Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2774(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0260/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 6
CRE 15/09/2020 - 6

Glasovanja :

PV 17/09/2020 - 2
PV 17/09/2020 - 12

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0230

Sprejeta besedila
PDF 141kWORD 49k
Četrtek, 17. september 2020 - Bruselj
Priprave na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju
P9_TA(2020)0230RC-B9-0260/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju (2020/2774(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo(1), z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji(2), z dne 8. februarja 2018 o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji(3), z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018(4), z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov(5) in z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper(6),

–  ob upoštevanju svoje razprave dne 9. julija 2020 o stabilnosti in varnosti v vzhodnem Sredozemlju in negativni vlogi Turčije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2019)0220),

–  ob upoštevanju preteklih izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve o dejavnostih vrtanja Turčije v vzhodnem Sredozemlju, zlasti izjave z dne 16. avgusta 2020 o ponovnih turških dejavnostih vrtanja v vzhodnem Sredozemlju, ob upoštevanju komentarjev na tiskovni konferenci po njegovem srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Çavuşoğlujem dne 6. julija 2020, komentarjev po srečanju z grškim obrambnim ministrom Nikolaosom Panajotopulosom dne 25. junija 2020 in komentarjev po srečanju s ciprskim zunanjim ministrom Nikosom Hristodulidisom dne 26. junija 2020,

–  ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji, zlasti sklepov Evropskega sveta o vzhodnem Sredozemlju z dne 19. avgusta 2020, sklepov Sveta z dne 27. februarja 2020 o nezakonitih turških dejavnostih vrtanja v vzhodnem Sredozemlju in sklepov Sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019 o nedovoljenih turških dejavnostih vrtanja v izključni gospodarski coni Cipra,

–  ob upoštevanju izjav zunanjih ministrov in ministric EU z dne 15. maja in 14. avgusta 2020 o razmerah v vzhodnem Sredozemlju,

–  ob upoštevanju izida neformalnega srečanja zunanjih ministrov in ministric EU z dne 28. avgusta 2020 (Gymnich),

–  ob upoštevanju ustanovne pogodbe Nata iz leta 1949 in izjave generalnega sekretarja Nata z dne 3. septembra 2020,

–  ob upoštevanju izjave iz Ajaccia po sedmem vrhu južnih držav Unije (MED7) z dne 10. septembra 2020,

–  ob upoštevanju ustreznega mednarodnega običajnega prava in Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) iz leta 1982, katere pogodbenici sta Grčija in Ciper in tudi Evropska unija, ter Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih dokumentov Meddržavnega sodišča ter precedensov iz njegove sodne prakse,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je vzhodno Sredozemlje strateško pomembno območje za EU in ključno za mir in stabilnost vseh sredozemskih in bližnjevzhodnih regij, a ga pesti niz dolgoletnih in kompleksnih političnih, gospodarskih in geostrateških sporov; ker enostransko, celo vojaško posredovanje Turčije, odsotnost vključujočega dialoga in žal neuspešni poskusi mediacije za rešitev spora v vzhodnem Sredozemlju samo še stopnjujejo napetosti na tem območju;

B.  ker Turčija vse od odkritja zalog zemeljskega plina v začetku 21. stoletja izziva svoje sosede in ravna v nasprotju z mednarodnim pravom in razmejitvijo njihovih izključnih ekonomskih con; ker je zaradi odkritja velikih zalog plina v Sredozemlju naraslo zanimanje za to regijo, na primer ko so leta 2010 odkrili plinsko polje Leviatan in leta 2015 blizu Egipta še Zohr, ki ima največje doslej odkrite količine zemeljskega plina v Sredozemskem morju, tako da so se leta 2018 in 2019 nadaljevale dejavnosti iskanja plina in vrtanja;

C.  ker Turčija ni podpisala Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu, katere podpisnici sta Grčija in Ciper, in sicer zaradi še vedno nerešenega pomorskega spora glede razmejitve izključne ekonomske cone; ker se pomorsko mednarodno pravo ves čas razvija in je že po naravi kompleksno, poleg tega pa ga Grčija in Turčija različno razlagata; ker obe strani trdita, da je razlaga pomorskega prava druge strani v nasprotju z mednarodnim pravom in da so njene dejavnosti nezakonite; ker spor o razmejitvi izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu med Turčijo in Grčijo ni rešen vse od novembra 1973;

D.  ker je Turčija država kandidatka in pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje, da bo spoštovala najvišje standarde demokracije, človekovih pravic in pravne države ter upoštevala tudi mednarodne konvencije; ker EU jasno in odločno zagovarja svoje interese, neomajno podpira Grčijo in Ciper in je solidarna z njima ter spoštuje mednarodno pravo;

E.  ker nezakonite raziskovalne dejavnosti in vrtanje, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, povzročajo intenzivno in nevarno militarizacijo tega območja, kar resno ogroža mir in varnost vse regije; ker je Francija v podporo Grčiji in Cipru 12. avgusta 2020 na to območje napotila dve vojaški ladji in dva lovca ter 26. avgusta 2020 sodelovala na skupnih vojaških vajah z Grčijo, Ciprom in Italijo;

F.  ker je francoska vojna ladja 10. junija 2020 v okviru Natove misije Sea Guardian zahtevala inšpekcijski pregled turškega plovila zaradi suma, da krši embargo OZN na orožje za Libijo, in naletela na izredno sovražen odziv turških bojnih ladij; ker so v Grčiji od januarja 2020 zabeležili več kot 600 kršitev zračnega prostora, za katere so bile odgovorne turške letalske sile; ker te dejavnosti Turčije spremlja vse bolj sovražna retorika proti Grčiji in Cipru, drugim državam članicam EU in tudi proti EU;

G.  ker so pogajanja Grčije in Turčije o iskanju plina zastala že marca 2016; ker sta tako grški predsednik vlade kot turški predsednik izrazila pozitiven zagon za dvostranske odnose, ko sta se septembra 2019 srečala ob generalni skupščini OZN, in decembra pokazala voljo za nadaljevanje političnega dialoga, nato pa so se januarja 2020 v Ankari sestali visoki uradniki obeh držav in se februarja 2020 v Atenah pogovarjali o ukrepih za okrepitev zaupanja;

H.  ker so vlade Cipra, Egipta, Grčije, Izraela, Italije, Jordanije in Palestinske oblasti ustanovile vzhodnosredozemski forum za plin, mednarodni organ, ki naj bi postavil regionalni trg plina in oblikoval mehanizem za razvoj virov; ker je turški zunanji minister njihovo pobudo kritiziral, češ da želijo izključiti Turčijo iz regionalnega sodelovanja in usklajevanja na trgu plina;

I.  ker je Turčija novembra 2019 z libijsko vlado podpisala memorandum o soglasju, v katerem sta državi na novo razmejili morske meje, čeprav nimata niti sosednje niti nasprotne obale; ker memorandum o soglasju med Turčijo in Libijo o razmejitvi pomorskih jurisdikcij v Sredozemskem morju posega v suverene pravice tretjih držav, ne spoštuje pomorskega mednarodnega prava in ne more imeti pravnih posledic za tretje države; ker bi memorandum, če bi ga začeli uporabljati, dejansko razmejil vzhodni in zahodni del Sredozemlja ter tako ogrozil pomorsko varnost;

J.  ker je Turčija 20. aprila 2020 v ciprsko izključno ekonomsko cono napotila ladjo za vrtanje Yavuz, ki jo je spremljalo plovilo turške vojne mornarice; ker je Turčija v ciprsko izključno ekonomsko cono 30. julija 2020 napotila še plovilo za seizmične raziskave Barbaros v spremstvu turške vojne in še ene podporne ladje; ker je Turčija 10. avgusta 2020 v grške vode poslala raziskovalno plovilo Oruç Reis v spremstvu 17 vojnih ladij, da bi pregledalo morsko ozemlje za morebitno črpanje nafte in plina, in sicer na območju, za katerega Turčija trdi, da spada pod njeno jurisdikcijo; ker se je Grčija odzvala tako, da je za njimi poslala svoje bojne ladje, ena od njih pa je trčila z eno od turških ladij; ker je Turčija ladji Oruç Reis 31. avgusta 2020 podaljšala raziskovanje v vzhodnem Sredozemlju do 12. septembra 2020; ker turško pomorsko opozorilo (Navtex) zadeva območje v epikontinentalnem pasu Grčije; ker so se zaradi teh turških posegov znatno poslabšali odnosi med Grčijo in Turčijo;

K.  ker se je turško seizmično raziskovalno plovilo Oruç Reis po izteku pomorskega opozorila za vode med Turčijo, Ciprom in Kreto, izdanega 10. avgusta 2020, in po večkratnih pogajanjih 13. septembra 2020 le vrnilo v vode blizu južne province Antalya, kar bi lahko prispevalo k zmanjšanju napetosti med Ankaro in Atenami;

L.  ker je bil okvir za omejevalne ukrepe v odziv na nezakonite dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, vzpostavljen novembra 2019, potem ko je Svet v različnih sklepih, tudi v sklepih Evropskega sveta z dne 22. marca 2018 in 20. junija 2019, izrazil zaskrbljenost in ostro obsodil dejavnosti vrtanja; ker je Svet 27. februarja 2020 uvrstil dva vodstvena delavca družbe Turkish Petroleum Corporation (TPAO) na seznam sankcij EU s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo sredstev, potem ko je Turčija začela izvajati nezakonite dejavnosti vrtanja in iskanja plina v vzhodnem Sredozemlju; ker je Svet 28. avgusta 2020 na neformalnem srečanju (Gymnich) pozval k nadaljnjim usmerjenim sankcijam proti Turčiji, če ne bi umirila napetosti v regiji; ker naj bi o teh omejevalnih ukrepih razpravljali na posebnem vrhu Evropskega sveta 24. in 25. septembra 2020; ker so voditelji na vrhu sredozemskih držav MED7 10. septembra 2020 izrazili polno podporo in solidarnost z Grčijo ter obžalovali, da se Turčija ni odzvala na večkratne pozive EU, naj ustavi svoje enostransko in nezakonito ravnanje v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju;

M.  ker visoki predstavnik in podpredsednik Komisije Borell, ki je v tej regiji sprožil intenzivno dogajanje, skupaj z nemškim predsedstvom Sveta Evropske unije išče rešitve v dialogu med Turčijo, Grčijo in Ciprom; ker se mora Turčija vzdržati enostranskih ukrepov, če želi omogočiti napredovanje dialoga; ker mediacijska prizadevanja nemškega predsedstva julija in avgusta žal niso obrodila sadov; ker sta Egipt in Grčija sta med temi pogajanji 6. avgusta 2020 sklenila dvostranski pomorski sporazum o razmejitvi izključne ekonomske cone s pravicami vrtanja za nafto in plin, in sicer po 15 letih pogajanj s Turčijo in Ciprom o tej temi;

N.  ker je tudi Nato predlagal več pobud za dialog med Grčijo in Turčijo in s posredovanjem dosegel, da se bosta državi pripravljeni pogovarjati; ker člen 1 Pogodbe Nato določa, da se pogodbenice zavežejo, da bodo vse mednarodne spore, v katerih bodo vpleteni, reševale mirno in tako, da ne bodo ogroženi mednarodni mir, varnost in pravičnost, ter da v svojih mednarodnih odnosih ne bodo uporabljale groženj ali sile na način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov;

O.  ker listina OZN določa, da morajo pogodbenice vse mednarodne spore, v katere bi lahko bile vpletene, reševati na miren način in brez ogrožanja mednarodnega miru, varnosti in pravičnosti, ter da v mednarodnih odnosih ne posegajo po grožnjah ali sili na način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi nerešenega spora in s tem povezanega tveganja nadaljnjega vojaškega zaostrovanja v vzhodnem Sredozemlju med državami članicami EU in državo kandidatko za članstvo v EU; je trdno prepričan, da je trajno rešitev konflikta mogoče najti le z dialogom, diplomacijo in pogajanji v duhu dobre volje in v skladu z mednarodnim pravom;

2.  obsoja nezakonite dejavnosti Turčije v epikontinentalnem pasu/izključni ekonomski coni Grčije in Cipra, s čimer krši njune suverene pravice, ter izraža popolno solidarnost z državama članicama EU; poziva Turčijo, naj začne mirno reševati spore in se vzdrži enostranskih in nezakonitih ukrepov ali groženj, saj bi to utegnilo negativno vplivati na dobre sosedske odnose;

3.  pozdravlja odločitev Turčije z dne 12. septembra 2020, da umakne svoje plovilo za seizmične raziskave Oruç Reis in s tem naredi prvi korak k zmanjšanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju; obsoja odločitev Turčije z dne 15. septembra 2020, da bo izdala novo opozorilo Navtex o podaljšanju mandata vrtalne ladje Javuz do 12. oktobra 2020; poziva Turčijo, naj se zadrži in proaktivno prispeva k umiritvi razmer, tudi s spoštovanjem ozemeljske celovitosti in suverenosti vseh sosed, tako da nemudoma preneha z vsemi nadaljnjimi nezakonitimi raziskovalnimi dejavnostmi in vrtanjem v vzhodnem Sredozemlju, da ne krši grškega zračnega prostora ter grških in ciprskih teritorialnih voda ter se oddalji od nacionalistične vojne retorike; zavrača uporabo groženj in žaljivega jezika, usmerjenih proti državam članicam in EU, kot nesprejemljivo in neprimerno za državo kandidatko za članstvo v EU;

4.  meni, da je treba rešitev najti z diplomatskimi sredstvi, mediacijo in na podlagi mednarodnega prava, ter odločno podpira ponovno vzpostavitev dialoga med vsemi stranmi; poziva vse udeležene, zlasti Turčijo, naj se zavzamejo za takojšnjo umiritev razmer, in sicer tako, da umaknejo svojo vojsko iz regije, da bi omogočili dialog in resnično sodelovanje;

5.  poziva Turčijo kot državo kandidatko za članstvo v EU, naj v celoti spoštuje pomorsko mednarodno pravo in suverenost držav članic EU Grčije in Cipra nad njunim teritorialnim morjem, pa tudi vse njune suverene pravice v lastnih pomorskih conah; ponovno poziva turško vlado, naj podpiše in ratificira konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu, in želi spomniti, da, čeprav Turčija ni podpisnica, običajno pravo določa izključne ekonomske cone tudi za nenaseljene otoke;

6.  obžaluje, da vse večje napetosti spodkopavajo možnosti za ponoven začetek neposrednih pogovorov o celoviti rešitvi ciprskega vprašanja, ki so še vedno najučinkovitejši način za možnosti razmejitve izključnih ekonomskih con med Ciprom in Turčijo; poziva vse udeležene strani, naj aktivno podprejo pogajanja za pošteno, celovito in izvedljivo rešitev ciprskega vprašanja v okviru OZN, kot je opredeljeno v ustreznih resolucijah varnostnega sveta OZN, v skladu z mednarodnim pravom in pravnim redom EU ter na podlagi spoštovanja načel, na katerih temelji Unija;

7.  pozdravlja povabilo ciprske in grške vlade Turčiji, naj se v dobri veri pogaja o pomorski razmejitvi svojih obal; poziva strani, naj zadevne spore predložijo Meddržavnemu sodišču v Haagu ali uporabijo mednarodno arbitražo, če rešitve ni mogoče doseči z mediacijo;

8.  pozdravlja prizadevanja EU, zlasti podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in nemškega predsedstva Sveta Evropske unije ter drugih mednarodnih institucij, kot je Nato, da bi pripevali k iskanju rešitve prek dialoga in diplomacije; poziva vse strani, naj si iskreno in skupaj prizadevajo za pogajanja o razmejitvi izključnih ekonomskih con in epikontinentalnega pasu v dobri veri, pri tem pa v celoti spoštujejo mednarodno pravo in načelo dobrih odnosov med sosedi; podpira predlog za večstransko konferenco o vzhodnem Sredozemlju, na kateri bi sodelovali vsi udeleženi, da bi zagotovili platformo za reševanje sporov z dialogom;

9.  poziva Komisijo in vse države članice, naj si prizadevajo za širši in vključujoč dialog s Turčijo ter celovito in strateško varnostno strukturo in sodelovanje na področju energije za Sredozemlje; poziva Komisijo in države članice, naj v tem dialogu ostanejo trdno zavezane temeljnim vrednotam in načelom Unije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, demokracije, pravne države in načela solidarnosti;

10.  odločno poziva k celoviti oceni tveganja vrtanja za okolje ob upoštevanju številnih tveganj, povezanih z raziskovanjem zemeljskega plina na morju, za okolje, delovno silo in lokalno prebivalstvo; poziva vse vpletene strani, naj vlagajo v energijo iz obnovljivih virov in trajnostno podnebju prijazno prihodnost, ter poziva EU, naj podpre razvoj zelenega dogovora za Sredozemlje, ki bi vključeval načrte za naložbe v energijo iz obnovljivih virov v širši regiji, da bi preprečili spore glede omejenih fosilnih virov, ki škodijo podnebju in okolju;

11.  je zelo zaskrbljen zaradi aktualnega stanja odnosov med EU in Turčijo, zlasti glede nevzdržnih razmer na področju človekovih pravic v Turčiji ter spodkopavanja demokracije in pravne države; poudarja pretekli in sedanji negativni vpliv turških enostranskih zunanjepolitičnih pobud v širši regiji ter dejstvo, da se zaradi nezakonitih raziskovalnih dejavnosti in vrtanja Turčije v vzhodnem Sredozemlju odnosi med EU in Turčijo na splošno še slabšajo; poziva Turčijo in države članice EU, naj skupaj podprejo mirno rešitev konflikta in politični dialog v Libiji ter naj spoštujejo embargo na orožje, ki ga je uvedel varnostni svet OZN; obžaluje negativni vpliv sedanje turške zunanje politike in drugih ukrepov v Sredozemlju na stabilnost te regije; ponavlja stališče iz svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah(7);

12.  poziva ustrezne forume v okviru Nata, zlasti delovno skupino na visoki ravni za nadzor nad konvencionalnim orožjem, naj nemudoma razpravljajo o nadzoru nad orožjem v vzhodnem Sredozemlju;

13.  poudarja, da je parlamentarni dialog med EU in Turčijo pomemben element prizadevanj za dialog in umiritev razmer; globoko obžaluje, da turška velika narodna skupščina vztrajno zavrača ponovno vzpostavitev dvostranskih srečanj skupnega parlamentarnega odbora EU-Turčija; poziva k takojšnjemu nadaljevanju teh srečanj;

14.  vztraja, da je nadaljnje sankcije mogoče preprečiti le z dialogom, iskrenim sodelovanjem in konkretnim napredkom na terenu; poziva Svet, naj bo pripravljen, da v primeru nezadostnega napredka pri pogovorih s Turčijo oblikuje seznam nadaljnjih omejevalnih ukrepov; predlaga, naj bodo ti ukrepi sektorski in ciljno usmerjeni; je trdno prepričan, da te sankcije ne bi smele negativno vplivati na turško prebivalstvo, našo podporo neodvisni civilni družbi Turčije ali begunce, ki prebivajo v Turčiji;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju zveze Nato, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Turčije in državam članicam EU.

(1) UL C 224, 27.6.2018, str. 93.
(2) UL C 215, 19.6.2018, str. 199.
(3) UL C 463, 21.12.2018, str. 56.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0017.
(6) UL C 285, 5.8.2016, str. 11.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0049.

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov