Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2782(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0290/2020

Razprave :

PV 17/09/2020 - 11.1
CRE 17/09/2020 - 11.1

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0233

Sprejeta besedila
PDF 136kWORD 49k
Četrtek, 17. september 2020 - Bruselj
Razmere na Filipinih in primer Marie Ressa
P9_TA(2020)0233RC-B9-0290/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 o razmerah na Filipinih in primeru Marie Ressa (2020/2782(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 15. septembra 2016(1), 16. marca 2017(2) in 19. aprila 2018(3),

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (tedaj Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964,

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

–  ob upoštevanju statusa Filipinov kot ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta o oceni Filipinov za obdobje 2018–2019 v okviru posebnega spodbujevalnega režima EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+) z dne 10. februarja 2020 (SWD(2020)0024),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice ESZD z dne 16. junija 2020 o obsodbi Marie Ressa in Reynalda Santosa,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 11. julija 2019 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic na Filipinih,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 30. junija 2020 o razmerah na področju človekovih pravic na Filipinih,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju zakona Filipinske republike št. 11479 z dne 3. julija 2020, znanega tudi kot protiteroristični zakon,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi; ker so Evropska unija in Filipini z ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ponovno potrdili skupno zavezanost načelom dobrega upravljanja, demokracije, pravne države, človekovih pravic, spodbujanja družbenega in gospodarskega razvoja, pa tudi zavezanost miru in varnosti v tej regiji;

B.  ker visoka komisarka OZN za človekove pravice v poročilu o razmerah na področju človekovih pravic na Filipinih z dne 30. junija 2020 ugotavlja, da so bili uboji, povezani z vladno kampanjo proti drogam, „razširjeni in sistematični“ in da je bilo po vladnih podatkih ubitih vsaj 8663 ljudi; ker je po ocenah to število do trikrat višje; ker je predsednik Duterte izrecno spodbujal policijo, naj izvaja zunajsodne poboje in ji obljubljal imuniteto, medtem ko so bili policijski uradniki, vpleteni v ta dejanja, deležni napredovanja; ker je predsednik obljubil, da bo kampanjo proti drogam nadaljeval do konca svojega sedanjega predsedniškega mandata leta 2022; ker je večina žrtev iz revnih in marginaliziranih skupnosti;

C.  ker je za civilno družbo vse manj prostora; ker zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti redno doživljajo grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje, ker si prizadevajo razkriti domnevne zunajsodne poboje in druge kršitve človekovih pravic v tej državi; ker se po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) „zagovarjanje človekovih pravic sistematično enači z uporom“; ker je bilo po navedbah OHCHR med januarjem 2015 in decembrom 2019 ubitih vsaj 208 zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in sindikalistov, vključno s 30 ženskami;

D.  ker je Maria Ressa, filipinska novinarka ter soustanoviteljica in izvršna direktorica novičarskega spletnega mesta Rappler, že dolgo preganjana zaradi kritike vladne „vojne proti drogam“ in kritičnega poročanja spletnega mesta Rappler o zunajsodnih pobojih; ker sta bila Maria Ressa in raziskovalec spletnega mesta Rappler Reynaldo Santos Jr. obtožena „kibernetskega obrekovanja“, 15. junija 2020 pa ju je regionalno prvostopenjsko sodišče v Manili obsodilo na nedoločeno kazen z možnostjo do šestih let zapora; ker je proti Marii Ressa in spletnemu mestu Rappler vloženih še vsaj šest drugih obtožnic;

E.  ker je filipinski kongres v začetku julija 2020 izglasoval zavrnitev podaljšanja radiodifuzijske licence za največjo televizijsko in radijsko mrežo v državi, ABS-CBN; ker se dejstvo, da je predsednik Duterte zavrnil podaljšanje licence, obravnava kot povračilo za medijsko poročanje o kampanji proti drogam in hudih kršitvah človekovih pravic;

F.  ker je bila senatorka Leila de Lima, ena glavnih nasprotnic kampanje predsednika Duterteja proti drogam, 19. septembra 2016 odstavljena s položaja predsednice odbora senata za pravosodje in človekove pravice, od aretacije 24. februarja 2017 pa je v priporu in čaka na sojenje; ker obstajajo resni pomisleki, da so kazniva dejanja, ki jih je obtožena senatorka de Lima, izmišljena, obtožbe pa politično motivirane;

G.  ker je bilo po navedbah organizacije Global Witness leta 2019 ubitih vsaj 43 zagovornikov zemljiškoposestnih pravic; ker je bila večina od njih voditeljev lokalnih skupnosti in dejavnih udeležencev kampanj proti večjim rudarskim in kmetijskim projektom;

