč se je od začetka uporabe člena 7(1) PEU celo precej poslabšalo; meni, da razprave v Svetu v okviru postopka iz člena 7(1) PEU niso bile niti redne niti strukturirane, da se v teh razpravah niso ustrezno obravnavala bistvena vprašanja, na podlagi katerih je bil sprožen postopek, in da ni bilo ustrezno opredeljeno, kako ukrepi poljske vlade vplivajo na načela iz člena 2 PEU;

4.  ugotavlja, da ima obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017 v skladu s členom 7(1) PEU v zvezi s pravno državo na Poljskem: predlog sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski(24) omejeno področje uporabe, in sicer stanje pravne države na Poljskem v strogem smislu neodvisnosti sodstva; meni, da je nujno treba razširiti področje uporabe obrazloženega predloga z vključitvijo očitnih tveganj hujših kršitev drugih temeljnih vrednot Unije, zlasti demokracije in spoštovanja človekovih pravic;

5.  meni, da tudi zadnji dogodki v okviru tekočih zaslišanj v skladu s členom 7(1) PEU potrjujejo, da je nujno treba uvesti dopolnilen in preventiven mehanizem Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki ga je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016;

6.  ponovno izraža stališče o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi načelom pravne države v državah članicah, vključno s potrebo po varstvu pravic upravičencev, in poziva Svet, naj čim prej začne medinstitucionalna pogajanja;

7.  ponavlja svoje stališče v zvezi s proračunskimi sredstvi za novi program za državljane, enakost, pravice in vrednote v naslednjem večletnem finančnem okviru ter poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ustrezno financiranje nacionalnih in lokalnih organizacij civilne družbe, da bi okrepili lokalno podporo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v državah članicah, tudi na Poljskem;

****

Delovanje zakonodajnega in volilnega sistema na Poljskem

Uporaba pooblastil za ustavno revizijo s strani poljskega parlamenta

8.  obsoja, da si je poljski parlament s sprejetjem zakona z dne 22. decembra 2015 o spremembi zakona o ustavnem sodišču(25) in zakona z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču(26) prilastil pooblastila za ustavno revizijo, ki jih kot redno zakonodajno telo pred tem ni imel, kot je ugotovilo ustavno sodišče v sodbah z dne 9. marca(27), 11. avgusta(28) in 7. novembra 2016(29)(30);

9.  poleg tega obžaluje, da je poljski parlament v času, ko dejansko ni mogoče zagotoviti neodvisne ustavne presoje zakonov, sprejel več zelo občutljivih zakonodajnih aktov, kot so zakon z dne 30. decembra 2015 o spremembi zakona o javni upravi in nekaterih drugih zakonov(31), zakon z dne 15. januarja 2016 o spremembi zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov(32), zakon z dne 28. januarja 2016 o javnem tožilstvu(33) in zakon z dne 28. januarja 2016 o izvedbenih predpisih zakona o javnem tožilstvu(34), zakon z dne 18. marca 2016 o spremembi zakona o varuhu človekovih pravic in nekaterih drugih zakonov(35), zakon z dne 22. junija 2016 o nacionalnem medijskem svetu(36), zakon z dne 10. junija 2016 o protiterorističnih dejavnostih(37) in več drugih zakonov, s katerimi je bil pravosodni sistem bistveno reorganiziran(38);

Uporaba hitrih zakonodajnih postopkov

10.  obžaluje, da poljski parlament pogosto uporablja hitre zakonodajne postopke za sprejemanje ključne zakonodaje, s katero preoblikuje organizacijo sodstva in njegovo delovanje, ne da bi se temeljito posvetoval z deležniki, vključno s pravosodno skupnostjo(39);

Volilna zakonodaja in organizacija volitev

11.  je zaskrbljen zaradi ugotovitve organizacije OVSE, da sta bila pristranskost medijev in retorika nestrpnosti med volilno kampanjo za parlamentarne volitve oktobra 2019 zelo zaskrbljujoča(40) ter da so lahko v volilnem boju sicer svobodno sodelovali vsi kandidati, a so višji državni uradniki dogodke, financirane z javnimi sredstvi, izkoriščali za širjenje sporočil volilne kampanje; ugotavlja tudi, da je bila vladajoča stranka v privilegiranem položaju zaradi prevladujočega položaja v javnih medijih(41); obžaluje, da so sovražnost, grožnje medijem, retorika nestrpnosti in primeri zlorabe državnih sredstev zasenčili potek poljskih predsedniških volitev junija in julija 2020(42);

12.  je zaskrbljen, ker je za preverjanje veljavnosti volitev ter proučitev volilnih sporov pristojen nov senat za izredni nadzor in javne zadeve pri vrhovnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: izredni senat), katerega člani so večinoma posamezniki, ki jih je imenoval novi nacionalni sodni svet, in pri katerem po oceni Sodišča Evropske unije obstaja možnost, da ne izpolnjuje pogojev za neodvisno sodišče; dodaja, da to vzbuja resne pomisleke glede delitve oblasti in delovanja demokracije na Poljskem, saj je zaradi tega sodna presoja volilnih sporov še posebej izpostavljena političnemu vplivu, poleg tega lahko to privede do pravne negotovosti, kar zadeva veljavnost te presoje(43);

13.  ugotavlja, da Beneška komisija v kodeksu dobre volilne prakse iz leta 2002(44) zagotavlja jasne smernice za izvajanje splošnih volitev ob splošni nevarnosti, tudi med epidemijami; ugotavlja tudi, da kodeks sicer dopušča možnost izrednih načinov glasovanja, a se lahko morebitne spremembe za njihovo uvedbo štejejo za skladne z dobrimi evropskimi praksami le, če je zagotovljeno načelo svobodnih volitev; meni, da to ne velja za spremembe volilnega okvira za predsedniške volitve, ki naj bi bile 10. maja 2020, saj lahko onemogočijo izvedbo poštnih, tajnih in enakopravnih volitev, pri katerih se povsem spoštuje pravica do zasebnosti(45) in ki so skladne z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(46); ugotavlja tudi, da so te spremembe v nasprotju s sodno prakso poljskega ustavnega sodišča, ki se je izoblikovala, ko je bila ustavna presoja še vedno učinkovita, in na podlagi katere volilne zakonodaje ne bi smeli spreminjati šest mesecev pred volitvami; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile predsedniške volitve le štiri dni pred načrtovanim datumom preložene;

Neodvisnost sodstva in drugih institucij ter pravice sodnikov na Poljskem

Reforma pravosodnega sistema – splošni vidik

14.  priznava, da so države članice sicer pristojne za organizacijo svojega pravosodnega sistema, vseeno pa morajo pri izvajanju te pristojnosti izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s pravom Unije, kot je večkrat poudarilo Sodišče Evropske unije; ponavlja, da so nacionalni sodniki tudi evropski sodniki, saj uporabljajo pravo Unije, kar pomeni, da je njihova neodvisnost v skupnem interesu Unije, vključno s Sodiščem Evropske unije, ki pri uporabi prava Unije zagotavlja spoštovanje načel pravne države, kot je določeno v členu 19 PEU in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva poljske organe, naj podpirajo in ohranjajo neodvisnost poljskih sodišč;

Sestava in delovanje ustavnega sodišča

15.  opozarja, da sta bili z zakonoma o ustavnem sodišču, sprejetima 22. decembra 2015 in 22. julija 2016, in svežnjem treh zakonov, sprejetih konec leta 2016(47), močno ogroženi neodvisnost in legitimnost ustavnega sodišča ter da je zato ustavno sodišče 9. marca 2016 oziroma 11. avgusta 2016 zakona z dne 22. decembra 2015 in z dne 22. julija 2016 razglasilo za neustavna; opozarja, da sodbi takrat nista bili objavljeni niti ju poljski organi niso izvršili; globoko obžaluje, da na Poljskem po uvedbi omenjenih zakonodajnih sprememb(48) dejansko ni več mogoče zagotoviti ustavnosti poljskih zakonov; poziva Komisijo, naj v zvezi z zakonodajo o ustavnem sodišču, njegovo sedanjo nezakonito sestavo in njegovo aktivno vlogo pri preprečevanju spoštovanja predhodne odločbe Sodišča z dne 19. novembra 2019(49) preuči možnost, da začne postopek za ugotavljanje kršitev;

Upokojitev, imenovanje in disciplinska ureditev za sodnike vrhovnega sodišča

16.  opozarja, da je bila leta 2017 s spremembo načina imenovanja kandidatov za položaj prvega predsednika vrhovnega sodišča sodnikom vrhovnega sodišča dejansko odvzeta možnost sodelovanja v izbirnem postopku; obsoja, da je z zakonom z dne 20. decembra 2019 o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih zakonov(50) zakona z dne 22. decembra 2015 sodelovanje sodnikov v postopku izbora prvega predsednika vrhovnega sodišča še bolj omejeno, saj je z njimi uveden položaj vršilca dolžnosti prvega predsednika vrhovnega sodišča, ki ga imenuje predsednik republike, poleg tega pa se je število sodnikov, potrebnih za dosego sklepčnosti v tretjem krogu, zmanjšalo le na 32 od 125 sodnikov, s čimer je bil dejansko opuščen model delitve oblasti med predsednikom republike in pravosodno skupnostjo iz člena 183(3) poljske ustave(51);

17.  je zaskrbljen zaradi nepravilnosti, povezanih z imenovanjem vršilca dolžnosti prvega predsednika, in njegovih nadaljnjih ukrepov; je zelo zaskrbljen, ker postopek izvolitve kandidatov za položaj prvega predsednika ni bil v skladu s 183. členom poljske ustave ali poslovnikom vrhovnega sodišča ter so bili v tem postopku kršeni osnovni standardi posvetovanja med člani generalne skupščine sodnikov vrhovnega sodišča; obžaluje, da bi lahko dvomi glede veljavnosti postopka izvolitve v generalni skupščini ter nepristranskosti in neodvisnosti vršilcev dolžnosti predsednika med postopkom ogrozili nadaljnjo delitev oblasti in legitimnost novega prvega predsednika vrhovnega sodišča, ki ga je poljski predsednik imenoval 25. maja 2020, ter posledično postavili pod vprašaj neodvisnost vrhovnega sodišča; poudarja, da je predsednik Poljske podobno kršil zakon, ko je imenoval predsednika ustavnega sodišča;

18.  soglaša s pomisleki Komisije, da je dejstvo, da lahko predsednik Republike Poljske (in v nekaterih primerih tudi minister za pravosodje) vpliva na disciplinski postopek proti sodnikom vrhovnega sodišča, tako da imenuje vodjo disciplinskega postopka, ki bo zadevo preiskoval, pri čemer je iz postopka v teku izključen vodja disciplinskega postopka vrhovnega sodišča, problematično, kar zadeva načelo delitve oblasti, in utegne vplivati na neodvisnost sodstva(52);

19.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 24. junija 2019(53) ugotovilo, da je znižanje upokojitvene starosti sedanjih sodnikov vrhovnega sodišča v nasprotju s pravom Unije ter načelom neodstavljivosti sodnikov in posledično z načelom neodvisnosti sodstva, po tem ko je predhodno s sklepom z dne 17. decembra 2018 ugodilo predlogu Komisije za izdajo začasnih odredb v zvezi s to zadevo(54); ugotavlja, da so poljski organi sprejeli zakon z dne 21. novembra 2018 o spremembi zakona o vrhovnem sodišču(55), da bi ravnali v skladu s sklepom Sodišča Evropske unije, kar je doslej edini primer, ko so zaradi odločitve Sodišča Evropske unije razveljavili spremembe zakonodajnega okvira, ki ureja pravosodni sistem;

Sestava in delovanje disciplinskega in izrednega senata vrhovnega sodišča

20.  opozarja, da sta bila leta 2018 oblikovana nova senata v okviru vrhovnega sodišča, disciplinski in izredni senat, sestavljena iz novo imenovanih sodnikov, ki jih je izbral novi nacionalni sodni svet, in s posebnima pooblastiloma, in sicer pooblastilo izrednega senata, da z izredno presojo razveljavi končne sodbe nižjih sodišč ali samega vrhovnega sodišča, ter pooblastilo disciplinskega senata, da disciplinira druge sodnike vrhovnega sodišča in drugih splošnih sodišč, s čimer je bilo dejansko vzpostavljeno „vrhovno sodišče znotraj vrhovnega sodišča(56);

21.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 19. novembra 2019(57), s katero je odgovorilo na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je v zvezi z disciplinskim senatom vložilo vrhovno sodišče (senat za delovno pravo in pravo socialne varnosti, v nadaljnjem besedilu: delovni senat), razsodilo, da morajo nacionalna sodišča zavrniti uporabo določb nacionalnega prava, s katerimi se pristojnost za odločanje o sporu, v zvezi s katerim se lahko uporablja pravo Unije, pridržuje organu, ki ne izpolnjuje zahtev po neodvisnosti ali nepristranskosti;

22.  ugotavlja, da je predložitveno vrhovno sodišče (delovni senat) v sodbi z dne 5. decembra 2019(58) naknadno ugotovilo, da disciplinski senat ne izpolnjuje zahtev, ki jih mora izpolnjevati neodvisno in nepristransko sodišče v smislu poljskega prava in prava Unije, in da je vrhovno sodišče (civilni, kazenski in delovni senat) 23. januarja 2020 sprejelo resolucijo(59), v kateri je ponovilo, da disciplinski senat ni sodišče, saj ni neodvisen, ter da se zato njegove sodbe ne morejo šteti za sodbe, ki jih je izreklo ustrezno imenovano sodišče; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so poljski organi razglasili, da ta sklepa nimata pravnega pomena, kar zadeva nadaljnje delovanje disciplinskega senata in novega nacionalnega sodnega sveta, in da je ustavno sodišče 20. aprila 2020 resolucijo vrhovnega sodišča razglasilo za neustavno(60), kar je povzročilo nevarno sodno dvojnost na Poljskem ter pomeni odkrito kršitev primarnosti prava Unije in zlasti člena 19(1) PEU, kot je razlagalo Sodišče EU, saj preprečuje učinkovitost sodbe Sodišča EU z dne 19. novembra 2019(61) in njeno uporabo s strani poljskih sodišč(62);

23.  je seznanjen s sklepom Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2020(63), s katerim se je od Poljske zahtevalo, naj takoj zadrži uporabo nacionalnih določb o pooblastilih disciplinskega senata, in poljske organe poziva, naj takoj izvršijo sodbo; poziva poljske organe, naj ravnajo povsem v skladu s tem sklepom, Komisijo pa poziva, naj Sodišču predlaga, da naloži plačilo denarne kazni v primeru stalne neskladnosti; poziva Komisijo, naj nujno začne postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z nacionalnimi določbami o pooblastilih izrednega senata, saj so pri njegovi sestavi enake pomanjkljivosti kot pri sestavi disciplinskega senata;

Sestava in delovanje novega nacionalnega sodnega sveta

24.  opozarja, da so za vzpostavitev sodnega sveta pristojne države članice, vendar je treba v primeru njegove vzpostavitve zagotoviti njegovo neodvisnost v skladu z evropskimi standardi in ustavo držav članic; opozarja, da je pravosodna skupnost na Poljskem po reformi nacionalnega sodnega sveta, tj. organa, ki je v skladu s členom 186(1) poljske ustave odgovoren za varovanje neodvisnosti sodišč in sodnikov, z zakonom z dne 8. decembra 2017 o spremembi zakona o nacionalnem sodnem svetu in nekaterih drugih zakonov(64) izgubila pristojnost za imenovanje zastopnikov v nacionalni sodni svet ter torej nima več vpliva na zaposlovanje sodnikov in njihovo napredovanje; opozarja, da je bilo pred reformo leta 2017 15 od 25 članov nacionalnega sodnega sveta sodnikov, ki so jih izvolili kolegi na sorodnih položajih, medtem ko te sodnike po reformi izvoli poljski sejm; močno obžaluje, da je ta ukrep, skupaj s predčasnim prenehanjem mandatov vseh članov, imenovanih v skladu s starimi pravili, na začetku leta 2018, privedel do daljnosežne politizacije nacionalnega sodnega sveta(65);

25.  opozarja, da je vrhovno sodišče v okviru izvajanja meril, ki jih je v sodbi z dne 19. novembra 2019 določilo Sodišče Evropske unije, v sodbi z dne 5. decembra 2019, v sklepih z dne 15. januarja 2020(66) in v resoluciji z dne 23. januarja 2020 ugotovilo, da sta zaradi odločilne vloge, ki jo ima novi nacionalni sodni svet pri izbiri sodnikov novo oblikovanega disciplinskega senata, neodvisnost in nepristranskost tega senata ogroženi(67); je zaskrbljen zaradi pravnega statusa sodnikov, ki jih je imenoval ali povišal nacionalni sodni svet v sedanji sestavi, in zaradi učinka, ki bi ga lahko imela njihova udeležba pri odločanju na veljavnost in zakonitost postopkov;

26.  opozarja, da je Evropska mreža sodnih svetov 17. septembra 2018 zamrznila članstvo novemu nacionalnemu sodnemu svetu, ker ni več izpolnjeval zahtev glede neodvisnosti od izvršne in zakonodajne oblasti, in da je aprila 2020 začela postopek za njegovo popolno izključitev(68);

27.  poziva Komisijo, naj v zvezi z zakonom z dne 12. maja 2011 o nacionalnem sodnem svetu(69), kakor je bil spremenjen 8. decembra 2017, sproži postopek za ugotavljanje kršitev in Sodišču Evropske unije predlaga, naj z začasnimi odredbami začasno ustavi dejavnosti novega nacionalnega sodnega sveta;

Predpisi, ki urejajo organizacijo splošnih sodišč, imenovanje predsednikov sodišč in upokojevanje sodnikov splošnih sodišč

28.  obžaluje, da je minister za pravosodje, ki je v poljskem sistemu tudi generalni državni tožilec, dobil pooblastila, da v prehodnem šestmesečnem obdobju po lastni presoji imenuje in razrešuje predsednike nižjih sodišč, ter da je v obdobju 2017–2018 zamenjal več kot sto predsednikov in podpredsednikov sodišč; ugotavlja, da je tudi po koncu tega obdobja za odstavitev predsednikov sodišč še naprej pristojen minister za pravosodje, pri čemer v zvezi s tem pooblastilom ni praktično nobenih učinkovitih preverjanj; poleg tega ugotavlja, da je minister za pravosodje dobil tudi druga „disciplinska“ pooblastila v razmerju do predsednikov sodišč in predsednikov višjih sodišč, ki imajo zdaj obsežna upravna pooblastila v razmerju do predsednikov nižjih sodišč(70); obžaluje to veliko oviro za pravno državo in neodvisnost sodstva na Poljskem(71);

29.  obžaluje, da je bila z zakonom z dne 20. decembra 2019 o spremembi zakona o splošnih sodiščih in nekaterih drugih zakonov, ki je začel veljati 14. februarja 2020, spremenjena sestava skupščin sodnikov in da so bila nekatera pooblastila teh organov sodnega samoupravljanja prenesena na kolegije predsednikov sodišč, ki jih je imenoval minister za pravosodje(72);

30.  poudarja, da je Sodišče EU v sodbi z dne 5. novembra 2019(73) ugotovilo, da so določbe zakona z dne 12. julija 2017 o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč in nekaterih drugih zakonov(74), v skladu s katerimi se je znižala upokojitvena starost za sodnike splošnih sodišč, o podaljšanju njihovega aktivnega službovanja pa odloča minister za pravosodje, in uvedla različna upokojitvena starost glede na spol, v nasprotju s pravom Unije;

Pravice sodnikov in njihova neodvisnost, vključno z novo disciplinsko ureditvijo za sodnike

31.  obsoja nove določbe, s katerimi so bile uvedene dodatne disciplinske kršitve in kazni za sodnike in predsednike sodišč, saj pomenijo resno grožnjo za neodvisnost sodstva(75); obsoja nove določbe, ki prepovedujejo vsakršno politično dejavnost sodnikov, uvajajo obveznost za sodnike, da javno razkrijejo svoje članstvo v združenjih, in bistveno omejujejo posvetovanja organov sodnega samoupravljanja ter z omejevanjem svobode izražanja sodnikov presegajo načela pravne varnosti, nujnosti in sorazmernosti(76);

32.  je zelo zaskrbljen zaradi disciplinskih postopkov, ki so bili na Poljskem uvedeni proti sodnikom in tožilcem zaradi njihovih sodnih odločitev pri uporabi prava Unije ali njihovih javnih izjav v bran neodvisnosti in pravne države na Poljskem; zlasti obsoja, da se je z disciplinskimi postopki(77) zagrozilo več kot 10 % sodnikov, ki so podpisali pismo OVSE o pravilnem poteku predsedniških volitev in podprli zatirane sodnike; obsoja umazano kampanjo proti poljskim sodnikom in udeležbo javnih uradnikov v njej; poziva poljske organe, naj ne zlorabljajo disciplinskih postopkov ali kako drugače spodkopavajo avtoritete sodstva;

33.  poziva poljske organe, naj umaknejo nove določbe (o disciplinskih kršitvah in drugem), ki sodiščem onemogočajo, da proučujejo vprašanja neodvisnosti in nepristranskosti drugih sodnikov z vidika prava Unije ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), s čimer se sodnikom onemogoča opravljanje dolžnosti po pravu Unije in neupoštevanje nacionalnih določb, ki so v nasprotju s pravom Unije(78);

34.  pozdravlja, da je Komisija v zvezi z zgoraj navedenimi novimi določbami začela postopek za ugotavljanje kršitev; obžaluje, da od 29. aprila 2020 ni bilo napredka; poziva Komisijo, naj zadevo obravnava prednostno in naj Sodišče Evropske unije, ko mu bo zadevo predložila, zaprosi, da zadevo obravnava po hitrem postopku in odobri začasne odredbe;

Položaj generalnega državnega tožilca in organizacija državnega tožilstva

35.  obsoja združitev urada ministra za pravosodje z uradom generalnega državnega tožilca, večja pooblastila generalnega državnega tožilca v razmerju do sistema pregona in večja pooblastila ministra za pravosodje v zvezi s sodstvom (zakon z dne 27. julija 2001 o organizaciji splošnih sodišč, kakor je bil spremenjen(79)) in šibek položaj sistema nadzora za ta pooblastila (nacionalni svet državnih tožilcev), kar pomeni preveč pooblastil za eno osebo in neposredne negativne posledice za neodvisnost tožilskega sistema od politike, kot je navedla Beneška komisija(80);

36.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 5. novembra 2019 ugotovilo, da je znižanje upokojitvene starosti državnih tožilcev na Poljskem v nasprotju s pravom Unije, saj je bila uvedena različna upokojitvena starost glede na spol;

Razmere na področju pravne države na Poljskem

37.  se strinja s Komisijo, parlamentarno skupščino Sveta Evrope, skupino držav proti korupciji in posebnim poročevalcem Združenih narodov za neodvisnost sodnikov in odvetnikov, da omenjene posamezne spremembe zakonodajnega okvira , ki ureja pravosodni sistem, ob upoštevanju njihovega vzajemnega delovanja in splošnega učinka, pomenijo hudo, trajno in sistemsko kršitev načela pravne države ter zakonodajni in izvršni oblasti omogočajo vmešavanje v celotno strukturo in delovanje pravosodnega sistema na način, ki ni združljiv z načeli delitve oblasti in pravne države, kar precej slabi neodvisnost sodstva na Poljskem(81); obsoja destabilizacijski učinek sprejetih ukrepov in imenovanj od leta 2016 na poljski pravni red;

Varstvo temeljnih pravic na Poljskem

Poljski komisar za človekove pravice

38.  je zaskrbljen zaradi političnih napadov na neodvisnost komisariata za človekove pravice(82); poudarja, da je komisar za človekove pravice v okviru področja svojih pristojnosti javno kritiziral več ukrepov, ki jih je sprejela sedanja vlada; želi spomniti, da je statut komisarja za človekove pravice določen v poljski ustavi in da naj bi se sedanjemu komisarju za človekove pravice konec septembra 2020 iztekel mandat; opozarja, da bi moral v skladu s poljsko ustavo komisarja izvoliti sejm s soglasjem senata;

Pravica do poštenega sojenja

39.  je zaskrbljen zaradi poročil o domnevnih neupravičenih zamudah v sodnih postopkih, težavah z dostopom do pravne pomoči med prijetjem ter primeri nezadostnega spoštovanja zaupnosti komunikacije med odvetnikom in stranko(83); poziva Komisijo, naj podrobno spremlja položaj odvetnikov na Poljskem; želi opozoriti, da imajo vsi državljani v skladu s členoma 47 in 48 Listine pravico, da jim svetuje, jih zagovarja in zastopa neodvisen odvetnik;

40.  je zaskrbljen, ker lahko od začetka veljavnosti zakona z dne 20. decembra 2019, tj. 14. februarja 2020, le izredni senat, katerega neodvisnost in nepristranskost sta že sami po sebi vprašljivi, odloča, ali je sodnik oziroma sodišče neodvisno in nepristransko, s čimer so državljani prikrajšani za pomemben element sodne presoje na vseh preostalih stopnjah(84); poudarja, da pravica do poštenega sojenja v skladu s sodno prakso Sodišča pomeni, da mora vsako sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali izpolnjuje merila neodvisnosti in nepristranskosti(85);

Pravica do obveščenosti in svoboda izražanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev

41.  poudarja, da sta svoboda in pluralnost medijev neločljivo povezani z demokracijo in pravno državo ter da sta pravica do obveščanja in pravica do obveščenosti del osnovnih demokratičnih vrednot, na katerih temelji Unija; želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 pozval Svet, naj na zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU obravnava nove dogodke na področju svobode izražanja, vključno s svobodo medijev;

42.  opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 14. septembra 2016 izrazil pomisleke glede sprejetega poljskega zakona o medijih ter na novo predlaganih sprememb zakona; ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali je sprejeta zakonodaja združljiva s pravom Unije, zlasti s členom 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zakonodajo Unije o javnih medijih;

43.  je zelo zaskrbljen zaradi ukrepov, ki jih v zadnjih letih izvajajo poljski organi v zvezi z javno radiotelevizijo, vključno z njenim preoblikovanjem v provladno radiotelevizijo, s katerimi javnim medijem in njihovim upravnim telesom onemogočajo neodvisno izražanje ali oporekanje ter izvrševanje nadzora nad predvajanimi vsebinami(86); poudarja, da 54. člen poljske ustave zagotavlja svobodo izražanja in prepoveduje cenzuro;

44.  je zelo zaskrbljen, ker nekateri politiki čezmerno vlagajo tožbe proti novinarjem zaradi obrekovanja, pa tudi, ker se novinarjem izrekajo denarne kazni in začasna prepoved opravljanja novinarskega poklica; se boji, da bo to slabo vplivalo na ta poklic ter neodvisnost novinarjev in medijev(87); poziva poljske organe, naj novinarjem in njihovim družinam, proti katerim so bili sproženi pravni postopki z namenom utišanja ali ustrahovanja neodvisnih medijev, zagotovijo dostop do ustreznih pravnih sredstev; poziva poljske organe, naj v celoti izvajajo priporočilo Sveta Evrope z dne 13. aprila 2016 o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev(88); obžaluje, da Komisija še ni predlagala zakonodaje zoper strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, ki bi tudi poljske novinarje in medije ščitila pred neutemeljenimi tožbami, namenjenimi nadlegovanju;

45.  je zaskrbljen zaradi prijavljenih primerov pridržanja novinarjev, ki so s poročanjem o protestih proti omejitvi gibanja med epidemijo koronavirusne bolezni 2019 opravljali svoje delo(89);

Akademska svoboda

46.  je zaskrbljen, ker se proti akademikom vlagajo tožbe zaradi obrekovanja in se jim grozi s temi tožbami; poziva poljske organe, naj v skladu z mednarodnimi standardi spoštujejo svobodo govora in akademsko svobodo;(90)

47.  poziva poljski parlament, naj razveljavi poglavje 6c zakona z dne 18. decembra 1998 o inštitutu nacionalnega spomina – komisiji za pregon zločinov zoper poljski narod(91), ki ogroža svobodo govora in neodvisne raziskave, saj je v skladu z njim škodovanje ugledu Poljske in njenega naroda, na primer z obtožbami o sodelovanju Poljske ali Poljakov v holokavstu, obravnavano kot civilni prekršek, v zvezi s katerim je mogoče vložiti tožbo pred civilnim sodiščem(92);

Svoboda zbiranja

48.  ponovno poziva poljsko vlado, naj spoštuje pravico do svobode zbiranja in iz veljavnega zakona z dne 24. julija 2015 o javnih zborovanjih(93), kakor je bil spremenjen 13. decembra 2016(94), črta določbe, s katerimi se daje prednost „cikličnim“ zborovanjem, ki jih odobri vlada(95); poziva poljske organe, naj ne uvajajo kazenskih sankcij proti ljudem, ki se udeležujejo mirnih zborovanj ali protidemonstracij, ter naj umaknejo kazenske obtožbe proti miroljubnim protestnikom; poziva jih tudi, naj ustrezno zaščitijo mirna zborovanja in sodijo tistim, ki nasilno napadajo udeležence mirnih zborovanj;

49.  je zaskrbljen zaradi zelo stroge prepovedi javnih zborovanj(96), ki je veljala med pandemijo COVID-19 brez uvedbe stanja naravne nesreče, kot določa 232. člen poljske ustave, in vztraja, da je treba pri omejevanju pravice do združevanja med krizo zaradi pandemije COVID-19 uporabiti načelo sorazmernosti;

Svoboda združevanja

50.  poziva poljske organe, naj spremenijo zakon z dne 15. septembra 2017 o nacionalnem inštitutu svobode – centru za razvoj civilne družbe(97),(98), da bi ključnim skupinam civilne družbe na lokalni, regionalni in nacionalni ravni zagotovili dostop do javnih sredstev ter pravično, nepristransko in pregledno razdeljevanje javnih sredstev civilni družbi, s čimer bi zagotovili pluralistično zastopanost(99); ponovno poziva, naj z različnimi instrumenti financiranja na ravni Unije, kot so sklop za pravice Unije v okviru novega programa za državljane, enakost, pravice in vrednote ter pilotni projekti Unije; je zelo zaskrbljen, ker se poljski člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora zaradi ukrepov, sprejetih v okviru njihovega mandata, soočajo s političnim pritiskom(100);

51.  izraža zaskrbljenost zaradi izjave za javnost ministra za pravosodje in ministra za okolje v zvezi z nekaterimi nevladnimi organizacijami, v kateri sta jih namerno ožigosala kot organizacije, ki delujejo v interesu tujih akterjev; je resno zaskrbljen zaradi načrtovanega osnutka zakona o vzpostavitvi javnega registra o financiranju nevladnih organizacij, ki bi jih obvezoval, da prijavijo vse tuje vire financiranja(101);

Zasebnost in varstvo podatkov

52.  ponovno poudarja sklepe iz svoje resolucije z dne 14. septembra 2016, da postopkovna jamstva in materialni pogoji za izvajanje tajnega nadzorovanja, določeni v zakonu z dne 10. junija 2016 o protiterorističnih dejavnostih in zakonu z dne 6. aprila 1990 o policiji(102), kakor je bil spremenjen, ne zadostujejo za preprečevanje prekomernega nadzorovanja ali neupravičenega poseganja v zasebnost in varstvo podatkov posameznikov, med drugim voditeljev opozicije in civilne družbe(103); ponovno poziva Komisijo, naj oceni, ali je sprejeta zakonodaja združljiva s pravom Unije, poljske organe pa poziva, naj v celoti spoštujejo zasebnost vseh državljanov;

53.  je zelo zaskrbljen, ker je poljsko ministrstvo za digitalne zadeve 22. aprila 2020 operaterju poštnih storitev posredovalo osebne podatke iz univerzalnega elektronskega sistema za registracijo prebivalstva (seznam PESEL), da bi olajšalo organizacijo predsedniških volitev 10. maja 2020 z glasovanjem po pošti, čeprav za to ni imelo pravne podlage, saj je poljski parlament predlog zakona, ki dovoljuje vsesplošno glasovanje po pošti, sprejel šele 7. maja 2020; poleg tega ugotavlja, da se seznam PESEL razlikuje od volilnega imenika, saj vsebuje tudi osebne podatke državljanov drugih držav članic EU, zato se je morda s posredovanjem teh podatkov kršila Uredba (EU) 2016/679; opozarja, da je Evropski odbor za varstvo podatkov poudaril, da lahko javni organi informacije o posameznikih na volilnih seznamih razkrijejo le, če to izrecno dovoljuje nacionalno pravo(104); ugotavlja, da je poljski komisar za človekove pravice pri upravnem sodišču v Varšavi vložil pritožbo zoper poljsko ministrstvo za digitalne zadeve zaradi morebitne kršitve 7. in 15. člena poljske ustave;

Celovita spolna vzgoja

54.  ponavlja globoko zaskrbljenost, izraženo v resoluciji z dne 14. novembra 2019, ki jo je izrazila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice(105), zaradi osnutka zakona o spremembi člena 200b poljskega kazenskega zakonika, ki jo je poljskemu parlamentu predložila iniciativa „Stop pedofiliji“, saj vsebuje izredno nejasne, široke in nesorazmerne določbe, katerih namen je dejansko inkriminirati spolno vzgojo mladoletnikov, njihovo področje uporabe pa lahko zajema vse osebe, na primer starše, učitelje in pedagoge, usposobljene za spolno vzgojo, pri čemer je za poučevanje o spolnosti, zdravju in intimnih odnosih zagrožena zaporna kazen do treh let;

55.  poudarja, da je spolna vzgoja, ki je prilagojena starosti in temelji na dokazih, bistvena za to, da bodo mladi sposobni sklepati zdrave, enakopravne, ljubeče in varne odnose brez diskriminacije, prisile in nasilja; meni, da celovita spolna vzgoja prinaša pozitivne rezultate na področju enakosti spolov, vključno s preoblikovanjem škodljivih norm glede spola in odnosa do nasilja na podlagi spola, ter pomaga preprečevati nasilje intimnih partnerjev in spolno prisilo, homofobijo in transfobijo, prekiniti molk v zvezi s spolnim nasiljem in spolnim izkoriščanjem ali zlorabo in mlade spodbuditi, da poiščejo pomoč; poziva poljsko vlado, naj ne sprejme predlaganega osnutka zakona o spremembi člena 200b poljskega kazenskega zakonika, poljske organe pa poziva, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi šolarji dostop do znanstveno utemeljene in celovite spolne vzgoje v skladu z mednarodnimi standardi ter da bodo tisti, ki zagotavljajo to vzgojo in informacije, deležni dejanske in objektivne podpore;

Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice

56.  opominja, da je v skladu z Listino o temeljih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spolno in reproduktivno zdravje žensk sestavni del človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in dostojanstva, varovanja pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravico do zdravstvenega varstva, zasebnosti in izobraževanja ter prepovedjo diskriminacije, kar se odraža tudi v poljski ustavi; želi spomniti, da je Parlament v resoluciji z dne 15. novembra 2017 ostro kritiziral vsak zakonodajni predlog, ki bi prepovedal splav v primeru hude ali smrtne prizadetosti ploda, kar bi na Poljskem v praksi pomenilo drastično omejitev in skoraj prepoved dostopa do oskrbe, povezane s splavom, saj se večina zakonitih splavov opravi prav iz tega razloga(106), pri čemer je poudaril, da je univerzalni dostop do zdravstvenega varstva, tudi do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica(107); obžaluje predlagane spremembe(108) zakona z dne 5. decembra 1996 o zdravnikih in zobozdravnikih(109), na podlagi katerih zdravniki v primeru, da zavrnejo zdravstveno storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ne bodo več pravno zavezani, da predlagajo drugo ustanovo ali zdravnika; je zaskrbljen zaradi uveljavljanja ugovora vesti, pa tudi ker za ženske, ki jim je zavrnjen dostop do splava, ni zanesljivih mehanizmov za napotitev ali pravočasno pritožbo; poziva poljski parlament, naj ne poskuša več omejevati spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk; je prepričan, da je odrekanje storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic oblika nasilja nad ženskami in dekleti; poziva poljske organe, naj sprejmejo ukrepe in v celoti izvršijo sodbe, ki jih je v zadevah proti Poljski izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je večkrat odločilo, da restriktivni zakoni o splavu in neizvajanje pomenijo kršenje pravic žensk(110);

57.  opozarja, da so bili prejšnji poskusi nadaljnje omejitve pravice do splava, ki je na Poljskem že tako med najbolj omejenimi v Uniji, v letih 2016 in 2018 ustavljeni zaradi množičnega nasprotovanja poljskih državljanov na pohodih na t. i. črni petek; odločno poziva poljske organe, naj razmislijo o razveljavitvi zakona, ki ženskam in dekletom omejuje dostop do nujne kontracepcijske tabletke;

Sovražni govor, javno diskriminiranje, nasilje nad ženskami in nasilje v družini ter nestrpno vedenje do manjšin in drugih ranljivih skupin, vključno z osebami LGBTI

58.  poziva poljske organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za odločen boj proti rasističnemu sovražnemu govoru in spodbujanju nasilja na spletu ter javno obsodijo rasistični sovražni govor javnih osebnosti, tudi politikov in medijskih uradnikov(111), in se od njega oddaljijo, obravnavajo predsodke in negativna čustva zoper nacionalne in etnične manjšine (vključno z Romi), migrante, begunce in prosilce za azil ter zagotovijo učinkovito izvajanje zakonov tako, da stranke ali organizacije, ki spodbujajo rasno diskriminacijo ali hujskajo k njej, razglasijo za nezakonite(112); poziva poljske organe, naj upoštevajo priporočila odbora OZN o odpravi rasne diskriminacije iz leta 2019(113);

59.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavne odločitve(114) poljskega ministra za pravosodje, da uradno sproži postopek odstopa Poljske od Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); spodbuja poljske organe k dejanskemu izvajanju te konvencije v praksi, vključno z zagotavljanjem uporabe veljavne zakonodaje po vsej državi ter zadostnega števila kakovostnih zavetišč za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke; se boji, da bi ta korak lahko pomenil resno nazadovanje na področju enakosti spolov in pravic žensk;

60.  ugotavlja, da rezultati ankete o osebah LGBTI, ki jo je izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice, kažejo na porast tako nestrpnosti do oseb LGBTI ali oseb, za katere se meni, da so osebe LGBTI, kot nasilja nad njimi ter popolno nezaupanje poljskih anketirancev LGBTI v boj vlade proti predsodkom in nestrpnosti, saj vanj verjame le 4 % anketiranih, kar je najnižji odstotek v Uniji, najvišji odstotek anketirancev pa se zaradi strahu, da bi jih napadli, nadlegovali ali jim grozili, izogiba nekaterim krajem (79 %);

61.  tudi zaradi predsedniške kampanje 2020 ponavlja stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019, da odločno obsoja vsakršno diskriminacijo oseb LGBTI in kršitev njihovih temeljnih pravic s strani javnih organov, vključno s sovražnim govorom javnih organov in izvoljenih funkcionarjev, prepovedjo parad ponosa ter programov in kampanj ozaveščanja in neustrezno zaščito pred napadi nanje, razglasitvijo območij brez tako imenovane ideologije LGBT na Poljskem in sprejetjem regionalne listine o družinskih pravicah, s katero se diskriminirajo predvsem starši samohranilci in družine LGBTI; ugotavlja, da se od sprejetja te resolucije položaj oseb LGBTI na Poljskem ni niti malo izboljšal in da sta njihovo duševno zdravje in fizična varnost še posebej ogroženi; želi spomniti, da poleg Komisije in mednarodnih organizacij ta dejanja obsoja tudi poljski komisar za človekove pravice, ki je pri upravnih sodiščih vložil devet pritožb, v katerih je navajal, da se z razglasitvijo območij brez LGBTI krši pravo EU; opozarja, da se pri porabi kohezijskih sredstev ne sme diskriminirati na podlagi spolne usmerjenosti in da morajo občine, ki delujejo kot delodajalci, ravnati v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES(115), ki prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje na podlagi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju(116); glede na zgoraj omenjeno izraža resno zaskrbljenost zaradi dejstva, da je minister za pravosodje dodelil finančno podporo občinam, ki so bile izključene iz evropskega programa pobratenja mest zaradi sprejetja izjav o „območju brez LGBTI“; nadalje je globoko zaskrbljen, da bo ta finančna podpora prišla iz sklada ministrstva za pravosodje, ki je bil ustanovljen za podporo žrtvam kaznivih dejanj; poziva Komisijo, naj še naprej zavrača prošnje za financiranje s strani organov, ki so sprejeli te sklepe; poziva poljske organe, naj izvajajo ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice in naj na podlagi tega obravnavajo položaj istospolnih partnerjev in staršev, da bodo v pravnem in dejanskem smislu uživali pravico do nediskriminacije(117); obsoja tožbe zoper aktiviste civilne družbe, ki so objavili t. i. atlas sovraštva, v katerem so dokumentirani primeri homofobije na Poljskem odločno poziva poljsko vlado, naj zagotovi pravno zaščito oseb LGBTI pred vsemi oblikami kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora;

62.  zelo obžaluje množično aretacijo 48 aktivistov LGBTI 7. avgusta 2020 (poimenovano „poljski Stonewall“), ki je zaskrbljujoč znak za raven svobode govora in zbiranja na Poljskem; obžaluje način ravnanja s priporniki, kot je poročal nacionalni preventivni mehanizem za preprečevanje mučenja(118); poziva vse evropske institucije, naj nemudoma obsodijo policijsko nasilje nad osebami LGBTI na Poljskem;

63.  močno obžaluje, da poljska škofovska konferenca v uradnem stališču(119) poziva k „reparativni terapiji“ oseb LGBTI; ponavlja stališče Parlamenta(120), ki spodbuja države članice, naj takšne prakse opredelijo kot kaznivo dejanje, in opozarja na poročilo neodvisnega strokovnjaka OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete iz maja 2020, v katerem poziva države članice, naj sprejmejo prepoved prakse „reparativnih terapij“(121)

****

64.  ugotavlja, da je dejstvo, da sodstvo na Poljskem ni neodvisno, že načelo vzajemno zaupanje med Poljsko in drugimi državami članicami, zlasti na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj nacionalna sodišča zaradi velikih dvomov glede neodvisnosti poljskega pravosodja niso želela predati poljskih osumljencev v skladu s postopkom v okviru evropskega naloga za prijetje ali pa so imela pri tem zadržke; meni, da razpad pravne države na Poljskem zelo resno ogroža enotnost pravnega reda Unije; poudarja, da se lahko vzajemno zaupanje med državami članicami obnovi šele, ko bo zagotovljeno spoštovanje vrednot iz člena 2 PEU;

65.  poziva poljsko vlado, naj spoštuje vse določbe o načelu pravne države in temeljnih pravicah, kot jih določajo Pogodbi, Listina o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in mednarodni standardi o človekovih pravicah, ter naj s Komisijo vzpostavi iskren dialog; poudarja, da mora torej ta dialog voditi nepristransko, na podlagi dokazov in v duhu sodelovanja; poziva jo tudi, naj sodeluje s Komisijo v skladu z načelom iskrenega sodelovanja, kot je zapisano v PEU, ter naj hitro in v celoti izvrši sodbe Sodišča Evropske unije in spoštuje primarnost prava Unije; poziva poljsko vlado, naj pri organizaciji pravosodnega sistema v celoti upošteva priporočila Beneške komisije, tudi pri izvajanju nadaljnjih reform vrhovnega sodišča;

66.  poziva Svet in Komisijo, naj načela pravne države ne razlagata ozko ter naj karseda izkoristita postopek iz člena 7(1) PEU in obravnavata posledice delovanja poljske vlade za vsa načela iz člena 2 PEU, vključno z demokracijo in temeljnimi pravicami, kot je poudarjeno v tem poročilu;

67.  poziva Svet, naj čim prej nadaljuje formalna zaslišanja – zadnje je potekalo decembra 2018 – ter naj v teh zaslišanjih upošteva ves najnovejši in najpomembnejši negativen razvoj dogodkov na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic; poziva Svet, naj končno ukrepa v skladu s postopkom iz člena 7(1) PEU in glede na prepričljive dokaze, kot so navedeni v tej resoluciji ter številnih poročilih mednarodnih in evropskih organizacij, sodni praksi Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter poročilih organizacij civilne družbe, ugotovi, da v Republiki Poljski obstaja očitno tveganje hujše kršitve vrednot iz člena 2 PEU; toplo priporoča Svetu, naj kot nadaljnji korak po zaslišanjih obravnava priporočila Poljski, kot je določeno v členu 7(1) PEU, in naj navede roke za izvedbo teh priporočil; poleg tega poziva Svet, naj poskuša pravočasno oceniti izvajanje teh priporočil; poziva Svet, naj redno obvešča Parlament in tesno sodeluje z njim ter naj deluje pregledno, da bodo lahko vse evropske institucije in organi ter organizacije civilne družbe smiselno sodelovale v teh zadevah in jih nadzirale;

68.  poziva Komisijo, naj pri obravnavi očitnega tveganja, da bi Poljska lahko huje kršila vrednote, na katerih temelji Unija, izkoristi vse instrumente, ki so ji na voljo, zlasti hitri postopek za ugotavljanje kršitev in predlog Sodišču Evropske unije za sprejetje začasnih ukrepov, pa tudi proračunska orodja; poziva Komisijo, naj o tem redno obvešča Parlament in sodeluje z njim;

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Poljske, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408. (2) COM(2003)0606. (3) COM(2014)0158. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0123. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0344. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0442. (7) UL L 217, 12.8.2016, str. 53. (8) UL L 22, 27.1.2017, str. 65. (9) UL L 228, 2.9.2017, str. 19. (10) UL L 17, 23.1.2018, str. 50. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0055. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0058. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032. (15) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0204. (16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014. (17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (18) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409. (19) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111. (20) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080. (21) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0349. (22) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0407. (23) Sodba Sodišča z dne 24. junija 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531; Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-192/18, ECLI:EU:C:2019:924. (24) COM(2017)0835. (25) Ustawa z dnia 22 grudnia 2015 r. o zmianie ustawy o Trybunale Konstytucyjnym (Dz.U. 2015 poz. 2217). (26) Ustawa z dnia 22 lipca 2016 r. o Trybunale Konstytucyjnym (Dz.U. 2016 poz. 1157). (27) Sodba ustavnega sodišča z dne 9. marca 2016, K 47/15. (28) Sodba ustavnega sodišča z dne 11. avgusta 2016, K 39/16. (29) Sodba ustavnega sodišča z dne 7. novembra 2016, K 44/16. (30) Gl. Mnenje Beneške komisije z dne 14. oktobra 2016 o zakonu z dne 22. julija 2016 o ustavnem sodišču, Mnenje št. 860/2016, 127. točka; Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, točka 91 in sledeče. (31) Ustawa z dnia 30 grudnia 2015 r. o zmianie ustawy o służbie cywilnej oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 34). (32) Ustawa z dnia 15 stycznia 2016 r. o zmianie ustawy o Policji oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 147). (33) Ustawa z dnia 28 stycznia 2016 r. Prawo o prokuraturze (Dz.U. 2016 poz. 177). (34) Ustawa z dnia 28 stycznia 2016 r. Przepisy wprowadzające ustawę - Prawo o prokuraturze (Dz.U. 2016 poz. 178). (35) Ustawa z dnia 18 marca 2016 r. o zmianie ustawy o Rzeczniku Praw Obywatelskich oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2016 poz. 677). (36) Ustawa z dnia 22 czerwca 2016 r. o Radzie Mediów Narodowych (Dz.U. 2016 poz. 929). (37) Ustawa z dnia 10 czerwca 2016 r. o działaniach antyterrorystycznych (Dz.U. 2016 poz. 904). (38) Gl. Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, točki 112 in 113. (39) ENCJ, Varšavska deklaracija z dne 3. junija 2016. (40) OVSE/ODIHR, Statement of Preliminary Findings and Conclusions after its Limited Election Observation Mission (Izjava o predhodnih in sklepnih ugotovitvah misije omejenega obsega za opazovanje volitev), 14. oktober 2019. (41) OVSE/ODIHR, Limited Election Observation Mission Final Report on the parliamentary elections of 13 October 2019 (Končno poročilo misije omejenega obsega za opazovanje volitev o parlamentarnih volitvah 13. oktobra 2019), Varšava, 14. februar 2020. (42) OVSE/ODIHR, Special Election Assessment Mission, Statement of preliminary findings and conclusions on the second round of presidential elections of 12 July 2020 (Izjava o predhodnih ugotovitvah in sklepih posebne misije za oceno volitev o drugem krogu predsedniških volitev 12. julija 2020), Varšava, 13. julij 2020. (43) Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, CDL-AD(2017)031, točka  43; Priporočilo Komisije (EU) 2018/103 z dne 20. decembra 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem o dopolnitvi priporočil (EU) 2016/1374, (EU) 2017/146 in (EU) 2017/1520 (UL L 17, 32.1.2018, str. 50), točka 25. (44) Beneška komisija, CDL-AD (2002) 23, Mnenje št. 190/2002, Kodeks dobre volilne prakse. Smernice in obrazložitveno poročilo, 30. oktober 2002; Gl. tudi, Beneška komisija, CDL-PI(2020)005rev-e Report on Respect for Democracy Human Rights and Rule of Law during States of Emergency - Reflections (Poročilo o spoštovanju človekovih pravic in pravne države v izrednih razmerah – razmislek), str. 23. (45) Gl. tudi OVSE/ODIHR, Opinion on the draft act on special rules for conducting the general election of the President of the Republic of Poland ordered in 2020 (Senate Paper No. 99) (Mnenje o osnutku zakona o posebnih pravilih za izvedbo splošnih volitev predsednika Republike Poljske, odrejenih leta 2020 – dokument Senata št. 99), 27. april 2020. (46) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (47) Ustawa z dnia 30 listopada 2016 r. o organizacji i trybie postępowania przed Trybunałem Konstytucyjnym (Dz.U. 2016 poz. 2072); ustawa z dnia 30 listopada 2016 r. o statusie sędziów Trybunału Konstytucyjnego (Dz.U. 2016 poz. 2073); Ustawa z dnia 13 grudnia 2016 r. - Przepisy wprowadzające ustawę o organizacji i trybie postępowania przed Trybunałem Konstytucyjnym oraz ustawę o statusie sędziów Trybunału Konstytucyjnego (Dz.U. 2016 poz. 2074). (48) Mnenje Beneške komisije z dne14. in 15. oktobra 2016, točka 128; Odbor OZN za človekove pravice, Concluding observations on the seventh periodic report of Poland (Sklepne ugotovitve o sedmem rednem poročilu Poljske), 31. oktober 2016, točki 7 in 8; Priporočilo Komisije (EU) 2017/1520. (49) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi proti Sąd Najwyższy, C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982. (50) Ustawa z dnia 20 grudnia 2019 r. o zmianie ustawy - Prawo o ustroju sądów powszechnych, ustawy o Sądzie Najwyższym oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2020 poz. 190). (51) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, CDL-PI(2020)002, točki  51 in 55. (52) Gl. Obrazloženi predlog Komisije z dne 20. decembra 2017, (COM(2017)0835), točka 113. Gl. tudi Mnenje OVSE/ODIHR z dne 13. novembra 2017 o nekaterih določbah osnutka zakona o poljskem vrhovnem sodišču (od 26. septembra 2017), str. 33. (53) Sodba Sodišča z dne 24. junija 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531. (54) Sklep Sodišča Evropske unije z dne 17. decembra 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-619/18 R, ECLI:EU:C:2018:1021. (55) Ustawa z dnia 21 listopada 2018 r. o zmianie ustawy o Sądzie Najwyższym (Dz.U. 2018 poz. 2507). (56) Mnenje OVSE/ODIHR z dne 13. novembra 2017, str. 7-20; Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, točka 43; Priporočilo Komisije (EU) 2018/103, točka 25. GRECO, Dodatek k poročilu o četrtem krogu ocenjevanja v zvezi s Poljsko (člen 34) z dne 18. do 22. junija 2018, točka  31; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 8. (57) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi proti Sąd Najwyższy, C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982. (58) Sodba vrhovnega sodišča z dne 5. decembra 2019, III PO 7/19. (59) Resolucija skupnega civilnega, kazenskega in delovnega senata vrhovnega sodišča z dne 23. januarja 2020, BSA I-4110-1/2020. (60) Sodba ustavnega sodišča z dne 20. aprila 2020, U 2/20. (61) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 38. (62) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 38. (63) Sklep Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2020, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-791/19 R, ECLI:EU:C:2020:277. (64) Ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o zmianie ustawy o Krajowej Radzie Sądownictwa oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2018 poz. 3). (65) Mnenji predsedstva Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov z dne 7. aprila 2017 in 12. oktobra 2017; Končno mnenje OVCE/ODIHR z dne 5. maja 2017 o osnutkih sprememb nacionalnega sodnega sveta; Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017, str. 5–7; Ad hoc poročilo GRECO o Poljski (člen 34) z dne 19.–23. marca 2018 in Dodatek z dne 18.–22. junija 2018; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točki 42 in 61. (66) Sklep vrhovnega sodišča z dne 15. januarja 2020, III PO 8/18. Sklep vrhovnega sodišča z dne 15. januarja 2020, III PO 9/18. (67) V zvezi s tem gl. tudi naslednje zadeve, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice: Reczkowicz in drugi proti Poljski (št. pritožb. 43447/19, 49868/19 in 57511/19), Grzęda proti Poljski (št. 43572/18), Xero Flor w Polsce sp. z o.o. proti Poljski (št. 4907/18), Broda proti Poljski in Bojara proti Poljski (št. 26691/18 in 27367/18), Żurek proti Poljski (št. 39650/18) ter Sobczyńska in drugi proti Poljski (št. 62765/14, 62769/14, 62772/14 in 11708/18). (68) Pismo izvršnega odbora Evropske mreže sodnih svetov z dne 21. februarja 2020. Gl. tudi pismo evropskega združenja sodnikov z dne 4. maja 2020 v podporo Evropski mreži sodnih svetov. (69) Ustawa z dnia 12 maja 2011 r. o Krajowej Radzie Sądownictwa (Dz.U. 2011 nr 126 poz. 714). (70) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 45. (71) Gl. tudi izjavo predsedstva Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov pri Svetu Evrope CCJE-BU(2018)6REV z dne 18. junija 2018. (72) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 46 do 50. (73) Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2019, Evropska komisija/Republika Poljska, C-192/18, ECLI:EU:C:2019:924. (74) Ustawa z dnia 12 lipca 2017 r. o zmianie ustawy - Prawo o ustroju sądów powszechnych oraz niektórych innych ustaw (Dz.U. 2017 poz. 1452). (75) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020 o osnutku zakona o spremembi zakona o organizaciji splošnih sodišč, zakona o vrhovnem sodišču in nekaterih drugih poljskih zakonov (z dne 20. decembra 2019), str. 23–26; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točki 44 in 45. (76) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020, str. 18–21; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 24 do 30. (77) Sporočilo namestnika disciplinskega tožilca sodnikov splošnih sodišč, julij 2020, http://rzecznik.gov.pl/wp-content/uploads/2020/07/KomunikatFWS.pdf. (78) Nujno vmesno mnenje OVSE/ODIHR z dne 14. januarja 2020, str. 13–17; Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točke 31 do 43. (79) Ustawa z dnia 27 lipca 2001 r. Prawo o ustroju sądów powszechnych (Dz.U. 2001 nr 98 poz. 1070). (80) Mnenje Beneške komisije z dne 8. in 9. decembra 2017 o zakonu o javnem tožilstvu, kakor je bil spremenjen, CDL-AD(2017)028, točka 115. (81) Priporočilo Komisije (EU) 2018/103. Izjava posebnega poročevalca OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov z dne 25. junija 2018; Evropska komisija, Evropski semester 2019: Poročilo o Poljski, 27. februar 2019, SWD(2019)1020, str. 42; pismo predsednikov Evropske mreže sodnih svetov, Mreže predsednikov vrhovnih sodišč EU in Evropskega združenja sodnikov z dne 20. septembra 2019; GRECO, Follow-up to the Addendum to the Fourth Round Evaluation Report (Spremljanje ukrepanja na podlagi dodatka k poročilu o četrtem krogu ocenjevanja v zvezi s Poljsko) (člen 34) z dne 6. decembra 2019, točka 65; Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2316 (2020) z dne 28. januarja 2020 o delovanju demokratičnih institucij na Poljskem, točka 4. (82) Glej tudi pismo komisarja Sveta Evrope za človekove pravice poljskemu predsedniku vlade z dne 19. januarja 2018; skupno izjavo v podporo poljskemu komisarju za človekove pravice iz junija 2019, ki so jo podpisali Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice, Evropska mreža nacionalnih organov za enakost, Svetovna zveza nacionalnih institucij za človekove pravice, Mednarodnega inštituta varuhov človekovih pravic, Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice za Evropo. (83) Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, točka  33. (84) Nujno skupno mnenje Beneške komisije in DGI Sveta Evrope z dne 16. januarja 2020, točka 59. (85) Sodba sodišča z dne 26. marca 2020, Simpson proti Svetu in HG proti Komisiji, združeni zadevi C-542/18 RX-II in C-543/18 RX-II, ECLI:EU:C:2020:232, točka 57. (86) Gl. tudi svetovni indeks svobode tiska, na podlagi katerega je Poljska od leta 2015 zdrsnila z 18. na 62. mesto. (87) Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev, letno poročilo 2020, marec 2020, str. 42. (88) Svet Evrope, priporočilo odbora ministrov državam članicam CM/Rec (2016)4 z dne 13. aprila 2016 o zaščiti novinarstva ter varnosti novinarjev in drugih medijskih akterjev. (89) International Press Institute (IPI) Tracker on Press Freedom Violations Linked to COVID-19 Coverage, https://ipi.media/covid19-media-freedom-monitoring/. (90) Izjava Sveta Evrope, Organizacije ameriških držav in drugih s svetovnega foruma za akademsko svobodo, institucionalno avtonomijo in prihodnost demokracije z dne 21. junija 2019. (91) Ustawa z dnia 18 grudnia 1998 r. o Instytucie Pamięci Narodowej - Komisji Ścigania Zbrodni przeciwko Narodowi Polskiemu (Dz.U. 1998 nr 155 poz. 1016). (92) Glej tudi izjavo predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 28. junija 2018. (93) Ustawa z dnia 24 lipca 2015 r. - Prawo o zgromadzeniach (Dz.U. 2015 poz. 1485). (94) Ustawa z dnia 13 grudnia 2016 r. o zmianie ustawy - Prawo o zgromadzeniach (Dz.U. 2017 poz. 579). (95) Glej tudi sporočilo strokovnjakov OZN z dne 23. aprila 2018, v katerem Poljsko pozivajo, naj zagotovi svobodno in polno udeležbo v podnebnih pogajanjih. (96) Pismo poljskega komisarja za človekove pravice ministrstvu za notranje zadeve in upravo z dne 6. maja 2020. (97) Ustawa z dnia 15 września 2017 r. o Narodowym Instytucie Wolności - Centrum Rozwoju Społeczeństwa Obywatelskiego (Dz.U. 2017 poz. 1909). (98) Mnenje OVSE/ODIHR o osnutku poljskega zakona o nacionalnem inštitutu svobode – centru za razvoj civilne družbe, Varšava, 22. avgust 2017. (99) Poročilo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz junija 2020 o temeljnih pravicah in pravni državi: razvoj dogodkov na nacionalni ravni z vidika civilne družbe v obdobju 2018–2019, str. 41 in 42. (100) Izjava Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za javnost z dne 23. junija 2020 o zaskrbljujočem pritisku na civilno družbo: poljski člani odbora so tarča vladnih povračilnih ukrepov, nevladne organizacije pa ne morejo več izbirati svojih kandidatov. (101) Sporočilo za javnost ministra za okolje v sodelovanju z ministrom za pravosodje, 7. avgust 2020, https://www.gov.pl/web/srodowisko/nowe-prawo-wzmocni--przejrzystosc-finansowania-organizacji-pozarzadowych. (102) Ustawa z dnia 6 kwietnia 1990 r. o Policji (Dz.U. 1990 nr 30 poz. 179). (103) Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, točki 39 in 40. Gl. tudi sporočilo strokovnjakov OZN z dne 23. aprila 2018, v katerem Poljsko pozivajo, naj zagotovi svobodno in polno udeležbo v podnebnih pogajanjih. (104) Pismo Evropskega odbora za varstvo podatkov z dne 5. maja 2020 o razkritju podatkov v okviru poljskih predsedniških volitvah. (105) Izjava komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 14. aprila 2020. (106) Leta 2017 je bilo 97,9 % vseh splavov opravljenih zaradi nepravilnosti pri plodu: Center za zdravstvene informacijske sisteme, poročila statističnega raziskovalnega programa MZ-29, objavljena na spletnem mestu poljskega parlamenta. Sprawozdanie Rady Ministrów z wykonywania oraz o skutkach stosowania w 2016 r. ustawy z dnia 7 stycznia 1993 r. o planowaniu rodziny, ochronie płodu ludzkiego i warunkach dopuszczalności przerywania ciąży (Dz. U. poz. 78, z późnn. zm.). (107) Glej tudi dokument komisarja Sveta Evrope za človekove pravice iz decembra 2017 o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah žensk v Evropi; izjavo strokovnjakov OZN z dne 22. marca 2018, ki svetuje delovni skupini OZN o diskriminaciji žensk, in izjavo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 14. aprila 2020. (108) Ustawa z dnia 16 lipca 2020 r. o zmianie ustawy o zawodach lekarza i lekarza dentystyoraz niektórych innych ustaw (še ni objavljeno v uradnem listu). (109) Ustawa z dnia 5 grudnia 1996 r. o zawodach lekarza i lekarza dentysty (Dz.U. 1997 nr 28 poz. 152). (110) Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. marca 2007, Tysiąc proti Poljski (pritožba št. 5410/03); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. marca 2007, R. R. proti Poljski (pritožba št. 27617/04); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. oktobra 2012, P. in S. proti Poljski (pritožba št. 57375/08). (111) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017, točka 18; Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2316 (2020) z dne 28. januarja 2020 o delovanju demokratičnih institucij na Poljskem, točka 14. Sklepne ugotovitve odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu Poljske, CCPR/C/POL/CO/7, točke 15–18. (112) Sklepne ugotovitve odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije iz avgusta 2019 o združenem 22., 23. in 24. rednem poročilu Poljske. (113) Prav tam. (114) Sporočilo za javnost poljskega ministrstva za pravosodje z naslovom ‘Predlog za razveljavitev Istanbulske konvencije’, 25. julij 2020, https://www.gov.pl/web/sprawiedliwosc/ministerstwo-sprawiedliwosci-konwencja-stambulska-powinna-zostac-wypowiedziana-poniewaz-jest-sprzeczna-z-prawami-konstytucyjnymi. (115) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16). (116) Pismo GD REGIO Evropske komisije z dne 27. maja 2020 organom Lublinskega, Loškega, Malopoljskega, Podkarpatskega in Svetokriškega vojvodstva. Gl. tudi sodbo Sodišča z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI, C-507/18, ECLI:EU:C:2020:289. (117) Sodba Sodišča z dne 5. junija 2018, Coman, C-673/16, ECLI:EU:C:2018:385; Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 2. marca 2010, Kozak proti Poljski (pritožba št. 13102/02); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 22. januarja 2008, E. B. proti Franciji (pritožba št. 43546/02); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 19. februarja 2013, X. in drugi proti Avstriji (pritožba št. 19010/07); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 30. junija 2016, Taddeucci in McCall proti Italiji (pritožba št. 51362/09); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 21. julija 2015, Oliari in drugi proti Italiji (pritožbi št. 18766/11 in 36030/11); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 14. decembra 2017, Orlandi in drugi proti Italiji (pritožbe št. 26431/12, 26742/12, 44057/12 in 60088/12); sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 14. januarja 2020, Beizaras in Levickas proti Litvi (pritožba št. 41288/15). (118) Sporočilo za javnost poljskega komisarja za človekove pravice z naslovom „Nacionalni preventivni mehanizem za preprečevanje mučenja (KMPT) je obiskal policijski pripor po množičnem priprtju v Varšavi“, 11. avgust 2020, https://www.rpo.gov.pl/en/content/national-preventive-mechanism-prevention-torture-kmpt-visits-police-places-detention-after-overnight. (119) Stališče poljske škofovske konference o vprašanjih LGBT +, avgust 2020, https://episkopat.pl/wp-content/uploads/2020/08/Stanowisko-Konferencji-Episkopatu-Polski-w-kwestii-LGBT.pdf. (120) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032. (121) Neodvisni strokovnjak OZN za zaščito pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, Poročilo o reparativni terapiji, maj 2020, https://undocs.org/A/HRC/44/53.