Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin ter poročil in priporočil komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) ter drugih mehanizmov Sveta Evrope;

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in mednarodnih pogodb Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencijo o otrokovih pravicah;

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1);

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2);

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3);

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti(4);

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in nadaljnjih poročil o izvajanju in ocenjevanju,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(5) ter sklepov Sveta z dne 8. decembra 2016 o pospešitvi procesa vključevanja Romov in z dne 13. oktobra 2016 o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča št. 14/2016,

–  ob upoštevanju poročil Evropskega parlamenta iz leta 2010 o strategiji EU za vključevanje Romov in poročila o vidikih enakosti spolov v evropskem okviru za nacionalne strategije za vključevanje Romov iz leta 2013;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o regijah EU, ki zaostajajo v razvoju(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v Evropski uniji(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. septembra 2019 z naslovom Poročilo o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov –2019 (COM(2019)0406)(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2018 z naslovom Poročilo o oceni okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2018)0785)(15),

–  ob upoštevanju postopka za ugotavljanje kršitev o neskladnosti z Direktivo 2000/43/ES o rasni enakosti in diskriminaciji romskih otrok v izobraževanju (številke kršitev 20142174, 20152025 in 20152206),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o položaju romskih žensk (SOC/585-EESC-2018),

–  ob upoštevanju izjave partneric z Zahodnega Balkana o vključevanju Romov v okviru procesa širitve EU iz Poznana,

–  ob upoštevanju druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji (EU-MIDIS II), ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju splošnega političnega priporočila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti št. 13,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju zemljevida revščine Svetovne banke iz leta 2016, na katerem so jasno opredeljene evropske regije, ki najbolj zaostajajo,

–  ob upoštevanju ustreznih poročil in priporočil raziskovalnih ustanov ter romskih in proromskih organizacij civilne družbe ter lokalnih romskih nevladnih organizacij;

–  ob upoštevanju evropske državljanske pobude o zaščiti manjšin in pobude o kohezijski politiki za enakost regij in ohranitev regionalnih kultur,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0147/2020),

A.  ker so Romi največja evropska narodnostna manjšina;

B.  ker je v sedanjem okviru izpostavljena raznolikost pod širokim pojmom „Romi“; ker se ne pokaže raznolikost med romskega prebivalstva; ker se je izraz Romi oziroma dvojnica Sinti in Romi uporabljal v času, ko so nosilci odločanja o romskih politikah odločali brez dejanskega sodelovanja z romskimi skupnostmi, zato so se te skupnosti čutile izključene, in ker ta opredelitev, ki se uporablja v politikah in razpravah EU, ne odraža raznolikosti romske skupnosti in jo zato pogosto kritizirajo;

C.  ker bo raznolikost med Romi precej bolje izražena v zakonodajnem predlogu za obdobje po letu 2020 za enakost, vključevanje in udeležbo Romov; ker izraz „ljudje romskega porekla“ vključuje ljudi, ki so po poreklu Romi, Kaléji, Manuši, Lovari, Rissende, Bojaši, Domi, Kalderaši, Romaničali in Sinti; ker nova opredelitev precej bolje zaobjame vse, ki so stigmatizirani kot Cigani, a niso tega etničnega porekla, kot so Egipčani, Aškali ali potujoče skupine;

D.  ker precejšen del Romov v Evropi živi v izjemno negotovih razmerah tako v mestih kot na podeželju ter v zelo slabih socialno-ekonomskih okoliščinah(16); ker so večini Romov kršene temeljne človekove pravice na vseh področjih življenja;

E.  ker po podatkih raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU 61 % državljanov EU meni, da je v njihovi državi razširjena diskriminacija zoper Rome; ker na vseh ravneh evropske družbe še vedno obstaja globoko zakoreninjen, trdovraten in strukturni ter pogosto institucionalni in vladni anticiganizem, ki se kaže vsak dan ter ostaja velika ovira za uresničevanje polnega potenciala Romov kot državljanov EU, ki v celoti uživajo temeljne pravice, socialno vključevanje in enakost na vseh področjih življenja, tudi pri stanovanjih, izobraževanju, zdravstvenem varstvu in zaposlovanju;

F.  ker so Romi še vedno vse bolj izpostavljeni sovražnemu govoru, zlasti v javnosti in družbenih medijih ter sovražnemu govoru javnih osebnosti, politikov in uradnikov; ker so Romi tudi žrtve policijskega nasilja in kolektivnega kaznovanja, rasnega profiliranja ter stanovanjske segregacije in segregacije v šolah; ker so za boj proti temu pojavu potrebni posebni ukrepi; ker zaradi pomanjkljivosti pri delovanju pravne države na področju kazenskega pravosodja žrtvam policijskega nasilja nista zagotovljena zaščita in dostop do pravnega varstva, državni organi pa pogosto preganjajo žrtve;

G.  ker boj proti anticiganizmu s pomočjo obstoječe protidiskriminacijske zakonodaje ne zadostuje; ker bi morale države članice EU pokazati odločenost, da prekinejo začarani krog anticiganizma, zlasti pri stiku Romov z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi upravnimi organi, zaščitijo enakost in nediskriminacijo za romske državljane ter jim zagotovijo popolno uživanje temeljnih človekovih pravic;

H.  ker je rasizem do Romov vzrok za nasilje in uboje; ker so nadlegovanje in kazniva dejanja iz sovraštva zoper Rome še vedno zelo razširjeni in ker večina incidentov iz sovraštva ni prijavljenih;

I.  ker po podatkih raziskave o manjšinah in diskriminaciji v EU iz leta 2016 približno 80 % Romov v devetih državah članicah EU z največjim romskim prebivalstvom živi pod pragom revščine v državi; ker je revščina tako rezultat kot gonilo anticiganizma in izključenosti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj; ker je ključni cilj strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast odpraviti tveganje revščine za 20 milijonov ljudi, tudi Romov; ker se je število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, med letoma 2008 in 2017 zmanjšalo za 3,1 milijona, EU pa je še vedno daleč od cilja strategije Evropa 2020, da to število do leta 2020 zmanjša za 20 milijonov;

J.  ker vsaka tretja oseba romskega porekla živi v bivališču brez tekoče vode in vsaka deseta brez elektrike; ker ima le nekaj več kot polovica Romov notranje stranišče na splakovanje ali tuš, 78 % Romov pa živi v prenaseljenih stanovanjih; ker številni Romi še vedno živijo v neformalnih, nehigienskih in neurejenih naseljih v izjemno slabih življenjskih razmerah; ker mnogi nimajo identifikacijskih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja(17);

K.  ker je 43 % Romov diskriminiranih, ko poskušajo kupiti ali najeti stanovanje in ne poznajo dovolj svojih pravic na področju enakosti; ker je treba v čim večji meri izboljšati urejanje premoženjskih pravic, zlasti v neurejenih razmerah; ker bi morali odpravo neurejenih razmer (izselitve) združiti z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi, tudi zagotavljanjem druge nastanitve; ker proti državam članicam niso bili sprejeti nobeni pravni ali politični ukrepi, da bi odpravile stanovanjsko segregacijo in prisilne izselitve ter zagotovile kakovostna stanovanja; ker slab dostop do stanovanj in javnih storitev, kot so čista voda in sanitarne storitve, negativno vpliva na rezultate na področju izobraževanja, zaposlovanja in zdravja ter na socialno vključevanje na splošno;

L.  ker sta pričakovana življenjska doba in zdravstveno stanje Romov še vedno precej slabša kot pri neromskem prebivalstvu v vseh evropskih državah; ker je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU 76 let za moške in 82 let za ženske, za Rome pa naj bi bila po ocenah 10 let nižja; ker je stopnja umrljivosti novorojenčkov v EU 4,3 na tisoč živorojenih otrok, po razpoložljivih podatkih pa je v romskih skupnostih precej višja;

M.  ker je med Romi izredno visoka stopnja nepismenosti in zgodnjega opuščanja šolanja; ker samo vsak drugi romski otrok obiskuje predšolsko izobraževanje ali vrtec in le zelo majhen delež nadaljuje šolanje po obveznem šolanju; ker 50 % romskih otrok in mladih med 6. in 24. letom ni vključenih v izobraževanje; ker je samo 21 % romskih žensk in 25 % romskih moških, starih od 16 do 24 let, zaključilo srednjo šolo (ISCED3) ali višjo stopnjo; ker je leta 2019 68 % romskih otrok zgodaj opustilo izobraževanje kljub 10-odstotnemu cilju iz prejšnjega okvira za Rome in strategije EU 2020; poleg tega le 18 % romskih otrok nadaljuje šolanje na višji stopnji, stopnja odsotnosti od pouka in zgodnjega opuščanja šolanja pa je pri romskih učencih še vedno precej višja kot pri ostalih skupinah; ker diskriminatorna napačna diagnoza pri mnogih romskih otrocih kot otrocih s posebnimi učnimi potrebami vodi v nesorazmerno število romskih otrok, ki obiskujejo šole za otroke s posebnimi potrebami, so ločeni od splošnega šolskega sistema in so pogosto vključeni v manj kakovostno izobraževanje; ker se v državah članicah še vedno izjava neposredna in posredna segregacija romskih otrok;

N.  ker se Romi soočajo z diskriminacijo pri pobudah za zaposlovanje, kot je jamstvo za mlade in ker javni zavodi za zaposlovanje pogosto nimajo zmogljivosti, da bi stopili v stik z njimi ali izvajajo prakse s posredno diskriminacijo; ker je stopnja plačanega dela za Rome, stare od 20 do 64 let, 43 %, kar je precej pod povprečjem EU, ki je leta 2015 znašalo 70 %, ker je situacija pri mladih še bistveno slabša, saj 63 % Romov, starih od 16 do 24 let, ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja, povprečje EU pa je 12 %, ker rezultati kažejo na veliko razliko med spoloma, saj ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja 72 % mladih žensk romskega porekla v primerjavi s 55 % mladih romskih moških; ker 43 % Romov in 22 % Rominj opravlja kako obliko plačanega dela; ker je sprejetje evropskega stebra socialnih pravic v ospredje postavilo temeljno pravico vsakogar do dela in krepitev socialnih pravic, kar bo pozitivno vplivalo na življenje ljudi, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, kot so Romi; ker številni Romi živijo na robu skrajne revščine, zaradi česar morajo sprejemati dela, ki so plačana precej manj od minimalne plače, drugi pa so prisiljeni v preživljanje z neformalnimi dejavnostmi, kot je zbiranje odpadnih kovin ali plastenk, kar znatno povečuje možnosti izkoriščanja teh ljudi;

O.  ker strokovnjaki in Evropska komisija v svojem poročilu iz leta 2019 o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov priznavajo, da dejavniki uspeha zajemajo presečne, medsektorske in integrirane pristope k odpravi diskriminacije in večrazsežnostnega izključevanja, ter da so romske ženske, osebe LGBTI in invalidi žrtve presečne diskriminacije; ker je v poročilih med prednostnimi nalogami navedeno tudi podpiranje dostopa Romov do pravnega varstva s poudarkom na žrtvah presečne diskriminacije in krepitvi zmogljivosti organov za enakost pri obravnavanju diskriminacije Romov;

P.  ker so Rominje še posebej prikrajšane na področju pravic žensk in se pogosto soočajo s hujšimi oblikami besednega, telesnega, psihičnega in rasnega nadlegovanja ter etnične segregacije v porodnišnicah; ker so Rominje nameščene v ločene sobe z ločenimi kopalnicami in jedilnicami; ker so v nekaterih državah članicah Rominje sistematično prisilno sterilizirali ter niso mogle dobiti ustrezne odškodnine in nadomestila zaradi kršenja človekovih pravic;

Q.  ker okoljske krivice za Rome redno pomenijo zdravstvena tveganja in negativne posledice in ker jih okoljska bremena nesorazmerno prizadenejo, imajo slabši dostop do okoljskih virov in storitev ter so diskriminirani pri svoji pravici do obveščenosti, sodelovanja pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

R.  ker se je zaradi vzpostavitve prvega evropskega okvira za nacionalne strategije vključevanja Romov izboljšanje njihovega položaja uvrstilo na evropsko politično agendo, oblikovale so se nujne institucionalne strukture in omrežja, hkrati pa je to pomenilo pritisk na države članice, da pripravijo nacionalne strategije za odpravo pomanjkljivosti; ker je poleg rezultatov ocene za sedanji okvir EU bistvenega pomena, da se nacionalne strategije vključevanja Romov v okviru predloga za obdobje po letu 2020 nadaljujejo in izboljšujejo, pri čemer je treba od držav članic zahtevati večje spoštovanje predpisov in spodbujati bolj zavezujoče cilje, da bi povečali zavezanost in odgovornost; ker je treba nacionalne strategije zaradi boljšega izvajanja vključiti v nacionalne, regionalne in lokalne sektorske politike ter učinkoviteje porabljati finančna sredstva EU, zlasti za dolgoročne projekte vključevanja;

S.  ker je potreben zakonodajni predlog za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu, podlaga zanj pa morajo biti bolj realni kvantitativni in kvalitativni razčlenjeni podatki, ki se zbirajo s pomočjo romskih organizacij civilne družbe, tudi na lokalni ravni;

T.  ker je romska kultura sestavni del evropske kulture in vrednot, Romi pa prispevajo h kulturnemu bogastvu, raznolikosti, gospodarstvu in skupni zgodovini EU; ker ima varstvo in krepitev kulturne dediščine v zvezi z narodnimi manjšinami v državah članicah bistveno vlogo pri socialni koheziji;

U.  ker so v skladu z načelom subsidiarnosti za pripravo in učinkovito izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov pristojne države članice; ker je treba za izvajanje nacionalnih strategij vključevanja ljudi romskega porekla po letu 2020 nameniti ustrezna finančna sredstva v lokalnih, regionalnih in nacionalnih proračunih držav članic ter jih dopolniti s sredstvi EU; ker je treba vzpostaviti učinkovite in okrepljene mehanizme spremljanja in nadzora; ker morajo Unija in držav članice poskrbeti, da se dodelijo sredstva za cilje in projekte, ki imajo največji možni dolgoročni učinek na položaj Romov ter da se sredstva ustrezno porabijo in ne zapravijo;

V.  ker približno polovica Romov v Evropi živi zunaj Evropske unije; ker so njihove razmere še vedno zlasti problematične v večini držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk in sosedskih držav; ker lahko Evropska unija prek pristopnih pogajanj in finančne pomoči močno vpliva na njihov položaj;

W.  ker je treba izboljšati enakopravno sodelovanje in krepitev vloge Romov v sprejemanju odločitev na vseh ravneh: lokalni, regionalni, nacionalni in evropski deležniki (nevladne organizacije, aktivisti, strokovnjaki, člani skupnosti itd.) bi morali v večji meri sodelovati pri pripravi, izvajanju in spremljanju javne politike za ljudi romskega porekla po letu 2020;

X.  ker je večina prikrajšanih skupnosti Romov pogosto zapostavljena in ne uživa koristi nacionalnih programov vključevanja zaradi omejitev pri metodologijah kartiranja, ki se uporabljajo za določanje najbolj pomoči potrebnih skupnosti; ker bi morale biti analize pri pripravi programskih ukrepov usmerjene na točno določeno geografsko območje in število družin in oseb, ki se soočajo s socialno-ekonomsko izključenostjo;

Y.  ker bi morali biti cilji vključevanja Romov usklajeni s horizontalnimi cilji Evropske unije, zlasti z načrtom za oživitev gospodarstva, novim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, evropskim zelenim dogovorom, evropskim stebrom socialnih pravic, evropskim semestrom, cilji OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, novo skupno kmetijsko politiko, skladom za pravični prehod, novim programom znanj in spretnosti za Evropo, evropsko digitalno strategijo in strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo; ker je politična podpora bistvenega pomena za vključevanje Romov; ker je treba pritegniti najpomembnejše deležnike na vseh ravneh, tudi v Svetu, da bi lahko zagotovili politične zaveze in odgovornost držav članic;

Z.  ker je anticiganizem v naših družbah prisoten že stoletja, v najbolj kruti obliki pa je izbruhnil med holokavstom, ko je bilo po ocenah umorjenih 500 000 Romov; ker je za Rome na ozemlju današnje Romunije anticiganizem pomenil skoraj 500 let suženjstva; ker Romi zaradi stoletij diskriminacije in socialne izključenosti niso mogli učinkovito in uspešno izkoristiti stalnega družbenega in gospodarskega razvoja naših družb; ker so bili zapostavljeni, zaradi česar so se razlike med Romi in ostalim prebivalstvom le povečevale;

AA.  ker se je v pandemiji COVID-19 položaj marginaliziranih romskih skupnosti v prenatrpanih stanovanjskih kompleksih in naseljih poslabšal, okrepili so se rasizem, diskriminacija, izključevanje, policijsko nasilje nad Romi in anticiganizem do Romov, ki naj bi širili virus, zaradi slabše dostopnosti ustrezne zdravstvene oskrbe, pitne vode, sanitarne oskrbe in hrane pa je pri Romih večje tveganje za okužbo s koronavirusom; ker se je v kriznih razmerah zaradi COVID-19 še jasneje pokazalo, da morajo Evropska unija in države članice nujno obravnavati vključevanje Romov; ker bi morale države članice zagotoviti nujno pomoč in zdravstveno oskrbo, da bi omejile širjenje virusa in ker bo zaradi gospodarskih in družbenih posledic pandemije COVID-19 najbolj prizadeto romsko prebivalstvo in se bodo neenakosti na vseh prednostnih področjih vključevanja Romov še poglobile;

Zakonodajni predlog EU za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu; strateški predlog, prednostne naloge in primerno financiranje EU po letu 2020

1.  ugotavlja, da so Romi žrtve vztrajnega anticiganizma, posebne oblike rasizma, ki vodi v najvišje možne stopnje revščine in socialne izključenosti; z obžalovanjem ugotavlja, da se splošni položaj Romov v Uniji kljub stalnemu socialno-ekonomskemu razvoju v EU in prizadevanjem, da bi zagotavljali njihovo vključevanje na ravni EU in na nacionalni ravni, ni izboljšal, kar je pogosto mogoče pripisati vztrajnemu anticiganizmu in pomanjkanju politične volje; zato poziva Komisijo, naj bo za zgled in naj uvede politiko vključevanja vidika Romov, da bi vidik ljudi romskega porekla vključili v vse ravni in vse faze glavnih politik, programov in projektov, ne da bi izključili ciljno usmerjeni pristop, in da bi preprečili diskriminacijo v politiki EU na splošno in olajšali pozitivne ukrepe in dejavno sodelovanje z Romi; poziva tudi države članice, naj sledijo temu zgledu in oblikujejo politike, ki bodo pomagale pri dejavnem vključevanju Romov v naše družbe;

2.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za enakost, vključevanje in sodelovanje Romov ter boj proti anticiganizmu na podlagi temeljite ocene učinka in sistematičnih posvetovanj z Romi, strokovnjaki za Rome in nevladnimi organizacijami z nacionalne, regionalne in lokalne ravni ter drugimi zainteresiranimi deležniki, kot sta Svet Evrope in Agencija Evropske unije za temeljne pravice; meni, da bi lahko ta predlog temeljil na členu 19(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije kot ustrezen ukrep za boj proti diskriminaciji Romov na podlagi njihove narodnostne pripadnosti; meni, da prej uporabljeno priporočilo Sveta ni ustrezna oblika akta, saj ni bilo pravno zavezujoče in ni imelo znatnega pozitivnega učinka na Rome; poziva Komisijo, naj na prednostnih področjih v predlogu za obdobje po letu 2020 upošteva notranjo heterogenost skupnosti, poskrbi, da nihče ne bo zapostavljen, v politiki in razpravah EU za obdobje po letu 2020 pa naj za romske skupine uporablja izraz Romi; ugotavlja, da bi bilo treba v predlogu EU za Rome po letu 2020 izrecno omeniti enakopravno sodelovanje na vseh področjih javnega življenja, politično udeležbo ter jezik, umetnost, kulturo in zgodovino Romov kot dodatne ukrepe poleg štirih glavnih prednostnih področij izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in zdravstvenega varstva;

3.  meni, da bi morala biti v predlogu glavna točka doseganje znatnega pozitivnega učinka; v njem bi morali združiti socialno-ekonomske vidike in pristop na podlagi pravic, vključno z načrtom za odpravo stanovanjskih, zdravstvenih, zaposlovalnih in izobraževalnih neenakosti; vsebovati bi moral konkretne, primerljive, dosegljive, zavezujoče in časovno opredeljene cilje za zaščito in izboljšanje vključevanja Romov, tudi pripadnikov skupin, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, kot so mladi, ženske in deklice, osebe LGBTI in invalidi, za spodbujanje vključujočega izobraževanja ter razvoja v zgodnjem otroštvu in za boj proti diskriminaciji in segregaciji; prednost bi moral dati pristopu na osnovi pravičnosti, saj so Romi žrtve kolektivne in strukturne diskriminacije; poudarja, da bi se morala Evropska komisija v predlogu za obdobje po letu 2020 osredotočiti na boj proti revščini in anticiganizmu, izboljšanje življenjskih in zdravstvenih razmer ter združevanje ciljno usmerjenega in splošnega dostopa;

4.  ugotavlja, da bo treba za uspešen in verodostojen proces vključevanja Romov v prihodnosti korenito spremeniti pristop pri oblikovanju politik in ukrepov za Rome, in sicer opustiti pokroviteljski pristop; poudarja, da bi bilo treba nacionalna prizadevanja za vključevanje Romov pospešiti v vseh državah članicah EU; vendar poudarja tudi, da bi bilo treba pozornost usmeriti predvsem na države z znatnim deležem romskega prebivalstva, kjer neučinkovito vključevanje Romov povzroča makroekonomske izzive, poglablja regionalne razlike in s tem ovira socialno kohezijo EU; poudarja, da bi bilo treba podporo EU tem državam prilagoditi izzivom in da bi bilo treba večjo pozornost posvetiti učinkovitosti politik in ukrepov v teh državah, saj meni, da bi moral predlog za obdobje po letu 2020 vključevati tudi zunanjo komponento, ki zadeva države kandidatke in potencialne države kandidatke, pa tudi sosednje države, prek katerih bi EU lahko podprla te države pri razvijanju celovitih dolgoročnih strategij za vključevanje Romov ter nudila finančno pomoč na področjih, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, stanovanjska politika in zaposlovanje;

5.  poziva Komisijo, naj okrepi povezavo med glavnimi finančnimi in političnimi instrumenti in cilji EU , povezanimi s socialno-ekonomskim razvojem in vključevanjem Romov, ki so določeni v pravno zavezujočem predlogu Komisije; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in v načrtu EU za okrevanje aktivira sredstva za enakost, vključevanje in udeležbo Romov; v zvezi s tem vztraja, da subjekti, ki izvajajo diskriminatorne dejavnosti proti Romom oziroma sprejemajo odločitve ali izvajajo ukrepe v ta namen, ne bi smeli biti upravičeni do financiranja iz proračuna Unije; poziva Komisijo, države članice in države, ki se pripravljajo na pristop, naj prilagodijo obstoječe splošne finančne mehanizme in poskrbijo, da bodo prilagodljivi za kombinirano uporabo sredstev v romskih skupnostih, tako da omogočijo dostop do informacij, obveščanje, krepitev zmogljivosti, zagotavljanje tehnične pomoči in jamstev med postopkom prijave financiranja; meni, da sredstva pogosto najučinkoviteje porabijo lokalne oblasti in NVO na lokalni ravni, zato poziva Komisijo, naj poveča sredstva, ki so jim neposredno namenjena, v izvajanje pa vključi tudi lokalne predstavnike Romov; meni, da bi bilo treba za podporo romskim in proromskim organizacijam civilne družbe upoštevati prožnejše zahteve po sofinanciranju, saj si številne NVO, zlasti na lokalni ravni, ne morejo privoščiti lastnih finančnih prispevkov, kar je za lokalne nevladne organizacije ovira pri dostopu do sredstev EU; poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na skrbi zaradi vse večjega krčenja prostora za neodvisno civilno družbo v nekaterih državah članicah; je zaskrbljen, da se utegnejo zaradi zdajšnje pandemije zmanjšati sredstva za programe na področju pravic in vrednot v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, kar bi negativno vplivalo na organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za romske skupnosti, in s tem na doseganje teh skupnosti; poziva Komisijo in države članice, naj se učinkovito posvetijo temu tveganju;

6.  poziva države članice, naj dopolnijo finančno podporo EU za izboljšanje položaja Romov; poziva države članice, naj navedejo obseg sredstev, potrebnih za izvajanje predlaganih ukrepov za vključevanje Romov, ter znesek v državnem proračunu in proračunu EU, ki ga imajo na voljo za te ukrepe;

7.  poziva države članice, naj v svoje regionalne in lokalne razvojne strukture uvedejo boljše metode prepoznavanja za marginalizirane romske skupnosti in okrepljene mehanizme financiranja, ki omogočajo bolj ciljno usmerjene naložbe v marginalizirane romske skupnosti in boljše vključevanje romskih skupnosti v razdeljevanje sredstev, da bi zagotovili, da bodo namenska sredstva dosegla Rome in bodo ustrezno porabljena in ne zapravljena;

Zbiranje razčlenjenih podatkov

8.  poudarja, da je treba v ta namen sistematično zbirati zanesljive podatke, razčlenjene po narodnosti in spolu, za analizo potreb in okoliščin, ki bo v pomoč pri določanju ciljev in kazalnikov učinka, da bi zagotovili najboljše rezultate z vidika usklajevanja potreb z načrtovanjem in pripravo proračuna na nacionalni in evropski ravni; poudarja pomen metod ocenjevanja učinka na podlagi nasprotnih dejstev, da bi zmanjšali vrzel med političnimi okviri in dejanskim izvajanjem na terenu; opozarja, da je kritična omejitev za nekatere intervencije vrzel med ambicijami in zmogljivostjo vzpostavljene strukture za doseganje rezultatov, in to zaradi pomanjkljivega načrtovanja na podlagi podatkov, nezadostnih sredstev in pojava novih nepredvidenih potreb;

9.  spominja, da je Evropsko računsko sodišče leta 2016 ugotovilo, da je bilo spremljanje in ocenjevanje napredka nacionalnih strategij vključevanja Romov velik izziv za vse obiskane države članice; poziva Komisijo, naj oblikuje inovativne, v učinek usmerjene pristope, ki temeljijo na podatkih, kot neposreden prispevek k naslednji generaciji programov;

10.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri skupni metodologiji za zbiranje in objavljanje podatkov o enakosti, razčlenjenih po narodnosti, kot je opredeljeno v direktivi EU o rasni enakosti, ki je prostovoljna, anonimna in zagotavlja varstvo osebnih podatkov, samoidentifikacijo in posvetovanje z ustreznimi skupnostmi, da bi pridobili zanesljive in primerljive podatke v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov, ki bi podpirali na dokazih temelječe ukrepe, prispevali k večji učinkovitosti sprejetih strategij in ukrepov ter k opredelitvi strukturnih problemov;

11.  poziva države članice, naj uporabijo vse razpoložljive podatke za oblikovanje meril in usmerjajo razvoj političnega programa; poudarja, da je pomembno razviti natančnejši profil romskega prebivalstva in njegovih potreb, tudi v državah kandidatkah; opozarja, da bi bile smernice Agencije za temeljne pravice v zvezi s tem ključnega pomena;

Enakopravna udeležba Romov v postopkih odločanja, nacionalne strategije vključevanja

12.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vključujoč mehanizem, s katerim bo poskrbela za enakopravno udeležbo romskih in proromskih organizacij civilne družbe, strokovnjakov in članov skupnosti z vseh ravni, tudi tistih, ki so dejavni na lokalni in regionalni ravni, pri čemer naj opusti pokroviteljski pristop, v politični razpravi in pri odločanju pa naj upošteva razsežnost spola; poziva države članice, naj spodbujajo izobraževanje romskih volivcev in njihovo udeležbo na volitvah;

13.  poziva Komisijo, naj na ravni EU oblikuje projektno skupino za Rome, ki bo olajšala vključevanje Romov v različna politična področja in krepitev njihove vloge s konkretnim, dostojanstvenim, nepristranskim, vključujočim in preglednim podpiranjem krepitve zmogljivosti vseh udeležencev pri upravljanju in izvajanju nacionalnih in evropskih romskih politik; poziva države članice, naj enako storijo pri oblikovanju svojih nacionalnih strategij vključevanja Romov za obdobje po letu 2020; poudarja, da morajo pri razvoju, izvajanju in spremljanju nacionalnih strategij vključevanja in drugih javnih politik za Rome dejansko sodelovati tudi lokalni in regionalni deležniki (nevladne organizacije, aktivisti, lokalni in regionalni strokovnjaki, člani skupnosti, ljudje, ki se srečujejo z anticiganizmom itd.), tako da bo njihova udeležba zavezujoč skupni standard kakovosti za prihodnji okvir in nacionalne strategije vključevanja;

14.  poziva države članice, naj pripravijo nacionalne strategije za vključevanje Romov za obdobje po letu 2020, ki jih bo spremljal celovit skupni ocenjevalni okvir in ustrezen, vnaprej določen proračun, vključen v nacionalne, regionalne in lokalne proračune, ki se jih redno pregleduje in oceni, ki bo odražal obseg potreb pri socialnem vključevanju Romov; poudarja, da mora biti med prednostnimi nalogami pri pripravi lokalnih, regionalnih in nacionalnih proračunov tudi vključevanje Romov; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih strategijah vključevanja v horizontalni pristop vključijo tudi boj proti anticiganizmu na vseh področjih javnega življenja; poziva Komisijo, naj v priporočila za posamezne države vključi oceno napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strategij;

Anticiganizem in presečna diskriminacija

15.  ponavlja svoje stališče in priporočila, ki jih je predstavil v resoluciji z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu; ker je bilo doslej sprejetih le malo ukrepov, poziva Komisijo, naj ta priporočila vključi v svoj predlog EU za enakost, vključevanje Romov in boj proti anticiganizmu po letu 2020, zlasti priporočila v zvezi z anticiganizmom ter resnico in spravo, saj je to osrednjega pomena za gradnjo močne in vključujoče družbe; odločno zavrača politični diskurz in populizem za oblikovanje vladne politike, s katero se spodbuja anticiganizem, vali krivda na Rome in spodbuja njihova neposredna ali posredna diskriminacija ali segregacija; meni, da so ti politični ukrepi v nasprotju z nacionalnimi ustavami in temeljnimi pravicami in vrednotami iz Pogodb EU; zato poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in začne postopke za ugotavljanje kršitev, kjer obstaja tveganje kršitve prava EU;

16.  poziva države članice, naj uradno priznajo anticiganizem kot posebno obliko rasizma proti Romom;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti anticiganizmu na vseh ključnih področjih predloga za Rome po letu 2020 in zahteva učinkovite evropske in nacionalne zakonodajne in politične ukrepe za boj proti temu pojavu v državah članicah in državah, ki se pripravljajo na pristop; meni, da je boj proti anticiganizmu horizontalno vprašanje in bi ga bilo treba upoštevati na vseh področjih politike Unije, tudi na področju novih tehnologij; poziva države članice, naj zagotovijo, da nove tehnologije, ki jih oblikujejo in uporabljajo organi kazenskega pregona, ne povzročajo tveganja diskriminacije rasnih in narodnostnih manjšin; poziva Komisijo, naj delo nacionalnih organov za enakost še bolj vključi v razvoj in izvajanje prihodnjega političnega okvira; nadalje poziva Komisijo, naj razvije močnejšo sinergijo med nacionalnimi organi za enakost in nacionalnimi romskimi kontaktnimi točkami za boj proti anticiganizmu; poziva države članice, naj organom za enakost zagotovijo dejansko neodvisnost, pooblastila in potrebna sredstva, da bodo lahko opravljali svoje naloge pri spodbujanju in varstvu temeljnih pravic Romov; meni, da so organi za enakost prava institucija za zbiranje podatkov in ugotavljanje trendov v anticiganizmu ter za usmerjanje teh podatkov na evropsko raven;

18.  poziva države članice, naj Romom zagotovijo enakopraven dostop do pravnega varstva in enakost pred zakonom; poziva države članice, naj Rome zaščitijo pred grožnjami skrajnodesničarskih skupin, preiščejo primere policijske zlorabe in zagotovijo sodelovanje Romov v organih pregona in varnostnih silah;

19.  spodbuja države članice, naj sprejmejo smernice in razvijejo usposabljanja za policijske sile proti nesorazmerni kriminalizaciji Romov, narodnostnemu profiliranju, pretirani uporabi postopkov ustavljanja in preiskovanja, nepotrebnim racijam v romskih naseljih, samovoljnim zasegom in uničenju lastnine, prekomerni uporabi sile pri aretacijah, napadom, grožnjam, ponižujočemu ravnanju, fizični zlorabi ter odrekanju pravic med policijskim zasliševanjem in pridržanjem ter proti nezadostni policijski obravnavi kaznivih dejanj zoper Rome, zagotavljanju malo ali nič pomoči, zaščite (na primer v primerih trgovine z ljudmi in za žrtve nasilja v družini) ali preiskave kaznivih dejanj, ki jih prijavijo Romi (zlasti kazniva dejanja iz sovraštva); poziva države članice, naj zagotovijo, da pristojni organi opravijo celovito preiskavo teh primerov; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezna pravna sredstva;

20.  pozdravlja izjave Sveta Evrope, da je treba sovražni govor na internetu dodatno preučiti in uvesti ukrepe za ureditev in nove načine boja proti sovražnemu govoru, kot so alternativne tehnologije za preverjanje zgodb in dejstev;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito dejansko uvedbo in izvrševanje direktive o rasni enakosti in okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji za boj proti zakoreninjenemu anticiganizmu; ponovno poziva Svet, naj spet začne prekinjena pogajanja o horizontalni direktivi proti diskriminaciji, saj je to osnovni pogoj za doseganje enakosti v EU;

22.  nadalje poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva v nacionalni zakonodaji in zakonodaji EU na področju boja proti diskriminaciji, zlasti kar zadeva spremljanje Romov, ki so žrtve teh dejanj, in nudenje pravosodne pomoči;

23.  opozarja na obveznost držav članic iz direktive o rasni enakosti, da imenujejo specializiran organ za spodbujanje enake obravnave vseh oseb brez diskriminacije na podlagi rase in narodnosti;

24.  meni, da bi morale EU in države članice ukrepati glede položaja in pravic posameznikov, ki so izpostavljeni presečni diskriminaciji, kot so ženske, migranti, osebe LGBTI in invalidi;

25.  opozarja na ključno vlogo medijev, ki lahko z nediskriminatorno obravnavo manjšin pripomorejo k zmanjšanju anticiganskih čustev;

Zdravje

26.  poziva države članice, naj razvijejo ukrepe za izboljšanje dostopa do kakovostnega in cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva za Rome, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom, zlasti za ženske, otroke, starejše in invalide; poudarja, da je ključni element v zvezi s tem izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, in sicer tako izboljšanje fizičnega dostopa kot odprava neotipljivih ovir, kot so predsodki in rasizem;

27.  poziva države članice, naj zagotovijo zadostna sredstva za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja romskih skupnosti z zdravstvenim in spolnim izobraževanjem, mobilnimi zdravstvenimi pregledi na segregiranih območjih, izobraževalnimi zdravstvenimi kampanjami na področju preventive ter z usposabljanjem zdravstvenih in socialnih delavcev o raznolikosti, kar prispeva k prilagoditvi zdravstvenih sistemov EU na raznolikost;

28.  močno obsoja narodnostno segregacijo Rominj v porodnišnicah; poziva države članice, naj nemudoma prepovejo vse oblike narodnostne segregacije v zdravstvenih ustanovah, tudi porodnišnicah;

29.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovite in pravočasne pravne instrumente za vse, ki so jih prisilno sterilizirali, vključno z ustanovitvijo učinkovitih odškodninskih shem;

Enak in enakopraven dostop do izobraževanja, romske umetnosti, jezika in kulture

30.  poziva Komisijo, naj oblikuje nova orodja ali podprograme financiranja, ki bi morali dopolnjevati ukrepe držav članic za ciljno usmerjeno in prilagojeno podporo za kakovostno izobraževanje romskih učencev od treh let naprej, ki se soočajo s hudo revščino in nimajo dostopa do obstoječih in prihodnjih pobud EU za financiranje izobraževanja in socialnega vključevanja, kot so Erasmus Plus, jamstvo za otroke ali Evropski socialni sklad plus;

31.  ugotavlja, da je bilo v nekaterih državah članicah preteklih letih doseženega le malo napredka pri izobraževanju socialno ogroženih romskih otrok, zato še vedno obstaja velik razkorak med romskimi in neromskimi učenci in dijaki pri učnem uspehu, zlasti zaradi pomanjkanja politične volje in anticiganizma; opominja, da je bistveno, da se romskim otrokom omogoči enako življenjsko izhodišče, saj je to nujno za prekinitev začaranega kroga medgeneracijskega prenosa revščine; poziva države članice, naj sprejmejo celosten pristop na vseh področjih politike, izobraževanje romskih otrok pa naj ima pomembno mesto v vladnih delovnih načrtih;

32.  priporoča, naj se izobraževanje ranljivih romskih učencev začne čim bolj zgodaj ob upoštevanju razmer v posameznih državah članicah, tako da se vključijo v enakopravno, cenovno ugodno, dostopno in vključujočo predšolsko vzgojo in varstvo; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo strategije in programe za lajšanje dostopa Romov do otroškega varstva, šol in univerz, kar je pogoj za osebni in poklicni razvoj, ter opozarja, da so zunajšolske dejavnosti, kot so športne ali umetniške dejavnosti, odlično sredstvo za vključevanje;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje nevladnih organizacij, ki omogočajo tovrstne dejavnosti, saj so te bistvenega pomena pri vzpostavljanju okolja in pogojev, kjer imajo otroci iz vseh okolij enake možnosti; meni, da je na tem področju bistvena tudi izmenjava dobre prakse med državami članicami;

34.  je še posebej zaskrbljen zaradi precejšnje segregacije romskih otrok v šolah in diskriminatorne prakse v nekaterih državah članicah, kjer te otroke še vedno vpisujejo v šole za otroke z motnjami v duševnem razvoju; poziva te države članice, naj v skladu z veljavno zakonodajo proti diskriminaciji končajo to prakso; poziva države članice, naj dajo prednost ukrepom za odpravo vseh oblik segregacije romskih učencev v šolah ali razredih, v skladu s priporočilom Sveta iz leta 2013, z izvajanjem številnih ukrepov, ki vključujejo lokalne deležnike, zlasti romske starše in otroke ter organizacije v skupnosti, ter z razvojem ukrepov za ozaveščanje;

35.  poziva države članice, naj zagotovijo, da vse šole in inšpektorati dejansko izpolnjujejo svojo pravno obveznost za desegregacijo šol, in se zavežejo, da bodo vsako leto zbrale in objavile podatke o segregaciji v šolah na vseh ravneh in sankcionirale tiste, ki ne spoštujejo pravil; poziva države članice, naj izmenjajo dobro prakso, kot je vzpostavitev, omogočanje dela in financiranje ministrskih komisij za desegregacijo, da bi podprli šole, ki želijo doseči desegregacijo, in sankcionirali tiste, ki tega ne spoštujejo; opozarja, da je Komisija glede segregacije romskih otrok sprožila tri postopke za ugotavljanje kršitev; meni, da v zadnjih letih kljub prizadevanjem Komisije ni vidnega napredka; zato poziva Komisijo, naj nadalje ukrepa in te primere po potrebi vloži na Sodišče Evropske unije;

36.  opozarja, da morajo romski starši sodelovati na vseh stopnjah šolanja svojih otrok; poziva države članice, naj oblikujejo programe za vključevanje romskih staršev v šolanje njihovih otrok ter njihov izobraževalni in osebni razvoj; poudarja, da je sposobnost držav članic, da zagotovijo udeležbo romskih staršev, zelo odvisna od več dejavnikov, ki so tako družbeni kot ekonomski, in prosi za posebno podporo v obliki zdravstvene oskrbe, šolske prehrane in oblačil za romske družine, ki se soočajo z ekonomskimi, socialnimi, zdravstvenimi ali stanovanjskimi težavami; meni, da bi bilo treba otrokom, ki so opustili šolanje in/ali so nepismeni ter nimajo osnovnih znanj in spretnosti, nuditi nove priložnosti za nadaljevanje šolanja; poziva države članice, naj topogledno v celoti izkoristijo Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim;

37.  poziva države članice EU, naj zagotovijo enakopraven dostop romskih otrok do kakovostnega izobraževanja, tudi priložnosti za učenje prek dela v korist skupnosti in za vseživljenjsko učenje; poziva države članice, naj v okviru rednih šolskih programov in medijev strukturno obravnavajo spoštovanje raznolikosti, medkulturnega razumevanja in človekovih pravic; v svoje šolske programe naj vključijo obravnavanje človekovih pravic, vodenja in demokratičnega državljanstva, ter širijo in izpopolnijo romske univerzitetne programe na evropski ravni;

38.  poziva države članice, naj oblikujejo zakone in politične ukrepe, da se zagotovi pomoč za vse romske otroke, ki jim je bila postavljena napačna diagnoza in so bili poslani v posebne šole ali v razrede in šole samo za romske otroke ter so jim bile tako odvzete temeljne pravice in priložnost za kakovostno izobraževanje in dobra delovna mesta;

39.  meni, da je zaradi epidemije COVID-19 dejavna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij in metod postala nujna; poudarja pa, da je pandemija razkrila nezadostno pripravljenost na digitalno preobrazbo, saj številne družine romskega porekla in njihove šole nimajo ustreznih orodij in znanj na področju IKT ter si pogosto ne morejo privoščiti povezav v električno in digitalno omrežje; meni, da je posedovanje naprave IKT točka prehoda v digitalno izobraževanje, zato poziva Komisijo, naj oblikuje nabor orodij IKT in jih razdeli med najranljivejše družine in otroke, da bi jim zagotovili osnovna orodja za učenje na daljavo in jih pripravili na digitalno dobo; meni, da so dostop do interneta in spretnosti IKT temelj prihajajoče digitalne dobe za vse državljane in da je zato pomembno krepiti vlogo Romov; zato poziva Komisijo, naj v predlog za obdobje po letu 2020 vključi določbe v zvezi z dostopom do interneta; poziva države članice, naj v šolske programe od zgodnjega otroštva dodajajo znanja in spretnosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter vlagajo v programe digitalnega opismenjevanja, ki lahko podpirajo romske otroke;

40.  poziva države članice, naj spodbujajo vključitev romskega jezika, kulture in zgodovine v šolske programe, muzeje in druge oblike kulturnega in zgodovinskega izražanja ter naj priznajo prispevek romske kulture kot del evropske dediščine; poziva države članice, naj razvijejo usklajene in dosledne ukrepe z ustreznimi proračuni za spodbujanje in podpiranje romske umetnosti in kulture, naj raziskujejo in ohranjajo materialno in nematerialno dediščino tradicionalne romske kulture ter oživijo in spodbujajo romske tradicionalne obrti;

Kakovost in cenovno dostopa stanovanja, okoljska pravičnost

41.  poudarja, da stanovanje ni dobrina, temveč nuja, brez katere prebivalstvo ne more polno sodelovati v družbi in uveljavljati temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj v svojo politiko vključijo priporočila iz poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z naslovom „ECSR The Right to affordable housing, Europe's neglected duty (Evropski odbor za socialne pravice: pravica do cenovno dostopnih stanovanj, zanemarjena dolžnost Evrope)“, s posebnim poudarkom na zagotavljanju, da vse države članice takoj sprejmejo zavezo iz člena 31 spremenjene Evropske socialne listine, ki obravnava pravico do stanovanja, in povečajo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi odpravili preveliko breme stanovanjskih stroškov, zlasti med marginaliziranimi skupinami;

42.  odločno spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so Romi ustrezno registrirani in opremljeni z osebnimi dokumenti in rojstnimi listi ter da so registrirane tudi njihove nepremičnine (zemljišča in hiše), ter v prihodnosti zagotovijo bolj prilagodljive pravne in upravne postopke;

43.  poziva države članice, naj čim bolj zmanjšajo učinke pandemije COVID-19 na prenatrpana bivališča in nečloveške stanovanjske razmere Romov tako, da legalizirajo neuradna romska naselja ter vlagajo v izboljšanje infrastrukture in stanovanjskih razmer v novo legaliziranih neuradnih naseljih;

44.  poziva države članice, naj sprejmejo celovit mehanizem za preprečevanje in sankcioniranje diskriminacije in zlorab Romov na stanovanjskem področju, za reševanje vprašanja brezdomcev in za zagotovitev primernih počivališč za Rome, ki ne prebivajo na enem mestu; poziva države članice, naj preprečijo nadaljnje prisilne izselitve Romov tako, da zagotovijo, da te dejavnosti vedno potekajo popolnoma v skladu z mednarodnim, evropskim in nacionalnim pravom; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo te osebe prejele razumen odpovedni rok in zadostne informacije, ter poudarja, da izselitve ne bi smele potekati brez zagotovitve nadomestne standardne, cenovno dostopne in kakovostne nastanitve v nesegregiranem okolju z dostopom do javnih storitev; poudarja, da so nujno potrebne javne naložbe v odpravo segregacije; poziva države članice, naj spodbujajo odpravo prostorske segregacije; poudarja, da je zaradi geografske izolacije in stanovanjske segregacije pripadnikom narodnostnih manjšin onemogočen dostop do dostojnih delovnih mest, ne glede na njihove kvalifikacije; ugotavlja, da je bistvenega pomena iskanje rešitev za izselitve s povezovanjem z različnimi institucijami, pri čemer bi bilo treba ukrepe za obravnavanje stanovanjskega vprašanja Romov vključiti v širše nacionalne dejavnosti in zakonodajne pobude s poudarkom na socialnih stanovanjih ali programih pomoči;

45.  opozarja, da posledice pandemije COVID-19 najbolj občutijo najbolj prikrajšani v EU, vključno z romskimi skupnostmi, in obsoja dejstvo, da so romske skupnosti zaradi te pandemije še bolj diskriminirane in marginalizirane; poziva države članice, naj v zvezi s krizo zaradi COVID‑19 sprejmejo nujne ukrepe za obravnavanje pomanjkanja dostopa do vode, ustreznih sanitarij, električne energije in potrebne infrastrukture v revnih romskih skupnostih; poziva države članice, naj v ukrepe za razkuževanje v celoti vključijo romska naselja, prepovejo ukinitev osnovnih storitev zagotavljanja javnih dobrin med pandemijo, razmislijo o subvencioniranju stroškov porabe za najbolj ranljive in tiste, ki so izgubili prihodke, ali zamrznitvi plačil do konca obdobja okrevanja, zagotovijo finančno podporo staršem samohranilcem/materam samohranilkam za varstvo otrok, najemnine in druge gospodinjske stroške, da bi zmanjšali finančno stisko, zlasti glede na izgubo delovnih mest;

46.  poziva celotno EU, naj izvaja Aarhuško konvencijo, ki povezuje okoljske pravice in človekove pravice; priporoča, da se v predlog za obdobje po letu 2020 vključijo okoljske krivice, in poziva Komisijo, naj obravnava različne oblike okoljske diskriminacije;

Rominje

47.  poudarja, da je treba dati prednost vidiku spola, politikam, ki upoštevajo različnost spolov, ter boju proti nasilju (vključno s trgovino z ljudmi); poziva države članice, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj to nemudoma storijo; ugotavlja, da je treba v prihodnjih politikah priznati te razlike in jih obravnavati ter zagotoviti posebne ukrepe in oblike podpore za Rominje; poudarja, da je treba predvideti posebne ukrepe za krepitev vloge romskih žensk in deklic, saj so pogosto izpostavljene večplastni diskriminaciji;

48.  poziva vlade držav članic, lokalne organe in, kjer je to ustrezno, institucije EU, naj v pripravo, izvajanje, ocenjevanje in spremljanje nacionalnih strategij vključevanja Romov vključijo Rominje, in sicer prek ženskih organizacij in ustreznih deležnikov, ter naj ustvarijo povezave med organi za enakost spolov, organizacijami za pravice žensk in strategijami socialnega vključevanja, da bi v skupnostih pridobili zaupanje in poskrbeli za upoštevanje lokalnih razmer;

49.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo v njihove nacionalne strategije vključevanja vključeno posebno poglavje o pravicah žensk in enakosti spolov ter da bo vsak oddelek teh strategij vseboval ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov z namenom spodbujati pravice žensk in enakost spolov, zlasti pri dodeljevanju sredstev, v skladu s sklepi Sveta o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, kjer je poudarjeno, da je treba vidik spolov upoštevati v vseh politikah in ukrepih za izboljšanje vključevanja Romov; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali politike dosegajo želene izboljšave za Rominje, in naj ukrepajo, če ni napredka;

50.  poziva države članice, naj oblikujejo ukrepe za podporo Rominj, da bodo lahko v celoti izkoristile svoj potencial in možnosti, da delujejo kot neodvisne, samozavestne in emancipirane aktivne državljanke; poziva države članice, naj razširijo obvezne romske zdravstvene sisteme in sisteme za šolsko mediacijo na vse romske skupnosti, naj zagotovijo mediatorja na vsakih 500 ljudi in ustrezno financirajo ter podprejo te sisteme, pri čemer bodo imeli mediatorji pomembnejšo vlogo v procesu vključevanja;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj dekleta in ženske romskega porekla bolj izrecno obravnavajo v aktivnih politikah trga dela, tudi v jamstvu za mlade;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic romskih žensk in otrok ter naj tudi s kampanjami ozaveščanja poskrbijo, da se bodo romske ženske in deklice zavedale svojih pravic iz veljavne nacionalne zakonodaje o enakosti spolov in diskriminaciji ter naj se še bolj borijo proti patriarhalnim in seksističnim običajem;

Kakovostne zaposlitvene storitve

53.  poziva države članice, naj zagotovijo kakovostne zaposlitvene storitve za mlade Rome, tudi za tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in ki se spopadajo s skrajno revščino;

54.  poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o smernicah in standardih za politike zaposlovanja brez diskriminacije za države članice in delodajalce, vključno s priporočili za sprejetje načrtov za enakost na ravni podjetij in v sektorskih kolektivnih pogodbah ter za uvedbo delovnih skupin za raznolikost na delovnih mestih, vključno z odpravljanjem stereotipov, predsodkov in negativnega odnosa ter preprečevanjem diskriminacije v zaposlovanju, napredovanju, plačilih in dostopu do usposabljanja; poudarja, da bi se ti akcijski načrti za enakost morali uporabljati tudi za spodbujanje narodnostne in kulturne raznolikosti na delovnem mestu, pripravo notranjih predpisov proti rasizmu, s tem povezani diskriminaciji in nadlegovanju na delovnem mestu ter spremljanje in pregledovanje zaposlovanja, napredovanja in zadrževanja delovne sile po načelu enakosti, da bi odkrili prakse neposredne ali posredne diskriminacije in sprejeli korektivne ukrepe za zmanjšanje neenakosti na vseh teh področjih, in v ta namen zbrati podatke o enakosti ob spoštovanju standardov zasebnosti ter temeljnih pravic;

55.  poudarja, da so najpomembnejše točke za obravnavo na področju zaposlovanja Romov učinkovit prehod iz izobraževanja na odprti trg dela; poudarja pomen boja proti različnim oblikam neprijavljenega zaposlovanja in diskriminaciji s strani delodajalcev ter pomen usklajevanja povpraševanja po delovni sili s ponudbo;

56.  poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo, da bo sprejela akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, in vključevanje Romov uvrsti med kazalnike v pregledu socialnih kazalnikov; poziva Komisijo in države članice, naj romskemu prebivalstvu zagotovijo dostop do kakovostne zaposlitve, pravičnih plač in delovnih pogojev ter zagotovijo, da so sistemi socialnega varstva ter socialne storitve ustrezni in dostopni ter da jih potencialni upravičenci uporabljajo, vključno s splošnim zdravstvenim varstvom brez diskriminacije, sistemi minimalnega dohodka in pokojninskimi pravicami;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, podnacionalnim parlamentom in svetom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropskemu odboru regij, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (4) UL L 264, 25.9.2006, str. 13. (5) UL C 378, 24.12.2013, str. 1. (6) UL C 328, 6.9.2016, str. 4. (7) UL C 346, 27.9.2018, str. 171. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0075. (10) UL C 463, 21.12.2018, str. 21. (11) UL C 162, 10.5.2019, str. 24. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0428. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0447. (14) Evropska komisija, poročilo o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov – 2019. (15) European Commission, Mid-term evaluation of the EU framework for NRIS. Evropska komisija, vmesna ocena okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov. (16) Agencija EU za temeljne pravice, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, Romi – izbrani rezultati 2016. (17) Agencija EU za temeljne pravice, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji, Romi – izbrani rezultati, 2016.