H.  ker domorodna ljudstva na Filipinih predstavljajo 10–20 % vsega prebivalstva; ker je posebna poročevalka OZN za pravice domorodnih ljudstev leta 2018 Filipine opredelila kot eno izmed držav, ki imajo največjo stopnjo inkriminacije domorodnih zagovornikov človekovih pravic in napadov nanje na svetu; ker OZN opozarja, da se povečujejo militarizacija domorodnih ozemelj in omejitve svobode zbiranja in izražanja ter da je ta razvoj dogodkov tesno povezan s poslovnimi interesi; ker so stalno pomanjkanje varnosti in gospodarskega razvoja na otoku Mindanao ter sporočene kršitve mednarodnega humanitarnega prava in pomanjkanje napredka pri tranzicijski pravičnosti in spravi trajno zelo zaskrbljujoči;

I.  ker je bila 17. avgusta 2020 ustreljena Zara Alvarez, pravnica skupine za človekove pravice Karapatan; ker je bila vedno znova deležna groženj in nadlegovanja zaradi svojega dela na področju človekovih pravic in je bila 13. članica te organizacije, ubita od sredine leta 2016; ker je bil Randall „Randy“ Echanis, mirovnik, aktivist za zemljiške pravice in član skupine Karapatan, 10. avgusta 2020 mučen in ubit; ker sta bila po navedbah OHCHR Randall Echanis in Zara Alvarez vedno znova „označena z rdečo“ (torej kot terorista ali komunista), njuni imeni pa sta bili na seznamu vsaj 600 oseb, za katere je filipinsko pravosodno ministrstvo leta 2018 pozvalo sodišče, naj jih označi za teroriste;

J.  ker so OHCHR in posebni poročevalci OZN izrazili pomisleke glede domnevnega „vzorca ustrahovanja“ neodvisnih virov novic; ker so bili Filipini v letu 2020 na 136. mestu med 180 državami na seznamu svobode tiska, ki ga vsako leto objavi organizacija Novinarji brez meja; ker je bilo od prihoda Rodriga Duterteja na oblast umorjenih 16 novinarjev;

K.  ker so Filipini marca 2018 izstopili iz Mednarodnega kazenskega sodišča, potem ko je začelo predhodno preiskavo v zvezi s pritožbo zoper Rodriga Duterteja v povezavi z velikim številom ubojev v okviru kampanje proti drogam;

L.  ker je predstavniški dom Filipinov leta 2017 sprejel osnutek zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni; ker je za ta osnutek potrebna predhodna odobritev senata, preden ga lahko predsednik Duterte – ki si dejavno prizadeva za njegovo ponovno uvedbo – potrdi kot zakon; ker bi ponovna uvedba smrtne kazni pomenila nedvoumno kršitev drugega izbirnega protokola Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega država podpisnica so Filipini;

M.  ker so filipinske oblasti 3. julija 2020 sprejele nov protiteroristični zakon; ker ta zakon po navedbah lokalnih civilnodružbenih skupin zaskrbljujoče slabi varovala za človekove pravice, razširja opredelitev terorizma in podaljšuje obdobje pridržanja brez naloga s 3 na 14 dni, s čimer briše pomembno razlikovanje med kritiko, kriminaliteto in terorizmom, kar odpira vprašanja glede zakonitosti in še povečuje tveganje kršitev človekovih pravic;

N.  ker predsednik Duterte vedno znova uporablja seksističen in do žensk sovražen govor ter se tako tudi obnaša; ker se je po navedbah lokalnih nevladnih organizacij število primerov nasilja in spolnih zlorab žensk, tudi zagovornic človekovih pravic, med vladavino Duterteja povečalo; ker se zagovornice človekovih pravic soočajo s poniževalnimi opazkami in opazkami s seksualnim nabojem, grožnjami s posilstvom in napadi;

O.  ker so v poročilu Mednarodne konfederacije sindikatov za leto 2020 Filipini vključeni na seznam 10 najnevarnejših držav na svetu za delavce; ker se zveza filipinskih sindikatov pritožuje zaradi zatiranja pravic delavcev, tudi z „označevanjem z rdečo“, izginotji in uboji delavskih voditeljev in sindikalistov;

P.  ker skupnosti LGBTQI grozi nenehno nadlegovanje; ker se predsednik Duterte vedno znova sklicuje na spolno usmerjenost političnih nasprotnikov, da bi jih očrnil, in je maja 2019 dajal javne izjave in namige, češ da je homoseksualnost bolezen; ker je policija junija 2020 razgnala parado ponosa LGBTQI in domnevno aretirala 20 oseb;

Q.  ker je po ocenah od 60.000 do 100.000 otrok na Filipinih udeleženih v prostituciji; ker je nedoločeno število otrok prisiljeno delati v izkoriščevalskih delovnih razmerah; ker je UNICEF izrazil resno zaskrbljenost zaradi znižanja starosti za kazenskopravno odgovornost;

R.  ker so bili Filipini v letu 2019 na 113. mestu med 180 državami na seznamu korupcije, ki ga vsako leto objavi organizacija Transparency International;

S.  ker za Filipine od 25. decembra 2014 veljajo okrepljeni trgovinski preferenciali v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP+); ker je ta status odvisen od tega, da Filipini ratificirajo in izvajajo 27 mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, delavskih pravicah, varstvu okolja in dobrem upravljanju; ker je bilo leta 2019 prednostne obravnave v okviru tega sistema deležnih 25 % skupnega filipinskega izvoza v EU (skoraj 2 milijardi EUR); ker EU kljub temu, da se zaveda nazadovanja države na področju človekovih pravic, doslej še ni sprožila mehanizma, ki bi lahko vodil k ustavitvi teh trgovinskih ugodnosti;

1.  je izredno zaskrbljen zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic na Filipinih pod vodstvom predsednika Duterteja; je seznanjen z objavo poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice iz junija 2020 in poziva filipinsko vlado, naj sprejme in izvaja vsa v njem navedena priporočila;

2.  ostro obsoja tisoče izvensodnih ubojev in drugih hudih kršitev človekovih pravic, povezanih s tako imenovano vojno proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj nemudoma ustavi nasilje, uperjeno proti domnevnim storilcem kaznivih dejanj, povezanih z drogami, ter naj razpusti paravojaške skupine, tako zasebne kot tiste, ki jih podpira država; vztraja, da je treba boj proti prepovedanim drogam izvajati popolnoma v skladu z ustreznimi pravnimi postopki, v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom ter s poudarkom na javnem zdravju;

3.  obsoja grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje, posilstva in nasilje zoper ljudi, ki razkrivajo domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih, tudi zoper zagovornike človekovih pravic, podnebne aktiviste, sindikaliste in novinarje; obsoja zlorabo prava in pravosodnega sistema za utišanje kritičnih glasov;

4.  poziva filipinske javne organe, naj nemudoma izvedejo nepristranske, pregledne, neodvisne in smiselne preiskave vseh zunajsodnih pobojev, vključno z usmrtitvami Joryja Porquie, Randalla “Randyja” Echanisa in Zare Alvarez, ter drugih domnevnih kršitev;

5.  je zaskrbljen zaradi vse manjše svobode tiska na Filipinih; obsoja vse grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje, nepravičen pregon in nasilje nad novinarji, vključno s primerom Marie Ressa; poziva, naj se umaknejo vse politično motivirane obtožbe zoper njo in njene kolege; opozarja, da sta svoboda tiska in svoboda izražanja temeljna elementa demokracije; poziva filipinske organe, naj glavni radiotelevizijski skupini ABS-CBN podaljšajo licenco za oddajanje; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic EU v Manili, naj pozorno spremljajo primer proti Marii Ressa in Reynaldu Santosu Jr. ter zagotovijo vso potrebno pomoč;

6.  ponovno poziva filipinske oblasti, naj umaknejo vse politično motivirane obtožbe zoper senatorko Leilo de Lima, jo med čakanjem na sojenje izpustijo, ji omogočijo svobodno uveljavljanje senatorskih pravic in dolžnosti ter ji med pridržanjem zagotovijo ustrezne varnostne in sanitarne razmere; poziva EU, naj še naprej pozorno spremlja njen primer;

7.  želi spomniti, da odločno podpira vse zagovornike človekovih pravic in okolja na Filipinih ter njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj okrepijo podporo civilni družbi pri stikih s filipinskimi oblastmi in naj z vsemi razpoložljivimi instrumenti še bolj podprejo delo zagovornikov človekovih pravic in okolja ter po potrebi olajšajo izdajo nujnih vizumov in jim zagotovijo začasno zatočišče v državah članicah EU;

8.  poziva filipinske oblasti, naj priznajo, da imajo zagovorniki človekovih pravic legitimno vlogo pri zagotavljanju miru, pravičnosti in demokracije; poziva filipinske organe, naj v vseh okoliščinah zagotovijo telesno in duševno celovitost vseh zagovornikov človekovih pravic in novinarjev na Filipinih ter jim zagotovijo, da bodo lahko svoje delo opravljali v ugodnem okolju in brez strahu pred povračilnimi ukrepi; pozdravlja, da je filipinska poslanska zbornica soglasno sprejela zakon o zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ter poziva senat in predsednika, naj ga čim prej uveljavita;

9.  je resno zaskrbljen zaradi nedavnega sprejetja protiterorističnega zakona in opozarja, da se zagovarjanje, protesti, nasprotovanje, stavke in drugo podobno uveljavljanje državljanskih in političnih pravic v nobenem primeru ne morejo šteti za teroristična dejanja;

10.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo sprejetje resolucije na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice, ki pravkar poteka, da se uvede neodvisna mednarodna preiskava kršitev človekovih pravic, zagrešenih na Filipinih od leta 2016;

11.  močno obžaluje odločitev filipinske vlade, da bo odstopila od Rimskega statuta; poziva vlado, naj to odločitev prekliče; spodbuja Mednarodno kazensko sodišče, da še naprej raziskuje primere domnevnih zločinov proti človečnosti, ki naj bi bili zagrešeni v okviru boja proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj v polni meri sodeluje s tožilstvom Mednarodnega kazenskega sodišča pri predhodni preiskavi razmer na Filipinih;

12.  ponovno poziva filipinske oblasti, naj nemudoma ustavijo postopek za ponovno uvedbo smrtne kazni; opozarja, da EU šteje smrtno kazen za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj;

13.  poziva filipinske oblasti, naj spoštujejo obveznosti, ki jim jih mednarodno pravo narekuje glede zaščite človekovih pravic avtohtonega prebivalstva, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi; poziva vlado, naj spoštuje njihove pravice, krepi njihovo vlogo in sprejme učinkovito politiko za izboljšanje njihovih življenjskih razmer;

14.  obsoja vse vrste nasilja nad ženskami in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; ostro obsoja ponavljajoče se sovražne izjave predsednika Duterteja o ženskah; poziva predsednika, naj ženske obravnava spoštljivo in naj se vzdrži podžiganja nasilja nad njimi;

15.  obsoja vse vrste nasilja nad osebami LGBTQI in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva; ostro obsoja ponižujoče in seksistične izjave predsednika Duterteja o ljudeh, ki se opredeljujejo kot pripadniki skupnosti LGBTQI;

16.  je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večje korupcije v času sedanje filipinske administracije; poziva filipinske oblasti, naj si bolj prizadevajo za učinkovit boj proti korupciji; v zvezi s tem opozarja na pomen spoštovanja temeljnih načel demokracije in pravne države;

17.  poudarja, da bi morali ukrepi, ki jih vlade sprejmejo v odziv na pandemijo, ščititi človekove pravice državljanov, ne pa jih spodkopavati; poudarja, da bi morali biti ti ukrepi nujni, sorazmerni in nediskriminatorni, da bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic in nacionalno zakonodajo ter da bi morali veljati le, dokler so nujno potrebni, in ne bi smeli biti izgovor za omejevanje demokratičnega in državljanskega prostora, temeljnih svoboščin in spoštovanja pravne države;

18.  je zgrožen zaradi trgovine z ljudmi, vojaškega novačenja in vpletenosti otrok v konflikte v državi ter poziva filipinsko vlado, naj te prakse ustavi; spodbuja vlado, naj si še bolj prizadeva za zaščito vseh otrok pred zlorabami in za spoštovanje njihovih pravic, vključno s pravico otrok iz domorodnih skupnosti do izobraževanja; odločno nasprotuje vsakršnemu predlogu za nadaljnje znižanje starosti za kazenskopravno odgovornost;

19.  obsoja grožnje, ustrahovanje in osebne napade na nosilce mandatov za posebne postopke OZN; poziva filipinske organe, naj sodelujejo z visokim komisariatom OZN za človekove pravice in vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, tudi tako, da jim omogočijo obisk države, in naj jih ne ustrahujejo ali se jim maščujejo;

20.  glede na resnost kršitev človekovih pravic v državi poziva Evropsko komisijo, naj, če se razmere ne bi izboljšale in če filipinski organi ne bi bili pripravljeni sodelovati, nemudoma začne postopek, ki bi lahko privedel do začasnega preklica preferencialov GSP+;

21.  poziva filipinske oblasti, naj podprejo izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter zagotovijo učinkovite postopke skrbnega pregleda na področju človekovih pravic za naložbene, razvojne in poslovne projekte, zlasti v zvezi z obsežnimi prevzemi agroživilskih podjetij, ekstraktivnimi panogami, infrastrukturnimi projekti in sodelovanjem, ki vključuje varnostni sektor; poziva podjetja s sedežem v EU ali podjetja, ki tam poslujejo, naj strogo spoštujejo vodilna načela OZN ter mednarodno in nacionalno pravo o človekovih pravicah ter naj izvajajo temeljit in celovit postopek skrbnega pregleda v zvezi z vsemi svojimi poslovnimi dejavnostmi in odnosi v državi;

22.  poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pozorno spremlja razmere na Filipinih in redno poroča Evropskemu parlamentu;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic, predsedniku, vladi in kongresu Filipinov, vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov in generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

(1) UL C 204, 13.6.2018, str. 123.
(2) UL C 263, 25.7.2018, str. 113.
(3) UL C 390, 18.11.2019, str. 104.

Zadnja posodobitev: 12. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov