Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2072(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0170/2020

Predložena besedila :

A9-0170/2020

Razprave :

PV 05/10/2020 - 15
CRE 05/10/2020 - 15

Glasovanja :

PV 06/10/2020 - 9
PV 07/10/2020 - 11

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0251

Sprejeta besedila
PDF 193kWORD 62k
Sreda, 7. oktober 2020 - Bruselj
Uvedba mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice
P9_TA(2020)0251A9-0170/2020
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (2020/2072(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zlasti člena 2, člena 3(1), drugega pododstavka člena 3(3), člena 4(3) ter členov 5, 6, 7 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na spoštovanje, zaščito in spodbujanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263 in 265 PDEU,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov Unije, ki jih mora država kandidatka izpolnjevati, če želi pristopiti k Uniji (pravni red Evropske unije),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priporočil in poročil splošnega rednega pregleda, ki ga pripravi OZN, pa tudi sodne prakse pogodbenih organov OZN in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic z dne 8. marca 1999,

–  ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, Visokega komisarja za narodne manjšine, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega odbora za socialne pravice, ter konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Beneške komisije ter drugih organov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji,

–  ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi skupine držav proti korupciji,

–  ob upoštevanju seznama meril za pravno državo, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 106. plenarnem zasedanju 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju orodja Sveta Evrope za države članice z naslovom „Spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic med zdravstveno krizo zaradi covida-19“ z dne 7. aprila 2020,

–  ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2019 z naslovom „Krepitev pravne države v Uniji – načrt za ukrepanje“ (COM(2019)0343),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2020, ki vsebuje delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0037), in prilagojenega delovnega programa Komisije z dne 27. maja 2020 (COM(2020)0440),

–  ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. junija 2019 z naslovom „Nadaljnja krepitev pravne države v Uniji – Trenutno stanje in možni naslednji koraki“, v katerem je bila predlagana vzpostavitev letnega foruma deležnikov o temeljnih pravicah in pravni državi,

–  ob upoštevanju poročila skupine Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za temeljne pravice in pravno državo iz junija 2020 z naslovom National developments from a civil society perspective, 2018-2019 (Nacionalni razvoj dogodkov z vidika civilne družbe v obdobju 2018–2019),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU“, ki je bilo objavljeno 17. januarja 2018, ter drugih poročil in podatkov, ki jih je objavila ta agencija,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Beijing +25: the fifth review of the implementation of the Beijing Platform for Action in the EU Member States (Peking +25: peti pregled uresničevanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU), objavljenega 5. marca 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije in držav članic o zagotavljanju spoštovanja pravne države, sprejetih 16. decembra 2014 na seji Sveta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni(2),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(11),

–  ob upoštevanju skupnih priporočil organizacij civilne družbe z naslovom From blueprint to footprint: Safeguarding media freedom and pluralism through the European Rule of Law Mechanism (Od načrta do odtisa: varstvo medijske svobode in pluralnosti prek evropskega mehanizma za pravno državo) iz aprila 2020,

–  ob upoštevanju poročila evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice z dne 11. maja 2020 o pravni državi v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine mreže za človekove pravice in demokracijo o notranji politiki EU o človekovih pravicah z dne 4. maja 2020 Evropski komisiji v okviru posvetovanja z deležniki za poročilo o pravni državi,

–  ob upoštevanju ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti, ki je spremljala zakonodajno samoiniciativno poročilo o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz oktobra 2016,

–  ob upoštevanju predhodne ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz aprila 2020,

–  ob upoštevanju členov 46, 54 in 148 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0170/2020),

A.  ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker so te vrednote skupne državam članicam in so se vse države članice k njim prostovoljno zavezale; ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo;

B.  ker je Unija v merilih za pristop kodificirala, da je pogoj za članstvo v Uniji ta, da je država kandidatka dosegla stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; vendar pa poudarja, da Unija nima učinkovitih orodij za uveljavljanje teh meril, ko država postane del Unije;

C.  ker smo v zadnjih desetih letih v več državah članicah priča drznim napadom na vrednote Unije; ker je Parlament te zaskrbljujoče dogodke od leta 2011 večkrat obravnaval v svojih resolucijah, vključno z uporabo člena 7 PEU leta 2018; ker Parlament od leta 2016 zahteva celovit, preventiven in na dokazih temelječ nadzor na tem področju prek mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

D.  ker se v nekaterih državah članicah pravice ranljivih skupin, kot so ženske, invalidi, Romi, osebe LGBTI in starejši, še vedno ne spoštujejo v celoti in ker te skupine niso v celoti zaščitene pred sovraštvom in diskriminacijo, kar je v nasprotju z vrednotami Unije iz člena 2 PEU in pravico do nediskriminacije iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); ker so izredni ukrepi v odziv na pandemijo covida-19 še bolj oslabili temeljne pravice ter demokratični sistem zavor in ravnotežja;

E.  ker je približno 10 % državljanov Unije pripadnikov narodne manjšine; ker je spoštovanje pravic manjšin sestavni del vrednot Unije iz člena 2 PEU; ker manjšine prispevajo h kulturni in jezikovni raznolikosti Unije; ker trenutno ni pravnega okvira Unije za zagotavljanje in spremljanje pravic manjšin;

F.  ker kršitve vrednot iz člena 2 PEU brez ustreznega odziva in posledic na ravni Unije slabijo kohezijo evropskega projekta, pravice vseh državljanov Unije in vzajemno zaupanje med državami članicami;

G.  ker korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in pravično obravnavo vseh državljanov;

H.  ker sta neodvisno novinarstvo in dostop do pluralističnih informacij ključna stebra demokracije; ker se zaskrbljujoče stanje na področju medijske svobode in pluralnosti v Uniji ne obravnava dovolj odločno; ker je za uspeh vsake demokracije bistvena civilna družba; ker krčenje prostora civilne družbe prispeva h kršitvam demokracije, pravne države in temeljnih pravic; ker morajo institucije Unije vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo na vseh ravneh;

I.  ker so neodvisnost, kakovost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov odločilnega pomena za doseganje učinkovitega pravosodja; ker lahko razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks precej vplivata na dostop do pravnega varstva; ker ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbi; ker sodni organi držav članic v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije Listino uporabljajo le pri izvajanju pravnih aktov Unije, vendar je za spodbujanje skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države pomembno, da se pravice iz Listine vedno upoštevajo;

J.  ker je Komisija 30. septembra 2020 objavila poročilo o pravni državi za leto 2020 (COM(2020)0580), ki mu bosta sledila prenovljena strategija za izvajanje Listine o temeljnih pravicah in akcijski načrt za evropsko demokracijo;

K.  ker bo uredba o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ko bo sprejeta, postala nepogrešljivo orodje za zaščito pravne države v Uniji;

L.  ker morajo pri vsakem nadzornem mehanizmu tesno sodelovati deležniki, ki se ukvarjajo z varstvom in spodbujanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic, vključno s civilno družbo, Svetom Evrope in organi OZN, Organizacijo za varnost in sodelovanje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, pristojnimi organi in strokovnimi združenji, ki podpirajo sodstvo pri neodvisnem izvrševanju sodne oblasti; ker je treba zato civilni družbi zagotoviti ustrezno financiranje Unije, zlasti prek programa za pravosodje in programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;

M.  ker je treba okrepiti in racionalizirati obstoječe mehanizme ter oblikovati učinkovit mehanizem za zagotavljanje, da se načela in vrednote iz Pogodb upoštevajo v vsej Uniji;

N.  ker so Parlament, Komisija in Svet (tri institucije) v okviru pristojnosti, ki jih imajo na podlagi Pogodb, politično odgovorni za spoštovanje vrednot Unije; ker bi medinstitucionalni sporazum, ki bi temeljil na členu 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zagotovil potrebno ureditev za lažje sodelovanje teh treh institucij na tem področju; ker lahko v skladu s členom 295 PDEU vsaka od treh institucij predlaga tak sporazum;

1.  poudarja, da mora Unija nujno oblikovati zanesljiv, celovit in pozitiven načrt za učinkovito zaščito in krepitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic za vse svoje državljane; vztraja, da mora Unija ostati zagovornica svobode in pravičnosti v Evropi in svetu;

2.  opozarja, da se Unija sooča s krizo njenih temeljnih vrednot brez primere, ki se še stopnjuje in ogroža njeno dolgoročno preživetje kot demokratični mirovni projekt; je močno zaskrbljen zaradi porasta in utrditve avtokratskih in neliberalnih teženj, ki so jih v več državah članicah še dodatno utrdili pandemija covida-19 in gospodarska recesija, kakor tudi korupcija, dezinformiranje in ujetje države; poudarja nevarnosti tega trenda za kohezijo pravnega reda Unije, varstvo temeljnih pravic vseh njenih državljanov, delovanje enotnega trga, učinkovitost skupnih politik in njeno mednarodno verodostojnost;

3.  želi spomniti, da je Unija še vedno strukturno neprimerna za odpravljanje kršitev in nazadovanja na področju demokracije, temeljnih pravic in pravne države v državah članicah; obžaluje, da Svet ne more doseči pomembnega napredka pri izvrševanju vrednot Unije v postopkih v skladu s členom 7 PEU, ki sedaj potekajo; ugotavlja, da dejstvo, da Svet ni učinkovito uporabil člena 7 PEU, dejansko omogoča nadaljnje odstopanje od vrednot iz člena 2 PEU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so orodja Unije na tem področju nepovezana, in poziva, da jih je treba racionalizirati in ustrezno izvajati;

4.  pozdravlja delo Komisije v zvezi z njenim letnim poročilom o pravni državi; pozdravlja, da sta v letno oceno vključeni tudi korupcija in svoboda medijev; vendar ugotavlja, da ne zajema področij demokracije in temeljnih pravic; zlasti obžaluje, da svoboda združevanja in krčenje prostora civilne družbe nista del letne ocene; z zaskrbljenostjo poudarja, da se pravice ranljivih skupin, vključno z ženskami, invalidi, Romi, osebami LGBTI in starejšimi, še vedno ne spoštujejo v celoti v nekaterih državah članicah ter da te skupine niso popolnoma zaščitene pred sovraštvom in diskriminacijo, kar je v nasprotju s členom 2 PEU; opozarja, da je Parlament večkrat pozval k mehanizmu spremljanja, ki bi zajemal celotno področje uporabe člena 2 PEU; ponovno poudarja, da je potreben objektiven mehanizem spremljanja, ki bo temeljil na dokazih in bo zapisan v pravnem aktu, ki bo tri institucije zavezoval k preglednemu in urejenemu postopku z jasno opredeljenimi odgovornostmi, tako da bosta varstvo in spodbujanje vseh vrednot Unije postala stalen in viden del programa Unije;

5.  predlaga vzpostavitev mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki bo temeljil na predlogu Parlamenta iz leta 2016 in letnem poročilu Komisije o pravni državi ter ga bo urejal medinstitucionalni sporazum med tremi institucijami, sestavljen iz letnega cikla spremljanja vrednot Unije, v katerega bodo zajeti vsi vidiki člena 2 PEU, uporabljal pa se bo enakovredno, objektivno in pravično za vse države članice, in sicer ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

6.  poudarja, da mora letni cikel spremljanja vsebovati priporočila za posamezne države s časovnimi okviri in cilji izvajanja, ki jih bo treba upoštevati v poznejših letnih ali nujnih poročilih; poudarja, da je treba neizvajanje priporočil povezati s konkretnimi ukrepi Unije, med drugim s postopki v skladu s členom 7 PEU, postopki za ugotavljanje kršitev in proračunskimi orodji; poudarja, da priporočila ne bi smela biti usmerjena le v odpravljanje kršitev, temveč bi bilo treba z njimi spodbujati politike, ki omogočajo, da državljani uživajo pravice in vrednote Unije;

7.  poudarja, da bi moral mehanizem utrditi obstoječe instrumente, zlasti letno poročilo Komisije o pravni državi, okvir Komisije za pravno državo, letna poročila Komisije o uporabi Listine, dialog Sveta o pravni državi ter mehanizem za sodelovanje in preverjanje, in jih nadomestiti, da se prepreči podvajanje, hkrati pa povečati dopolnjevanje in skladnost z drugimi razpoložljivimi instrumenti, vključno s postopki iz člena 7 PEU, postopki za ugotavljanje kršitev in proračunskimi pogoji, ko bodo uveljavljeni; meni, da bi morale tri institucije uporabiti dognanja iz letnega cikla spremljanja za svoje ocene za sprožitev člena 7 PEU in za proračunske pogoje, ko bodo uveljavljeni; poudarja, da je treba spoštovati vloge in pristojnosti treh institucij;

8.  poudarja, da je neodvisnost sodstva sestavni del sodnega odločanja in zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitega pravnega varstva iz člena 19 PEU; je zaskrbljen, ker so nedavni napadi na pravno državo v glavnem poskusi ogrožanja neodvisnosti sodstva, in meni, da je vsako nacionalno sodišče tudi evropsko sodišče; poziva Komisijo, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, proti morebitnim poskusom vlad držav članic, da bi ogrozile neodvisnost nacionalnih sodišč, in naj Parlament pravočasno obvesti o takšnih primerih;

9.  opozarja, da je pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravna obveznost v skladu s členom 6(2) PEU; ponavlja, da je treba hitro zaključiti postopek pristopa h tej konvenciji, da se bo zagotovil dosleden okvir za varstvo človekovih pravic po vsej Evropi ter se še povečalo varstvo temeljnih pravic in svoboščin v Uniji; zato poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za to, da se bosta Pogodbi v celoti izvajali, ter naj čim prej zaključi ta postopek pristopa;

10.  ponovno opozarja na nepogrešljivo vlogo, ki jo bodo imeli civilna družba, nacionalne institucije za človekove pravice, organi za enakost in drugi ustrezni subjekti v vseh fazah letnega cikla spremljanja, od zagotavljanja informacij do olajšanja izvajanja in spremljanja; poudarja, da je treba tako na nacionalni ravni kot tudi ravni Unije zaščititi zagovornike človekovih pravic in poročevalce, po potrebi tudi pred zlorabami sodnih postopkov, ter jim zagotoviti ustrezno financiranje na vseh ravneh; v zvezi s tem poziva, naj se po temeljiti oceni učinka pripravi statut za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije; poudarja, da žvižgači prispevajo k varovanju pravne države in boju proti korupciji; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja prenos in uporabo Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(12); poudarja, da se lahko status akreditacije nacionalnih institucij za človekove pravice in prostor za civilno družbo sama po sebi uporabita kot pokazatelja za ocenjevanje; spodbuja nacionalne parlamente, naj organizirajo javne razprave in sprejmejo stališča o rezultatih ciklusov spremljanja; poudarja, da je usposabljanje pravosodnih delavcev bistveno za pravilno izvajanje in uporabo prava Unije ter s tem za utrditev skupne pravne kulture v vsej Uniji; meni, da se mora prihodnja evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja dodatno osredotočiti na spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva ter mora vključevati usposabljanje o nepravnih vprašanjih in spretnostih, da bi se sodniki lažje uprli neprimernim pritiskom; spodbuja Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za boljši in lažji dialog med sodišči in delavci v pravni stroki s spodbujanjem redne izmenjave informacij in primerov najboljše prakse, da bi okrepili in izboljšali pravosodni prostor Unije, ki bo temeljil na demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah; poudarja, da je treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj sredstev za sektorski program za pravosodje in program za državljane, enakost, pravice in vrednote, saj je njun cilj zaščititi in spodbujati vrednote Unije in razviti območje pravosodja Unije na podlagi pravne države ter podpreti civilno družbo;

11.  poudarja, da bi se morala mehanizem in pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki omogoča primerjavo med pravosodnimi sistemi držav članic, dopolnjevati; ugotavlja, da je glede na pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020 še vedno precej razlik med državami članicami, kar zadeva število nerešenih zadev, in da se v nekaterih državah članicah zaostanki vse bolj kopičijo, da v nekaterih državah članicah ne zagotavljajo usposabljanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bi bilo namenjeno prilagajanju digitalizaciji in lajšanju dostopa do pravnega varstva, da postaja v nekaterih državah članicah pravna pomoč z leti manj dostopna in da v pravosodnih sistemih večine držav članic še ni zagotovljena enakost spolov;

12.  ponovno poudarja vlogo Parlamenta pri spremljanju skladnosti z vrednotami Unije v skladu s členom 7 PEU; ponovno poziva, naj se Parlamentu omogoči, da Svetu predstavi obrazloženi predlog in da se udeleži zaslišanj v skladu s členom 7, kadar Parlament začne postopek, ob spoštovanju pristojnosti vsake od treh institucij in načela lojalnega sodelovanja; poziva Svet, naj Parlament redno obvešča in ga tesno vključi ter naj deluje pregledno; meni, da bo mehanizem, podprt z medinstitucionalnim sporazumom, zagotovil potreben okvir za boljše usklajevanje;

13.  meni, da bo povečanje zmožnosti Unije, da spodbuja in brani svoje ustavno jedro, na dolgi rok zahtevala spremembo Pogodb; z zanimanjem pričakuje razmislek in sklepe konference o prihodnosti Evrope v zvezi s tem; poudarja, da bi bilo treba izboljšati učinkovitost postopka iz člena 7 PEU, za kar bi bilo treba spremeniti potrebno večino za ukrepanje in poostriti mehanizem sankcij; poziva, naj se na konferenci o prihodnosti Evrope preuči možnost, da bi povečali vlogo Sodišča Evropske unije pri varovanju temeljnih vrednot Unije; poziva k reviziji Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice na podlagi temeljite ocene učinka(13), tako da se okrepi in razširi mandat te agencije, da bo zajemal vse vrednote iz člena 2 PEU;

14.  je prepričan, da je obravnavanje krize vrednot Unije, vključno s predlaganim mehanizmom, predpogoj za ponovno vzpostavitev vzajemnega zaupanja med državami članicami, tako da bi se lahko v Uniji kot celoti ohranile in nadalje izvajale vse skupne politike;

15.  obžaluje, da je Evropski svet v sklepih z dne 21. julija 2020 oslabil mehanizem proračunskih pogojev, ki ga je predlagala Komisija; ponovno poziva, naj se zagotovi, da bodo sistemske kršitve vrednot iz člena 2 PEU opredeljene kot nezdružljive s financiranjem Unije; poudarja, da je treba uporabljati obratno kvalificirano večino za zaščito proračuna Unije, sicer bo novi mehanizem proračunskih pogojev neučinkovit; zahteva, naj uporabo proračunskih pogojev spremljajo ukrepi za blažitev vseh morebitnih posledic za posamezne upravičence do financiranja Unije, vključno z organizacijami civilne družbe; poudarja, da mehanizma proračunskih pogojev ni mogoče nadomestiti le s predlaganim letnim ciklom spremljanja; poziva Evropski svet, naj izpolni svojo obljubo o zaščiti demokracije in pravne države, ki jo je 9. maja 2019 dal v izjavi iz Sibiua;

16.  poziva Komisijo in Svet, naj se s Parlamentom nemudoma začneta pogajati o medinstitucionalnem sporazumu v skladu s členom 295 PDEU; meni, da je predlog iz priloge ustrezna podlaga za ta pogajanja;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena priporočila Komisiji in Svetu.

(1) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(2) UL C 390, 18.11.2019, str. 117.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0407.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0328.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101.
(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0007.
(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014.
(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(12) UL L 305, 26.11.2019, str. 17.
(13) UL L 53, 22.2.2007, str. 1.


PRILOGA K RESOLUCIJI

Predlog medinstitucionalnega sporazuma o krepitvi vrednot Unije

EVROPSKI PARLAMENT, SVET EVROPSKE UNIJE IN EVROPSKA KOMISIJA,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 295 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Unija v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin (v nadaljnjem besedilu: vrednote Unije).

(2)  V skladu s členom 49 PEU je spoštovanje in zavezanost k spodbujanju vrednot Unije temeljni pogoj za članstvo v Uniji. V skladu s členom 7 PEU lahko huda in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice povzroči začasno mirovanje glasovalnih pravic predstavnika vlade te države članice v Svetu. Spoštovanje vrednot Unije je temelj visoke stopnje zaupanja med državami članicami.

(3)  Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: tri institucije) priznavajo pomen spoštovanja vrednot Unije. Spoštovanje vrednot Unije je potrebno za dobro delovanje Unije in doseganje njenih ciljev, kot je določeno v členu 3 PEU. Tri institucije so zavezane medsebojnemu lojalnemu sodelovanju za spodbujanje in zagotavljanje spoštovanja vrednot Unije.

(4)  Tri institucije priznavajo potrebo po racionalizaciji in krepitvi učinkovitosti obstoječih orodij za spodbujanje skladnosti z vrednotami Unije. Zato bi bilo treba vzpostaviti celovit in na dokazih temelječ medinstitucionalni mehanizem, v katerem se bosta spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, da bi tako izboljšali usklajevanje med tremi institucijami in utrdili predhodne pobude. V skladu s sklepi Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 6. in 7. junija 2013 bi moral tak mehanizem delovati „pregledno (...) na podlagi objektivno pridobljenih, primerjanih in analiziranih dokazov ter ob enaki obravnavi vseh držav članic“.

(5)  Tri institucije soglašajo, da je letni cikel spremljanja vrednot Unije potreben za povečanje spodbujanja in spoštovanja vrednot Unije. Letni cikel spremljanja bi moral biti celovit, objektiven, nepristranski, temeljiti na dokazih in se enako in pravično uporabljati za vse države članice. Glavni cilj letnega cikla spremljanja bi moralo biti preprečevanje kršitev vrednot Unije in ravnanja v nasprotju z njimi ter izpostavljanje pozitivnih sprememb in izmenjava zgledov dobre prakse, hkrati pa bi moral biti skupna podlaga za druge ukrepe treh institucij. Tri institucije tudi soglašajo, da bodo ta medinstitucionalni sporazum uporabile za vključitev obstoječih instrumentov in pobud v zvezi s spodbujanjem in spoštovanjem vrednot Unije, zlasti letnega poročila Komisije o pravni državi, letnega dialoga Sveta o pravni državi in okvira Komisije za pravno državo, da bi se izognili podvajanju in povečali splošno učinkovitost.

(6)  Letni cikel spremljanja naj bi bil sestavljen iz pripravljalne faze, objave letnega poročila o spremljanju skladnosti z vrednotami Unije, vključno s priporočili za posamezno državo, in faze naknadnih ukrepov, vključno z izvajanjem priporočil. Ta cikel bi moral potekati v duhu preglednosti in odprtosti ter ob udeležbi državljanov in civilne družbe ter bi moral biti zaščiten pred dezinformacijami.

(7)  Tri institucije se strinjajo, da bi moral letni cikel spremljanja nadomestiti odločbi Komisije 2006/928/ES(1) in 2006/929/ES(2) ter med drugim izpolnjevati cilje teh sklepov. Ta medinstitucionalni sporazum ne posega v Akt o pristopu iz leta 2005, zlasti ne v člena 37 in 38 Akta.

(8)  Letni cikel spremljanja bi moral biti v skladu z drugimi instrumenti, ki se nanašajo na spodbujanje in krepitev vrednot Unije, ter jih dopolnjevati. Tri institucije se zavezujejo zlasti k uporabi ugotovitev iz letnih poročil o spremljanju pri njihovi presoji, ali obstaja očitno tveganje resne kršitve ali resna in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice v smislu člena 7 PEU. Komisija se je prav tako zavezala, da bo ugotovitve iz letnega poročila o spremljanju uporabila pri oceni, ali bi bilo treba začeti postopek za ugotavljanje kršitev oziroma ali obstajajo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta(3). Tri institucije soglašajo, da bi morala letna poročila o spremljanju bolj na splošno usmerjati njihove ukrepe v zvezi z vrednotami Unije.

(9)  Ta medinstitucionalni sporazum v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa le lažje sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, vsaka institucija pa v skladu s členom 13(2) deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Ta medinstitucionalni sporazum ne posega v pravice Sodišča Evropske unije, da avtentično razlaga pravo Unije.

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

I.  CILJI

1.  Tri institucije soglašajo, da bodo z usklajevanjem in sodelovanjem spodbujale in krepile spoštovanje vrednot Unije v skladu s členom 2 PEU.

II.  LETNI CIKEL SPREMLJANJA

2.  Tri institucije soglašajo, da bodo v duhu iskrenega in vzajemnega sodelovanja organizirale letni cikel spremljanja vrednot Unije, ki bo zajemal težave in najboljše prakse na vseh področjih vrednot Unije. Letni cikel spremljanja bo sestavljen iz pripravljalne faze, objave letnega poročila o spremljanju vrednot Unije (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo), vključno s priporočili, in faze naknadnih ukrepov.

3.  Tri institucije soglašajo, da bodo ustanovile stalno medinstitucionalno delovno skupino za vrednote Unije (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina). Delovna skupina olajšuje usklajevanje in sodelovanje med tremi institucijami v letnem ciklu spremljanja. Delovna skupina redno obvešča javnost o svojem delu.

4.  Delovni skupini in trem institucijam svetuje skupina neodvisnih strokovnjakov. Skupina neodvisnih strokovnjakov v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice nepristransko opredeli glavne pozitivne in negativne spremembe v vsaki državi članici ter prispeva k razvoju metodologije za letno poročilo. Tri institucije se lahko v vseh fazah letnega cikla spremljanja posvetujejo s to skupino.

Pripravljalna faza

5.  Komisija vsako leto organizira ciljno usmerjeno posvetovanje z deležniki za zbiranje informacij za letno poročilo. Posvetovanje z deležniki poteka v prvem četrtletju vsakega leta. Posvetovanje je pregledno in temelji na jasni in natančni metodologiji, ki jo sprejme delovna skupina. Metodologija v ustrezni obliki vsekakor zajema referenčne vrednosti, ki so navedene v prilogah k odločbam Komisije 2006/928/ES in 2006/929/ES.

6.  Posvetovanje z deležniki je priložnost, da organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in organi za enakost, strokovna združenja in mreže, organi Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij, institucije, organi, uradi in agencije Unije ter države članice, vključno z ustreznimi nacionalnimi organi, prispevajo k letnemu poročilu. Komisija informacije, ki jih predložijo deležniki, vključi v letno poročilo. Komisija prispevke deležnikov k posvetovanju objavi na svojem spletnem mestu pred objavo letnega poročila.

7.  Komisija pri pripravi letnega poročila na podlagi metodologije, ki jo določi delovna skupina, uporabi vse informacije, ki jih ima na voljo. V zvezi s tem so še posebej pomembna poročila in podatki Agencije Evropske unije za temeljne pravice in drugih organov, uradov in agencije Unije, Sveta Evrope, vključno z Beneško komisijo in skupino držav proti korupciji, ter drugih mednarodnih organizacij, ki pripravljajo ustrezne študije in ocene. Če letno poročilo, ki ga pripravi Komisija, odstopa od ugotovitev skupine neodvisnih strokovnjakov, lahko Evropski parlament in Svet od Komisije zahtevata, da delovni skupini pojasni svoje razloge.

8.  Imenovani predstavniki vseh treh institucij imajo, potem ko se uskladijo v delovni skupini, možnost, da opravijo obiske za ugotavljanje dejstev v državah članicah, da pridobijo dodatne informacije in pojasnijo stanje vrednot Unije v teh državah članicah. Komisija te ugotovitve vključi v letno poročilo.

9.  Komisija redno obvešča delovno skupino o napredku, doseženem v pripravljalni fazi.

Letno poročilo in priporočila

10.  Komisija pripravi letno poročilo na podlagi informacij, zbranih med pripravljalno fazo. Letno poročilo bi moralo zajemati pozitiven in negativen razvoj v zvezi z vrednotami Unije v državah članicah. Letno poročilo je nepristransko in temelji na objektivno zbranih dokazih ter upošteva enako obravnavanje vseh držav članic. Obseg poročanja bi moral odražati resnost obravnavanega stanja. Letno poročilo vključuje poglavje o postopku za ugotavljanje kršitev v zvezi z vrednotami Unije.

11.  Letno poročilo vsebuje priporočila za posamezno državo članico, katerih cilj je okrepiti varstvo in spodbujati vrednote Unije. V priporočilih se opredelijo konkretni cilji in časovni okviri za izvajanje ter se ustrezno upoštevajo vsi pomisleki iz obrazloženih predlogov, sprejetih v skladu s členom 7(1) PEU. Priporočila upoštevajo raznolikost političnih in pravnih sistemov držav članic. Izvajanje priporočil se oceni v poznejših letnih poročilih ali po potrebi v nujnih poročilih.

12.  Letno poročilo, vključno s priporočili, se objavi vsako leto v septembru. Datum objave se uskladi med tremi institucijami v delovni skupini. Komisija pred objavo letnega poročila delovni skupini predstavi njegov osnutek.

Nadaljnji ukrepi

13.  Evropski parlament in Svet razpravljata o vsebini letnega poročila najpozneje dva meseca po datumu njegove objave. Razprave se objavijo. Parlament in Svet sprejmeta stališče o letnem poročilu v obliki resolucij in sklepov. Evropski parlament in Svet v okviru nadaljnjega ukrepanja ocenita in razmislita o tem, v kolikšni meri so države članice izvedle prejšnja priporočila, vključno z izvrševanjem ustreznih odločb Sodišča Evropske unije. Tri institucije uporabijo svoja pooblastila v skladu s Pogodbama, da bi prispevale k učinkovitemu nadaljnjemu ukrepanju. Tri institucije si prizadevajo za spodbujanje pravočasne razprave o letnem poročilu v državah članicah, zlasti v nacionalnih parlamentih.

14.  Komisija na podlagi ugotovitev v letnem poročilu na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta začne dialog z eno ali več državami članicami, vključno z ustreznimi organi, da bi olajšala izvajanje priporočil. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poroča o napredku dialoga. Komisija lahko vedno, tudi na zahtevo posamezne države članice, prek različnih dejavnosti zagotovi tehnično pomoč državam članicam. Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti organizira medparlamentarno razpravo o ugotovitvah letnega poročila.

15.  Tri institucije bi morale pri določanju prednostnih nalog za financiranje upoštevati ugotovitve letnega poročila. Kadar Komisija oblikuje ustrezne letne delovne programe za izplačilo sredstev Unije v okviru deljenega ali neposrednega upravljanja, bi morala zlasti vključiti ciljno podporo nacionalnim akterjem, ki prispevajo k varovanju in spodbujanju vrednot Unije, kot so organizacije civilne družbe in medijske organizacije.

16.  Tri institucije brez poseganja v pristojnosti Komisije na podlagi člena 258 PDEU in člena 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx ter pravico tretjine držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije, da Svetu predložijo obrazložen predlog v skladu s členom 7(1) PEU, soglašajo, da bi morala letna poročila usmerjati njihove ukrepe v zvezi z vrednotami Unije.

17.  Evropski parlament in Svet lahko od Komisije zahtevata, da razvije dodatne smernice in kazalnike za obravnavo ustreznih horizontalnih vprašanj, ki se pojavijo v letnem ciklu spremljanja.

Nujno poročilo

18.  Kadar stanje v eni ali več državah članicah predstavlja neposredno in resno škodo vrednotam Unije, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta pripravi nujno poročilo o tem stanju. Komisija pripravi poročilo ob posvetovanju z delovno skupino. Komisija brez odlašanja pripravi nujno poročilo in ga najpozneje dva meseca po zahtevi Evropskega parlamenta ali Sveta objavi. Ugotovitve iz nujnega poročila se vključijo v naslednje letno poročilo. V nujnem poročilu so lahko navedena priporočila za odpravo neposredne nevarnosti za vrednote Unije.

III.  DOPOLNJEVANJE Z DRUGIMI INSTRUMENTI

19.  Tri institucije priznavajo dopolnilno naravo letnega cikla spremljanja in drugih mehanizmov za varstvo in spodbujanje vrednot Unije, zlasti postopek iz člena 7 PEU, postopke za ugotavljanje kršitev in Uredbo (EU) 2020/xxxx. Zavezujejo se, da bodo upoštevale cilje tega medinstitucionalnega sporazuma v politikah Unije.

20.  Zavezujejo se tudi, da bodo, kadar se v letnem poročilu ugotovijo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z eno ali več vrednotami Unije, v okviru svojih pristojnosti, ki jim jih podeljujeta Pogodbi, nemudoma ustrezno ukrepale. Soglašajo, da so ugotovitve letnega poročila podlaga pri odločanju, ali sprožiti postopek iz člena 7 PEU in postopek za ugotavljanje kršitev, kar zadeva varstvo vrednot Unije. Tri institucije med drugim preučijo, ali je mogoče politike Unije, ki zahtevajo visoko raven vzajemnega zaupanja, ohraniti ob upoštevanju sistemskih pomanjkljivosti, ugotovljenih v letnem poročilu.

21.  Letni cikel spremljanja, vzpostavljen s tem sporazumom, nadomesti mehanizem za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji iz Odločbe Komisije 2006/928/ES ter mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu iz Odločbe Komisije 2006/929/ES, in med drugim izpolnjuje cilje navedenih sklepov. Komisija se zato zavezuje, da bo te sklepe razveljavila ob primernem času.

Skupna ureditev za člen 7 PEU

22.  Tri institucije soglašajo, da bodo ugotovitve iz letnega poročila uporabile pri presojanju, ali obstaja očitno tveganje resne kršitve ali resna in vztrajna kršitev vrednot Unije s strani države članice v smislu člena 7 PEU.

23.  Soglašajo tudi, da bodo za večjo preglednost in učinkovitost postopka iz člena 7 PEU zagotovile, da bo lahko institucija, ki bo začela predlog na podlagi člena 7(1) PEU, ta predlog predstavila v Svetu ter da bo izčrpno obveščena in bo sodelovala v vseh fazah postopka. Tri institucije soglašajo, da se bodo v delovni skupini redno posvetovale glede obstoječih in morebitnih postopkov, začetih na podlagi člena 7 PEU.

24.  Tri institucije soglašajo, da bodo oblikovale načine za povečanje učinkovitosti postopka iz člena 7 PEU. Novi načini lahko vključujejo urejen časovni razpored zaslišanj in zasedanj o trenutnem stanju, priporočila za odpravo pomislekov, izraženih v obrazloženem predlogu, in roke za izvedbo.

Skupna ureditev za proračunske pogoje

25.  Tri institucije soglašajo, da bodo ugotovitve iz letnega poročila uporabile pri oceni, ali obstajajo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2020/xxxx, pa tudi pri vseh drugih ustreznih ocenah za namene obstoječih in prihodnjih proračunskih orodij. Če se v letnem poročilu ugotovi, da splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici vplivajo ali bi lahko vplivale na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije, Komisija tej državi članici pošlje pisno obvestilo v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2020/xxxx.

IV.  KONČNE DOLOČBE

26.  Tri institucije sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev sredstev in virov, potrebnih za pravilno izvajanje tega medinstitucionalnega sporazuma.

27.  Tri institucije skupaj in neprekinjeno spremljajo izvajanje medinstitucionalnega sporazuma, tako na politični ravni v okviru rednih razprav kakor tudi na tehnični ravni v delovni skupini.

28.  Ta sporazum začne veljati na dan podpisa.

(1) Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL L 354, 14.12.2006, str. 56).
(2) Odločba Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu (UL L 354, 14.12.2006, str. 58).
(3) [namesto xxxx vstavite končno številko 2018/136(COD) v besedilo (tudi v točke 16, 19 in 25) in pravilni sklic UL v opombo] Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (UL C ..., …, str. …).

Zadnja posodobitev: 13. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov