Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/0036(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0162/2020

Predložena besedila :

A9-0162/2020

Razprave :

PV 06/10/2020 - 11
CRE 06/10/2020 - 11
PV 24/06/2021 - 2
PV 24/06/2021 - 4
CRE 24/06/2021 - 2
CRE 24/06/2021 - 4

Glasovanja :

PV 07/10/2020 - 2
PV 07/10/2020 - 11
PV 08/10/2020 - 2
PV 24/06/2021 - 11

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0253
P9_TA(2021)0309

Sprejeta besedila
PDF 319kWORD 125k
Četrtek, 8. oktober 2020 - Bruselj
Evropska podnebna pravila ***I
P9_TA(2020)0253A9-0162/2020

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 8. oktobra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020)0080COM(2020)0563 – C9-0077/2020 – 2020/0036(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Osnutek zakonodajne resolucije   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 a (novo)
‒  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 3 o svetovnem zdravju in dobrem počutju,
Sprememba 2
Osnutek zakonodajne resolucije
Navedba sklicevanja 5 b (novo)
‒  ob upoštevanju dramatičnih posledic onesnaženosti zraka za zdravje ljudi, ki po podatkih Evropske agencije za okolje povzroči 400 000 prezgodnjih smrti na leto,
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Zaradi eksistenčne nevarnosti, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je treba okrepiti ambicije in podnebne ukrepe v Uniji in državah članicah. Unija je zavezana h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil sklenjen po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Pariški sporazum)1a, na osnovi pravičnosti in najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj ter prispevanju svojega deleža k svetovnim prizadevanjem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
_________________
1a UL L 282, 19.10.2016, str. 4.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Hkrati mora biti ta prehod pravičen in vključujoč, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.
(1)  Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“19 določila novo strategijo za trajnostno rast, katere cilj je preobraziti Unijo v bolj zdravo, pravično in uspešno družbo s sodobnim, trajnostnim, z viri gospodarnim in mednarodno konkurenčnim gospodarstvom z visokokakovostnimi delovnimi mesti, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti, obnoviti in okrepiti naravni kapital Unije, morske in kopenske ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami. Ta prehod mora temeljiti na najnovejših neodvisnih znanstvenih dognanjih. Hkrati pa mora biti socialno pravičen in vključujoč ter temeljiti na solidarnosti in skupnih prizadevanjih na ravni Unije, zagotavljati mora, da nihče ni zapostavljen, obenem pa si je treba prizadevati za ustvarjanje gospodarske rasti, visokokakovostnih delovnih mest in predvidljivega okolja za naložbe ter upoštevati načelo neškodovanja.
_________________
_________________
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.
19 Sporočilo Komisije – Evropski zeleni dogovor, COM(2019)0640 z dne 11. decembra 2019.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti22.
(2)  Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov20 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po hitri okrepitvi podnebnih ukrepov ter za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo. Potrjuje, da je nujno treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti podnebne spremembe na 1,5 °C, da bi se zlasti zmanjšala verjetnost ekstremnih vremenskih pojavov in prelomnih točk. V globalnem poročilu o oceni za leto 201921, ki ga je pripravila Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), je bilo ugotovljeno svetovno upadanje biotske raznovrstnosti, pri čemer so podnebne spremembe tretje najpomembnejše gonilo izgube biotske raznovrstnosti22. Pokazalo je tudi, da bodo naravne rešitve prispevale 37 % blažitve podnebnih sprememb do leta 2030. Podnebne spremembe imajo močan vpliv na morske in kopenske ekosisteme, ki so glavni ponori za antropogene emisije ogljika z bruto absorpcijo približno 60 % svetovnih antropogenih emisij na leto.
_________________
_________________
20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5 °C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].
20 IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5 °C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, in T. Waterfield (ur.)].
21 IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
21 IPBES 2019: Globalna ocena biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).
22 Poročilo Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in obeti za leto 2020“ (The European environment – state and outlook 2020) (Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019).
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos h gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju delovnih mest in rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in k pravičnemu ter stroškovno učinkovitemu doseganju cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum).
(3)  Dogovorjen dolgoročni cilj je ključnega pomena za doprinos k pravični gospodarski in družbeni preobrazbi, ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest, socialni blaginji in trajnostni rasti ter doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, pa tudi za hitro, pravično, učinkovito, stroškovno učinkovito in družbeno pravično doseganje cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015, ki je bil sklenjen po 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Znanost je dokazala medsebojno povezanost zdravstvene, okoljske in podnebne krize, zlasti v povezavi s posledicami podnebnih sprememb in izgubljanjem biotske raznovrstnosti ter ekosistemov. Zdravstvene in sanitarne krize, kot je COVID-19, se bodo lahko v naslednjih desetletjih množile, zato mora Unija kot svetovna akterka izvajati globalno strategijo, katere cilj bo preprečevanje razvoja tovrstnih dogodkov z obravnavanjem težav pri izvoru in spodbujanje celovitega pristopa na podlagi ciljev trajnostnega razvoja.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)   Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da podnebne spremembe vplivajo na družbene in okoljske dejavnike zdravja – čist zrak, neoporečno pitno vodo, zadostno preskrbo s hrano in varno zavetje –, in ocenjuje, da bo med letoma 2030 in 2050 zaradi neustrezne prehranjenosti, malarije, driske in toplotne preobremenjenosti vsako leto umrlo dodatnih 250 000 ljudi, izredno visoke temperature zraka pa bodo neposredno prispevale k večji umrljivosti zlasti med starejšimi in ranljivimi posamezniki. Poplave, vročinski valovi, suše in požari, ki so posledica podnebnih sprememb, občutno vplivajo na zdravje ljudi in med drugim povzročajo podhranjenost, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in okužbe z vektorsko nalezljivimi boleznimi.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 c (novo)
(3c)   Preambula Pariškega sporazuma priznava pravico do zdravja kot ključno človekovo pravico. V skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja vse pogodbenice pri projektih ali ukrepih za zmanjšanje podnebnih sprememb ali prilagoditev nanje uporabljajo „primerne metode, na primer presojo vplivov, ki bodo oblikovane in določene na državni ravni z namenom čim bolj zmanjšati škodljive učinke na gospodarstvo, zdravje in kakovost okolja.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 d (novo)
(3d)   Ta uredba prispeva k varstvu neodtujljivih pravic državljanov Unije do življenja in varnega okolja, kot sta priznani v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter od ustreznih institucij Unije in držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, ki so na ravni Unije oziroma nacionalni ravni potrebni za reševanje dejanskih in neposrednih tveganj, ki jih globalna podnebna kriza predstavlja za življenje in blaginjo ljudi ter naravo, od katere so odvisni. V središču te uredbe bi morali biti ljudje, njihov cilj pa bi morala biti zaščita zdravja in blaginje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 e (novo)
(3e)  Varstvo podnebja bi moralo biti za evropsko gospodarstvo priložnost in v pomoč pri zagotavljanju vodilnega svetovnega položaja glede inovacij. Inovacije na področju trajnostne proizvodnje lahko spodbudijo evropsko industrijsko moč v ključnih tržnih segmentih ter s tem zaščitijo in ustvarjajo delovna mesta. Da bi dosegli pravno zavezujoč cilj glede podnebja do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 z zmanjšanjem teh emisij na neto ničelno stopnjo najpozneje do leta 2050, bi morala Komisija olajšati sektorska „podnebna partnerstva“ na ravni Unije z zbliževanjem ključnih deležnikov (npr. iz industrije, nevladnih organizacij, raziskovalnih inštitutov, malih in srednjih podjetij, sindikatov in organizacij delodajalcev). Podnebna partnerstva bi morala delovati kot sektorski dialog in olajševati izmenjavo najboljših praks med evropskimi „akterji, ki so prvi začeli razogličevanje“ ter delovati kot osrednji posvetovalni organ Komisije pri sprejemanju prihodnjih zakonodajnih predlogov v zvezi s podnebjem.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj, da se dvig globalne temperature omeji na precej pod 2 °C nad predindustrijsko raven in se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko raven23, poudarjen je pomen prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24 in usklajevanja finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25.
(4)  V Pariškem sporazumu je določen dolgoročni cilj za nadaljevanje prizadevanj, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo23, za povečanje sposobnosti prilagajanja negativnim vplivom podnebnih sprememb24 in za usklajevanje finančnih tokov s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in z razvojem, odpornim na podnebne spremembe25. Ta uredba bi morala kot splošni okvir za prispevek Unije k Pariškemu sporazumu zagotavljati poln prispevek Unije in držav članic k doseganju teh treh ciljev Pariškega sporazuma.
_________________
_________________
23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.
23 Člen 2.1.a Pariškega sporazuma.
24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.
24 Člen 2.1.b Pariškega sporazuma.
25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.
25 Člen 2.1.c Pariškega sporazuma.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb.
(5)  Cilj podnebnih ukrepov Unije in držav članic je v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganja ciljev Pariškega sporazuma zaščititi ljudi in planet, dobrobit, blaginjo, gospodarstvo, zdravje, prehranske sisteme ter celovitost ekosistemov in biotske raznovrstnosti pred grožnjo podnebnih sprememb, doseči čim večjo blaginjo v okviru zmogljivosti planeta ter krepiti odpornost in zmanjšati ranljivost družbe zaradi podnebnih sprememb. V tem pogledu bi se morali ukrepi Unije in držav članic ravnati po previdnostnem načelu, načelu, da plača onesnaževalec, načelu, da je energetska učinkovitost na prvem mestu in načelu neškodovanja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)  Na podlagi regulativnega okvira, ki ga je vzpostavila Unija, in s prizadevanji evropske industrije so se emisije toplogrednih plinov v Uniji med letoma 1990 in 2018 zmanjšale za 23 %, medtem ko je bila gospodarska rast v istem obdobju 61-odstotna, kar dokazuje, da je mogoče gospodarsko rast ločiti od emisij toplogrednih plinov.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  K doseganju podnebne nevtralnosti bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na trajnosten, cenovno dostopen in varen energetski sistem, ki temelji na dobro delujočem notranjem energetskem trgu, bistvenega pomena. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti.
(6)  K doseganju podnebne nevtralnosti morajo prispevati vsi gospodarski sektorji, vključno z letalskim in pomorskim prometom, in svoje emisije hitro zmanjšati skoraj na nič. Pomemben dejavnik pri tem bi moralo biti načelo, da plača onesnaževalec. Glede na to, kakšen pomen ima proizvodnja in poraba energije za emisije toplogrednih plinov, je prehod na zelo energetsko učinkovit, trajnosten, cenovno ugoden in varen energetski sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije, ob hkratnem zmanjšanju energijske revščine in opiranju na dobro delujoč notranji energetski trg, bistvenega pomena. Prispevek krožnega gospodarstva k podnebni nevtralnosti bi bilo treba razširiti z izboljšanjem učinkovite rabe virov ter povečanjem uporabe nizkoogljičnih materialov ob spodbujanju preprečevanja odpadkov in recikliranja. Digitalna preobrazba, tehnološke inovacije ter raziskave in razvoj, za katere so potrebna dodatna sredstva, so prav tako pomembni dejavniki za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Unija in države članice bodo morale sprejeti ambiciozne in usklajene regulativne okvire, da bi zagotovile prispevek vseh gospodarskih sektorjev k podnebnim ciljem Unije.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Skupni seštevek antropogenih emisij toplogrednih plinov skozi čas in ustrezna koncentracija toplogrednih plinov v ozračju sta zlasti pomembna za podnebni sistem in zvišanje temperature. Posebno poročilo IPCC o dvigu temperature za 1,5 °C in zbirka scenarijev, na kateri temelji, sta najboljši razpoložljivi in najnovejši znanstveni dokaz o preostalem svetovnem proračunu toplogrednih plinov, da bi se dvig globalne temperature v 21. stoletju omejil na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zaradi skladnosti z zavezami Unije glede prizadevanj za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, je treba določiti pravičen delež Unije v preostalem svetovnem proračunu toplogrednih plinov. Proračun toplogrednih plinov je prav tako pomembno orodje za povečanje preglednosti in odgovornosti podnebne politike Unije. V svoji poglobljeni analizi v podporo sporočilu Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ je Komisija ugotovila, da bi ogljični proračun EU-28 za obdobje 2018-2050, ki bi bil skladen z omejitvijo dviga temperature na 1,5 °C, znašal 48 Gt CO2. Komisija bi morala določiti neto proračun toplogrednih plinov za EU-27, izražen v ekvivalentu CO2, na podlagi najnovejših znanstvenih izračunov, ki jih uporablja IPCC, ki bo predstavljal pravičen delež Unije v preostalih svetovnih emisijah glede na cilje Pariškega sporazuma. Proračun toplogrednih plinov Unije bi moral biti vodilo pri začrtanju poti Unije k nevtralnosti emisij toplogrednih plinov do leta 2050, zlasti pri njenih prihodnjih ciljih do leta 2030 in 2040.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Unija si prizadeva za ambiciozno politiko na področju podnebnih ukrepov in je vzpostavila regulativni okvir za doseganje svojega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Zakonodaja, ki izvaja ta cilj, med drugim obsega Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta26, ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta27, ki je uvedla nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta28, ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.
(7)  Unija je vzpostavila regulativni okvir za doseganje svojega sedanjega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, ki ga je sprejela že pred začetkom veljavnosti Pariškega sporazuma. Zakonodaja, ki izvaja ta cilj, med drugim obsega Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta26, ki vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji, Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta27, ki je uvedla nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredbo (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta28, ki od držav članic zahteva, da uravnotežijo emisije toplogrednih plinov in odvzeme zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.
__________________
__________________
26 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
26 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
27 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
27 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
28 Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).
28 Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Sistem za trgovanje z emisijami je temelj podnebne politike Unije in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 prizadeva za ambiciozno agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
(9)  Unija si s svežnjem „Čista energija za vse Evropejce“29 prizadeva za agendo za razogljičenje, zlasti z izgradnjo trdne energetske unije, kar vključuje cilje za leto 2030 za energijsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov iz direktiv 2012/27/EU30 in (EU) 2018/200131 Evropskega parlamenta in Sveta, ter s krepitvijo ustrezne zakonodaje, vključno z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta32.
__________________
__________________
29 COM(2016)0860 z dne, 30. novembra 2016.
29 COM(2016)0860 z dne, 30. novembra 2016.
30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
30 Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
31 Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
32 Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Komisija je oblikovala in sprejela več zakonodajnih pobud na energetskem področju, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo, vključno z energijsko učinkovitostjo stavb. Te pobude so del svežnja, katerega splošni vodili sta „energijska učinkovitost na prvem mestu“ in vodilni svetovni položaj Unije na področju obnovljivih virov energije. Te pobude bi bilo treba upoštevati pri dolgoročnem nacionalnem napredku v zvezi z doseganjem cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi zagotovili visoko energijsko učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije, in razvoj obnovljivih virov energije v Uniji.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)   S prehodom na čisto energijo se bo oblikoval energetski sistem, v katerem bodo primarno oskrbo z energijo večinoma zagotavljali obnovljivi viri energije, kar bo bistveno izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjšalo energetsko odvisnost in spodbudilo ustvarjanje domačih delovnih mest..
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)   Energetski prehod izboljšuje energetsko učinkovitost in zmanjšuje energetsko odvisnost Unije in držav članic. Ta strukturna sprememba v smeri učinkovitejšega gospodarstva, ki bo temeljilo na obnovljivih virih energije v vseh sektorjih, ne bo koristila samo trgovinski bilanci, ampak bo tudi izboljšala energetsko varnost in zmanjšala energijsko revščino.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 d (novo)
(9d)   Za zagotovitev solidarnosti in omogočanje učinkovitega energetskega prehoda je treba v okviru podnebne politike Unije začrtati jasno pot za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Unija bi morala ostati realna glede stroškovne učinkovitosti in tehničnih izzivov ter zagotoviti, da bodo viri energije, ki jih bo mogoče dispečirati za uravnoteženje obdobij največjega in najmanjšega povpraševanja v energetskem sistemu, kot so vodikove tehnologije, razpoložljivi in cenovno dostopni.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 e (novo)
(9e)  Varovanje podnebja gospodarstvu Unije ponuja priložnost, da pospeši svoje delovanje in izkoristi prednosti prvega na trgu, tako da ima vodilni položaj na področju čistih tehnologij. Tako bi lahko Unija utrdila svoj vodilni položaj na področju svetovnih inovacij v industriji. Z inovacijami na področju trajnostne proizvodnje se lahko okrepi industrija Unije v ključnih tržnih segmentih ter se s tem zaščitijo obstoječa delovna mesta in ustvarjajo nova.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 f (novo)
(9f)  Treba je podpreti potrebne naložbe v nove trajnostne tehnologije, ki so bistvene za doseganje cilja podnebne nevtralnosti. Pri tem je pomembno spoštovati tehnološko nevtralnost in hkrati preprečiti učinek vezanosti. Kot je navedla Komisija v sporočilu z dne 8. julija 2020 z naslovom „Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo“, bi lahko z uporabo vodika prispevali k izpolnjevanju zaveze Unije, da najpozneje do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost, zlasti v energetsko intenzivnih sektorjih.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 g (novo)
(9g)  Komisija bi morala okrepiti prizadevanja za oblikovanje evropskih zavezništev, zlasti v izjemno pomembnih sektorjih baterij in vodika. Usklajeni na evropski ravni, ponujajo odlične priložnosti za procese regionalnega okrevanja po krizi zaradi COVID-19 in uspešne strukturne spremembe. Zakonske zahteve bi morale oblikovati okvir za inovacije na področju podnebju prijazne mobilnosti in proizvodnje energije. Ta zavezništva bi morala prejeti ustrezno podporo in financiranje bi se moralo upoštevati v prihodnji zunanji in sosedski politiki, pa tudi v trgovinskih sporazumih.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Unija je vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost in je odločena prispevati h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo.
(10)  Unija ima odgovornost in sredstva, da ostane vodilna v svetu pri prehodu na podnebno nevtralnost, in je odločena, da jo bo dosegla na pošten, socialno pravičen in vključujoč način ter da bo prispevala h krepitvi globalnih prizadevanj in globalnega odziva na podnebne spremembe z uporabo vseh orodij, ki jih ima na voljo, vključno s podnebno diplomacijo, trgovino, naložbami in industrijskimi politikami. Unija bi morala okrepiti svojo okoljsko diplomacijo v vseh mednarodnih forumih, ki so pomembni za doseganje mednarodnih podnebnih ciljev v skladu s Pariškim sporazumom.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Evropski parlament je pozval k nujnemu prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in napovedal, da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 podprl cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma in ob tem ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
(11)  Evropski parlament je pozval Komisijo in države članice, naj okrepijo podnebno ukrepanje, da bi omogočile nujen prehod na podnebno nevtralno družbo čim hitreje in najpozneje do leta 2050 in da bo ta prehod postal evropska zgodba o uspehu33, ter razglasil izredne podnebne in okoljske razmere34. Unijo je tudi večkrat pozval, naj poveča svoj podnebni cilj za leto 2030 in ta cilj vključi v evropska podnebna pravila34a. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 201935 potrdil cilj doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma na podlagi poštenosti in pravičnega prehoda ter ob upoštevanju različnih izhodišč držav članic, ob tem pa je tudi ugotovil, da je treba vzpostaviti omogočitveni okvir, za prehod pa bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, naj čim prej v letu 2020 pripravi predlog za dolgoročno strategijo Unije, da bi jo Svet lahko sprejel in predložili Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.
_________________
_________________
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
33 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
34 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (2019/2930(RSP)).
34a Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25) (2019/2712(RSP)).
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.
35 Sklepi, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 12. decembra 2019, EUCO 29/19, CO EUR 31, CONCL 9.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Unija bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi si morale skupaj prizadevati za vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja.
(12)  Unija in države članice bi si morala prizadevati za ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov in odvzemi v celotnem gospodarstvu v Uniji ter na ravni držav članic najpozneje do leta 2050 z uporabo naravnih in tehnoloških rešitev. Vse države članice bi morale doseči vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050; države članice, Evropski parlament, Svet in Komisija pa bi morali sprejeti potrebne ukrepe za dosego tega cilja. Ukrepi na ravni Unije bodo pomemben del ukrepov, potrebnih za doseganje cilja. Po letu 2050 bi morale Unija in vse države članice še naprej zmanjševati emisije, da bi zagotovile, da bodo odvzemi toplogrednih plinov presegali antropogene emisije.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Vsaka država članica je odgovorna, da vsaka posebej doseže podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2050. Zaradi pravičnosti in solidarnosti ter za pomoč pri energetskem preoblikovanju držav članic z različnimi izhodiščnimi točkami so potrebni zadostni podporni mehanizmi in sredstva Unije, kot je na primer Sklad za pravični prehod iz Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta1a, in drugi ustrezni mehanizmi financiranja.
__________________
1a Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (UL L …).
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)   Preambula Pariškega sporazuma priznava pomen zagotavljanja celovitosti vseh ekosistemov, vključno z oceani. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja poudarja, da njene pogodbenice spodbujajo trajnostno upravljanje, ohranjanje in povečanje ponorov in zbiralnikov vseh toplogrednih plinov, vključno z biomaso, gozdovi in oceani ter drugimi kopenskimi, obalnimi in morskimi ekosistemi. Če cilji iz Pariškega sporazuma ne bodo doseženi, bi lahko temperatura presegla prelomno točko, na kateri ocean ne bo več mogel absorbirati toliko ogljika in sodelovati pri blažitvi podnebnih sprememb.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Naravni ponori ogljika imajo pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno družbo. Komisija preučuje razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in strategijo od vil do vilic. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njene pobude bodo imele pomembno vlogo pri obnovi degradiranih ekosistemov, zlasti tistih, ki imajo največji potencial za zajemanje in shranjevanje ogljika ter preprečevanje in zmanjševanje vplivov naravnih nesreč. Obnova ekosistemov bi pomagala ohranjati, upravljati in krepiti naravne ponore ter spodbujati biotsko raznovrstnost ob hkratnem boju proti podnebnim spremembam.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)  Komisija bi morala preučiti izvedljivost uvedbe sistemov dobropisov za ogljik, vključno s certificiranjem odvzemov toplogrednih plinov prek sekvestracije ogljika pri rabi zemljišč, tleh in biomasi v kmetijstvu, da bi dosegli cilj Unije glede podnebne nevtralnosti, tako kot tudi izvedljivost razvijanja ločenega trga za odvzem ogljika za sekvestracijo toplogrednih plinov na kopnem. Takšen okvir bi moral temeljiti na najboljši razpoložljivi znanosti in sistemu ocene in odobritve s strani Komisije, pri tem pa preprečiti negativne vplive na okolje, zlasti na biotsko raznovrstnost, na javno zdravje ali na socialne ali gospodarske cilje. Komisija bi morala predstaviti rezultate te ocene do 30. junija 2021.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 e (novo)
(12e)   Komisija bi morala za večjo jasnost pripraviti opredelitev naravnih in drugih ponorov ogljika.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 f (novo)
(12f)  Pri prehodu na podnebno nevtralnost bi morala Unija ohraniti konkurenčnost svoje industrije, zlasti svoje energetsko intenzivne vključno z razvojem učinkovitih ukrepov, s katerimi bi v skladu s pravili STO preprečevali selitev virov CO2 in zagotovili, da bodo imele tretje države v primerjavi z Unijo enake konkurenčne pogoje, da ne bi zaradi neizvajanja podnebnih politik v skladu s Pariškim sporazumom prišlo do nelojalne konkurence.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).
(13)  Unija bi morala po letu 2050 nadaljevati svoje podnebne ukrepe in ohraniti vodilno vlogo na področju podnebja na mednarodnem prizorišču, zlasti z zagotavljanjem pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva z zunanjim delovanjem in razvojno politiko, da bi zaščitila ljudi in planet pred nevarnimi podnebnimi spremembami, da bi dosegla temperaturne cilje iz Pariškega sporazuma, pri tem pa upoštevala znanstvena priporočila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) in Evropskega odbora za podnebne spremembe (ECCC).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Podnebne spremembe bodo v primeru, da se jim ne prilagodimo oziroma ne zmanjšamo emisij toplogrednih plinov, močno vplivale na ekosisteme, ljudi in gospodarstva v Uniji. S prilagajanjem podnebnim spremembam bi neizogibne vplive dodatno zmanjšali na stroškovno učinkovit način, pri čemer bi uporaba naravnih rešitev prinesla pomembne dodatne koristi.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Negativni učinki podnebnih sprememb lahko presežejo zmogljivosti držav članic za prilagajanje. Zato bi morale države članice in Unija sodelovati pri preprečevanju, zmanjševanju in odpravljanju izgube ali škode, kot je določeno v členu 8 Pariškega sporazuma, tudi z Varšavskim mednarodnim mehanizmom.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje.
(14)  Prilagajanje je ključni element dolgoročnega globalnega odziva na podnebne spremembe. Zato bi morale države članice in Unija izboljšati svojo sposobnost prilagajanja, okrepiti odpornost in zmanjšati ranljivost zaradi podnebnih sprememb, kot je določeno v členu 7 Pariškega sporazuma, ter čim bolj povečati dodatne koristi z drugimi okoljskimi politikami in zakonodajo. Države članice bi morale sprejeti celovite nacionalne strategije in načrte za prilagajanje, Komisija pa bi morala pomagati spremljati napredek pri prilagajanju z razvojnimi kazalniki.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Države članice bi morale pri sprejemanju svojih strategij in načrtov prilagajanja posebno pozornost nameniti najbolj prizadetim področjem. Poleg tega je bistveno spodbujanje, ohranjanje in obnova biotske raznovrstnosti, da se v celoti izkoristi njen potencial za uravnavanje podnebja in prilagajanje. Strategije in načrti za prilagajanje bi morali zato spodbujati naravne rešitve in prilagajanje, ki temelji na ekosistemih in prispeva k obnovi in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ustrezno upoštevati ozemeljske posebnosti in lokalno znanje ter določiti konkretne ukrepe za zaščito morskih in obalnih ekosistemov. Poleg tega bi bilo treba odpraviti dejavnosti, ki ovirajo zmožnost ekosistemov, da se prilagajajo podnebnim spremembam, da bi se zagotovila odpornost biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)   Strategije za prilagajanje bi morale tudi spodbujati spremembo modela na prizadetih območjih, ki bi temeljila na okolju prijaznih in naravnih rešitvah. Poskrbeti bi morale za samozadostnost za zagotovitev boljših življenjskih razmer, vključno s trajnostnim in lokalnim kmetijstvom in trajnostnim gospodarjenjem z vodo in energijo iz obnovljivih virov, v skladu s cilji trajnostnega razvoja, za povečanje odpornosti in zaščite njihovih ekosistemov.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati pomen prehoda na podnebno nevtralnost za dobrobit državljanov, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva; energetske in prehranske varnosti ter cenovne dostopnosti; pravičnosti in solidarnosti med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in sčasoma potrebe po konvergenci; potrebe po poštenem in socialno pravičnem prehodu; najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); potrebe po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami v odločitve o naložbah in načrtovanju; stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitvi odpornosti; postopnega napredka v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji.
(15)  Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali pri sprejemanju ustreznih ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni upoštevati vpliv prehoda na podnebno nevtralnost na zdravje, kakovost življenja in ekonomsko blaginjo državljanov, socialno pravičnosti, blaginjo družbe in konkurenčnost gospodarstva, vključno s pošteno konkurenco in enakimi konkurenčnimi pogoji na svetovni ravni. Države članice ter Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali upoštevati tudi vse birokratske ovire ali druge zakonodajne ovire, ki bi lahko gospodarske akterje ali sektorje ovirale pri izpolnjevanju podnebnih ciljev; socialne, gospodarske in okoljske stroške neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja; dejstvo, da podnebne spremembe nesorazmerno močno vplivajo na ženske, in potrebo po okrepitvi enakosti spolov; potrebo po spodbujanju trajnostnih načinov življenja; karseda učinkovito rabo energije in virov, energetsko in prehransko varnost ter cenovno dostopnost, še zlasti ob upoštevanju potrebe po boju proti energijski revščini; pravičnost in solidarnost ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami in v njih, ob upoštevanju njihovih gospodarskih zmožnosti, nacionalnih razmer in različnih izhodišč ter sčasoma potrebo po konvergenci; potrebo po poštenem in socialno pravičnem prehodu v skladu s smernicami Mednarodne organizacije dela iz leta 2015 za pravičen prehod v okoljsko vzdržne družbe in gospodarstva za vse; najboljše razpoložljive znanstvene podatke, zlasti ugotovitev Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES); potrebo po vključevanju tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami ter ocen občutljivosti na podnebne spremembe in prilagajanja podnebnim spremembam v odločitvah o naložbah in načrtovanju ob zagotavljanju, da so politike Unije odporne proti podnebnim spremembam; stroškovno učinkovitost in tehnološko nevtralnost pri doseganju zmanjšanja in odvzemov toplogrednih plinov ter krepitev odpornosti na osnovi pravičnosti; potrebo po upravljanju, ohranjanju in obnavljanju morskih in kopenskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti; trenutno stanje infrastrukture ter morebitne potrebe po posodobitvi infrastrukture Unije in naložb vanjo; postopni napredek v zvezi z okoljsko celovitostjo in prizadevanji; zmožnost različnih gospodarskih akterjev za gospodarsko in družbeno vzdržno vlaganje v prehod ter morebitno tveganje selitve virov CO2 in ukrepe za njegovo preprečevanje.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne spremembe v celotnem spektru politik ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.
(16)  Za prehod na podnebno nevtralnost so potrebne temeljite spremembe v celotnem spektru politik, obsežno in trajno financiranje ter skupno prizadevanje vseh sektorjev gospodarstva in družbe, vključno z letalskim in pomorskim prometom, kot je poudarila Komisija v svojem sporočilu „Evropski zeleni dogovor“. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 12. decembra 2019 izjavil, da morajo biti vse politike in ustrezna zakonodaja Unije skladne s ciljem podnebne nevtralnosti in k temu cilju prispevati ter spoštovati enake konkurenčne pogoje, Komisijo pa je pozval, naj preuči, ali je za to treba prilagoditi obstoječa pravila.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Pri doseganju podnebne nevtralnosti bodo morali sodelovati vsi ključni gospodarski sektorji, in sicer energetika, industrija, promet, ogrevanje in hlajenje ter gradbeni sektor, kmetijstvo, odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo. Vsi sektorji, ne glede na to, ali so vključeni v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS) ali ne, bi morali sprejeti primerljiva prizadevanja za uresničitev cilja Unije glede podnebne nevtralnosti. Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, in da bi dosegli njihovo vključenost, bi morala Komisija pripraviti smernice za sektorje gospodarstva, ki bi lahko največ prispevali k doseganju cilja podnebne nevtralnosti. Smernice bi morale vsebovati okvirne usmeritve zmanjšanja toplogrednih plinov v teh sektorjih na ravni Unije. To bi jim dalo gotovost za sprejetje ustreznih ukrepov in načrtovanje potrebnih naložb ter jim tako pomagalo, da ostanejo na poti prehoda. To bi bil hkrati tudi mehanizem za vključitev sektorjev v iskanje rešitev za podnebno nevtralnost.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Pri prehodu na podnebno nevtralnost morajo sodelovati vsi sektorji. Unija bi si morala še naprej prizadevati za okrepitev in spodbujanje krožnega gospodarstva in nadaljnjo podporo obnovljivim rešitvam in alternativam, ki lahko nadomestijo proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Nadaljnja uporaba obnovljivih proizvodov in materialov bo različnim sektorjem prinesla velike koristi v smislu blažitve podnebnih sprememb in drugih prednosti.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 c (novo)
(16c)   Ob upoštevanju tveganja selitve virov CO2 bi moral biti prehod na podnebno nevtralnost z nadaljnjimi prizadevanji za njeno ohranitev resničen, zeleni prehod, ki bi privedel do dejanskega zmanjšanja emisij in ne bi ustvaril napačnih rezultatov za Unijo glede na to, da so se proizvodnja in emisije preselile iz Unije. Za doseganje tega bi morale biti politike Unije zasnovane za zmanjšanje tveganja selitve virov CO2 in preučitev tehnoloških rešitev.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 d (novo)
(16d)   Prehod na podnebno nevtralnost ne sme izključiti kmetijskega sektorja, saj je edini proizvodni sektor, ki lahko skladišči ogljikov dioksid. Dolgoročno skladiščenje zagotavljajo predvsem gozdarstvo, stalni travniki in večletne poljščine na splošno.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 e (novo)
(16e)   Za doseganje podnebne nevtralnosti bi bilo treba upoštevati posebno vlogo kmetijstva in gozdarstva, ker sta samo vitalno in produktivno kmetijstvo in gozdarstvo zmožna oskrbovati prebivalstvo z visoko kakovostno in varno hrano v zadostnih količinah in po ugodnih cenah ter z obnovljivimi surovinami za vse namene biogospodarstva.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 f (novo)
(16f)   Gozdovi imajo pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralnost. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki je blizu naravi, je ključnega pomena za neprekinjeno absorpcijo toplogrednih plinov iz ozračja in zagotavlja tudi obnovljive in podnebju prijazne surovine za lesne proizvode, ki skladiščijo ogljik in lahko delujejo kot nadomestek za materiale in goriva na osnovi fosilnih goriv. Trojna vloga gozdov (ponori, shranjevanje in nadomeščanje) prispeva k zmanjšanju izpustov ogljika v ozračje, hkrati pa zagotavlja, da gozdovi še naprej rastejo in zagotavljajo številne druge storitve.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 g (novo)
(16g)   Zakonodaja Unije bi morala z izmenjavo primerov dobre prakse in industrijskega znanja spodbujati pogozdovanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi v državah članicah, ki nimajo pomembnih gozdnih virov.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Kot je Komisija napovedala v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, je na podlagi celovite ocene učinka in ob upoštevanju svoje analize celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, predloženih Komisiji v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta9, v sporočilu z naslovom „Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov“10 ocenila cilj Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030. Glede na cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati emisije in povečati odvzeme toplogrednih plinov, da bi se neto emisije toplogrednih plinov, tj. emisije, potem ko se odštejejo odvzemi, do leta 2030 v celotnem gospodarstvu in na domačem trgu zmanjšale za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ta novi podnebni cilj Unije za leto 2030 je naslednji cilj za namene točke 11 člena 2 Uredbe (EU) 2018/1999 in zato nadomešča vseevropski cilj za emisije toplogrednih plinov za leto 2030 iz navedene točke. Poleg tega bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba spremeniti zadevno zakonodajo Unije za izvajanje podnebnega cilja za leto 2030, da bi dosegli takšno zmanjšanje neto emisij.
(17)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ napovedala, da bo ocenila in pripravila predloge za povečanje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030, da se zagotovi njegova skladnost s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je v navedenem sporočilu poudarila, da bi morale vse politike Unije prispevati k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, pri tem pa bi morali sodelovati vsi sektorji. Glede na cilj Unije, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, je bistveno, da se podnebni ukrepi dodatno okrepijo in zlasti, da se podnebni cilj Unije za leto 2030 dvigne na 60-odstotno zmanjšanje emisij v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Posledično bi morala Komisija do 30. junija 2021 oceniti, kako bi bilo treba ustrezno spremeniti zakonodajo Unije za izvajanje tega strožjega cilja in drugo zakonodajo Unije za prispevanje k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in spodbujanje krožnega gospodarstva.
__________________
9 Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
10 COM(2020)0562.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Da bi zagotovili, da bodo Unija in vse države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti, in da bi zagotovili predvidljivost in zaupanje vseh gospodarskih akterjev, tudi podjetij, delavcev in sindikatov, vlagateljev in potrošnikov, bi morala Komisija preučiti možnosti za določitev podnebnega cilja Unije za leto 2040 ter po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti ustrezne zakonodajne predloge.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 b (novo)
(17b)   Do 30. junija 2021 bi morala Komisija pregledati in po potrebi predlagati spremembe vseh politik in instrumentov, povezanih z doseganjem podnebnega cilja Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Zaradi strožjih ciljev Unije je treba zagotoviti, da sistem EU za trgovanje z emisijami ustreza zadevnemu namenu. Komisija bi morala zato hitro pregledati Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in okrepiti sklad za inovacije iz navedene direktive, da bi nadalje zagotavljala finančne spodbude za nove tehnologije, povečala rast, konkurenčnost in podporo za čiste tehnologije, pri tem pa zagotovila, da bo krepitev sklada za inovacije prispevala k procesu pravičnega prehoda.
_____________________
1a Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).“.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 c (novo)
(17c)   Da bi opozorila na pomen in težo podnebne politike ter političnim akterjem zagotovila potrebne informacije v zakonodajnem postopku, bi morala Komisija vso prihodnjo zakonodajo ocenjevati z novega vidika, z vključitvijo podnebja in posledic za podnebje ter določitvijo učinka, ki ga bo imel vsak predlagani akt na podnebje in okolje, in sicer enakovredno, kot ocenjuje tudi pravno podlago, subsidiarnost in sorazmernost.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 d (novo)
(17d)   Komisija naj poleg tega poskrbi, da bo industrija ustrezno pripravljena na pomemben prehod na podnebno nevtralnost in zelo ambiciozne cilje za leti 2030 in 2040, tako da bo zagotovila trden regulativni okvir in finančna sredstva, ki bodo ustrezna glede na izzive. Ta regulativni in finančni okvir bi bilo treba redno pregledovati in po potrebi prilagajati, da bi preprečili selitve virov CO2, zapiranje industrijskih obratov, izgubo delovnih mest in nelojalno mednarodno konkurenco.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 e (novo)
(17e)   Komisija bi morala oceniti zaposlitvene potrebe, vključno s potrebami glede izobraževanja in usposabljanja, razvoja gospodarstva ter zagotovitve poštenega in pravičnega prehoda.
Sprememba 157
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 f (novo)
(17f)  Da bo lahko Unija uresničila cilj podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 ter vmesne podnebne cilje za leti 2030 in 2040, bi morale institucije Unije in vse države članice čim prej, najpozneje pa do leta 2025, postopno odpraviti vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva. Postopno opuščanje teh subvencij ne bi smelo vplivati na prizadevanja za boj proti energijski revščini in upoštevati bi se morala premostitvena vloga zemeljskega plina pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Da bi Unija in države članice ostale na dobri poti k doseganju cilja podnebne nevtralnosti in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali ukrepi Unije ne bi bili v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne bi ustrezali z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.
(18)  Da bi Unija in vse države članice ostale na dobri poti k doseganju podnebnih ciljev Unije in napredka pri prilagajanju, bi morala Komisija napredek redno ocenjevati. Če napredek posameznih držav članic in skupni napredek držav članic pri doseganju podnebnih ciljev Unije ali prilagajanju ne bi bil zadosten ali če kateri koli ukrep Unije ne bi bil v skladu s podnebnimi cilji Unije ali ne bi ustrezal z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti ali zmanjšanja ranljivosti, bi morala Komisija sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama. Komisija bi morala tudi redno ocenjevati ustrezne nacionalne ukrepe in izdati priporočila, če ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s podnebnimi cilji Unije ali ne ustrezajo z vidika povečanja sposobnosti prilagajanja, krepitve odpornosti in zmanjšanja ranljivosti zaradi podnebnih sprememb. Komisija bi morala to oceno in njene rezultate objaviti ob njenem sprejetju.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Podnebno nevtralnost bo mogoče doseči le, če si bodo vse države članice delile breme in se bodo v celoti zavezale prehodu na podnebno nevtralnost. Vsaka država članica mora izpolniti vmesne in končne cilje in, če bi Komisija ocenila, da ta obveznost ni izpolnjena, bi morala biti pooblaščena, da zoper zadevno državo članico sprejme ukrepe. Ukrepi bi morali biti sorazmerni, ustrezni in v skladu s Pogodbama.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)   Znanstveno strokovno znanje ter najboljši razpoložljivi in najnovejši dokazi so skupaj z dejstvi in preglednimi informacijami o podnebnih spremembah nujni in morajo biti podlaga za podnebne ukrepe in prizadevanja Unije, da bi lahko najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Neodvisni nacionalni posvetovalni organi za podnebje imajo v državah članicah, v katerih obstajajo, pomembno vlogo pri obveščanju javnosti in prispevanju k politični razpravi o podnebnih spremembah. Zato se države članice, ki tega še niso storile, spodbuja k temu, da ustanovijo nacionalni posvetovalni organ za podnebje, ki bo sestavljen iz znanstvenikov, izbranih na podlagi njihovega strokovnega znanja na področju podnebnih sprememb in drugih disciplin, pomembnih za doseganje ciljev te uredbe. Komisija bi morala v sodelovanju s temi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje ustanoviti neodvisen znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, tj. Evropski svet za podnebne spremembe (ECCC), ki bi moral dopolnjevati delo Evropske agencije za okolje (EEA) ter obstoječih raziskovalnih institucij in agencij Unije. Njegove naloge se ne bi smele prekrivati z nalogami, ki jih ima Medvladni panel za podnebne spremembe na mednarodni ravni. ECCC bi moral imeti naslednjo strukturo: znanstveni odbor, katerega člani bi bili izbrani visoki strokovnjaki, podpiral pa ga bi upravni odbor, ki bi se sestal dvakrat letno. Namen ECCC je institucijam Unije vsako leto predložiti ocene skladnosti ukrepov Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s podnebnimi cilji Unije in njenimi mednarodnimi podnebnimi zavezami. ECCC bi moral poleg tega preučiti ukrepe in načine za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter določitev potenciala za sekvestracijo ogljika.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.
(19)  Komisija bi morala zagotoviti zanesljivo in objektivno oceno na podlagi najnovejših znanstvenih, tehničnih in socialno-ekonomskih ugotovitev, v kateri bo zastopano različno neodvisno strokovno znanje, svojo oceno pa pripraviti na podlagi ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki so jih predložile in sporočile države članice, poročili Evropske agencije za okolje in najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi, vključno s poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Programa OZN za okolje, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in po možnosti neodvisnih nacionalnih posvetovalnih organov za podnebje. Ker se je Komisija zavezala, da bo preučila, kako se lahko taksonomija EU uporablja v okviru evropskega zelenega dogovora v javnem sektorju, bi morala ocena vključevati informacije o okoljsko trajnostnih naložbah Unije in držav članic v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], ko so te informacije na voljo. Komisija bi morala uporabljati evropsko statistiko in podatke, kadar so na voljo, ter zagotoviti strokovni pregled. Evropska agencija za okolje bi morala po potrebi in skladno s svojim letnim delovnim programom pomagati Komisiji.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Ker imajo državljani in skupnosti pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov. Komisija bi zato morala sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočila, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe, vključno z uvedbo evropskega podnebnega pakta.
(20)  Ker imajo državljani, skupnosti in regije pomembno vlogo pri spodbujanju prehoda na podnebno nevtralnost, bi bilo treba spodbujati in omogočati močno javno in družbeno angažiranost na področju podnebnih ukrepov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Komisija in države članice bi zato morale na popolnoma pregleden način sodelovati z vsemi deli družbe, da bi jim omogočile, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično in podnebno nevtralno družbo, ki bo odporna na podnebne spremembe in v kateri bosta spola uravnoteženo zastopana, med drugim tako da se začne izvajati evropski podnebni pakt.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, delavci, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se določi krivulja za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje37. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njihovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(21)  Za zagotovitev predvidljivosti in zaupanja za vse gospodarske akterje, vključno s podjetji, malimi in srednjimi podjetji, delavci in sindikati, vlagatelji in potrošniki, za zagotovitev trajnega prehoda na podnebno nevtralnost in postopnega zmanjšanja ter v pomoč pri oceni skladnosti ukrepov in napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti bi morala Komisija oceniti možnosti za določitev krivulje za doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050 ter Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predložiti ustrezne zakonodajne predloge.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.
(22)  V skladu z zavezanostjo Komisije načelom o boljši pripravi zakonodaje bi si bilo treba prizadevati za skladnost instrumentov Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Sistem merjenja napredka pri doseganju podnebnih ciljev Unije ter skladnosti sprejetih ukrepov s tem ciljem bi moral temeljiti na okviru upravljanja iz Uredbe (EU) 2018/1999 in biti skladen z njim. Zlasti bi bilo treba sistem rednega poročanja ter sosledje ocen in ukrepov Komisije na podlagi poročanja uskladiti z zahtevami za predložitev informacij in poročil držav članic iz Uredbe (EU) 2018/1999. Uredbo (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba spremeniti, da se v ustrezne določbe vključi cilj podnebne nevtralnosti.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23
(23)  Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
(23)  Podnebne spremembe so že po definiciji čezmejni izziv in potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni Unije, da bi lahko učinkovito dopolnili in okrepili nacionalne politike. Ker cilja te uredbe (podnebno nevtralnost v Uniji in v vseh državah članicah doseči najpozneje do leta 2050) ne morejo zadovoljivo doseči same države članice, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
Sprememba 63
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Unija je trenutno odgovorna za 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Cilj podnebne nevtralnosti je omejen na emisije, ki nastanejo pri proizvodnji v Uniji. A dosledna podnebna politika pomeni, da se nadzorujejo tudi emisije, ki nastanejo zaradi potrošnje ter uvoza energije in virov.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 b (novo)
(23b)   Podnebni odtis potrošnje Unije je ključno orodje, ki ga velja razviti, da bodo podnebni cilji Unije na splošno bolj skladni.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 c (novo)
(23c)   Da bi bila podnebna politika Unije v celoti učinkovita, bi morala obravnavati selitev virov CO2 in za njeno preprečevanje razviti ustrezna orodja, kot je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ob tem pa spoštovati standarde Unije in zaščititi vodilne akterje njene industrije.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 d (novo)
(23d)   V zadnji letih se uvoz kmetijskih proizvodov in živil iz tretjih držav stalno povečuje. Zaradi tega trenda bi bilo treba preveriti, za katere proizvode, uvožene iz tretjih držav, naj veljajo zahteve, ki bodo primerljive s tistimi, ki veljajo za kmete v Uniji, če je izvor teh zahtev povezan s cilji politik Unije glede zmanjšanja vpliva podnebnih sprememb. Komisija naj Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi s tem do 30. junija 2021 predloži poročilo in sporočilo.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 e (novo)
(23e)  Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru izpostavila, da je treba za podnebno nevtralnost kot eno od prednostnih politik pospešiti prehod na trajnostno in pametno mobilnost. Navedla je, da bo za zagotovitev prehoda na trajnostno in pametno mobilnost leta 2020 sprejela celovito strategijo za trajnostno in pametno mobilnost z ambicioznimi ukrepi, s katerimi bi pri vseh načinih prevoza bistveno zmanjšali emisije CO2 in onesnaževal, tudi s spodbujanjem uporabe čistih vozil in alternativnih goriv v cestnem, pomorskem in letalskem prometu ter povečanjem deleža trajnostnejših načinov prevoza, kot so železnica in celinske plovne poti, ter izboljšanjem učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu, spodbujanjem trajnostnejših potrošniških izbir in prakse z nizkimi emisijami ter naložbami v rešitve z nizkimi ali ničelnimi emisijami, tudi na področju infrastrukture.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 f (novo)
(23f)  Prometna infrastruktura bi lahko imela ključno vlogo pri pospeševanju prehoda na trajnostno in pametno mobilnost, tako da bi se pripravila na modalni prehod na bolj trajnostne načine prevoza, zlasti za tovorni promet. Hkrati lahko pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, kot so dvig vodne gladine, skrajne vremenske razmere, suša in naraščanje temperatur, poškodujejo infrastrukturo, povzročijo motnje v delovanju in pritisk na zmogljivost in učinkovitost dobavne verige ter tako negativno vplivajo na mobilnost v Evropi. Zato je izjemno pomembno, da se jedrno omrežje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) dokonča do leta 2030, dopolnilno omrežje TEN-T pa do leta 2040, pri tem pa je treba upoštevati obveznosti v skladu z zakonodajo Unije, da je treba v celotnem življenjskem ciklu projektov zmanjševati njihove emisije toplogrednih plinov. Komisija bi morala poleg tega razmisliti o tem, da bi predlagala zakonodajni okvir za boljše obvladovanje tveganj, večjo odpornost in boljše prilagajanje prometne infrastrukture na podnebne spremembe.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 g (novo)
(23g)   V osrčju zakonodajnega ukrepanja Unije bi morala biti povezljivost evropskega železniškega omrežja, predvsem mednarodna, da bi potniški železniški promet postal privlačnejši za potovanja na srednjih in dolgih razdaljah ter da bi se izboljšale zmogljivosti železnic in tovornega prometa po celinskih plovnih poteh.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 h (novo)
(23h)   Pomembno je zagotoviti zadostne naložbe v razvoj ustrezne infrastrukture za mobilnost brez emisij, vključno z intermodalnimi platformami, in okrepiti vlogo Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) kot orodja za podporo prehodu na pametno, trajnostno in varno mobilnost v Uniji.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 i (novo)
(23i)   V skladu s prizadevanji Unije za preusmeritev cestnega prometa na železnico, da bi kot priprava na evropsko leto železnice 2021 dali prednost najučinkovitejšemu načinu prevoza z vidika CO2, bi moral biti pri zakonodaji poseben poudarek na tem, da bi vzpostavili pravo enotno evropsko železniško območje, tako da bi do leta 2024 odpravili vsa upravna bremena in protekcionistično nacionalno zakonodajo.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 j (novo)
(23j)   Da bi lahko dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, mora Komisija tudi zaostriti specifično zakonodajo o standardih emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile, kombinirana vozila in tovornjake, sprejeti posebne ukrepe, s katerimi bo omogočila elektrifikacijo cestnega prometa, in pripraviti pobude za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnih alternativnih goriv.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 k (novo)
(23k)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25), ugotovil, da z aktualnimi globalnimi cilji in ukrepi, ki sta jih določili Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne bi dosegli potrebnega zmanjšanja emisij, tudi če bi bili izvedeni v celoti, in da so na evropski in svetovni ravni potrebni obsežni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ničelnih neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu1a.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 l (novo)
(23l)  Komisija bi morala okrepiti svoja prizadevanja za dobro delujoč notranji trg, ki je pomemben sestavni del energetskega prehoda in bo pripomogel k njegovi finančni vzdržnosti. Zato bi bilo treba v večletnem finančnem okviru dati prednost razvoju omrežij za električno energijo in plin. Programi za okrevanje po krizi zaradi COVID-19 bi morali prav tako podpirati razvoj nadnacionalnih energetskih omrežij. Potrebni so učinkoviti in hitri postopki odločanja, s katerimi bi podprli razvoj nadnacionalnih omrežij, zlasti plinske infrastrukture, ki bo usmerjena v prihodnost in primerna tudi za uporabo vodika.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno in postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji.
Ta uredba vzpostavlja okvir za trajno, predvidljivo in hitro zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter povečanje odvzemov po naravnih ali drugih ponorih v Uniji, kar je v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije.
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma. Določa tudi zavezujoč cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v Uniji za leto 2030.
Ta uredba določa zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v Uniji najpozneje do leta 2050, kar je v skladu z dolgoročnim ciljem glede temperature iz člena 2 Pariškega sporazuma, in zagotavlja okvir za doseganje napredka pri uresničevanju globalnega cilja prilagajanja iz člena 7 Pariškega sporazuma.
Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.
Ta uredba se uporablja za antropogene emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 po naravnih ali drugih ponorih.
Spremembi 75 in 159
Predlog uredbe
Člen 2
Člen 2
Člen 2
Cilj podnebne nevtralnosti
Cilj podnebne nevtralnosti
1.  Emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji, ki jih ureja zakonodaja Unije, se uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma emisije zmanjšajo na ničelno stopnjo.
1.  Antropogene emisije iz virov toplogrednih plinov, ki jih ureja zakonodaja Unije, po vsej Uniji in njihovi odvzemi po ponorih se v Uniji uravnotežijo najpozneje do leta 2050, s čimer se do tega datuma dosežejo neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Vse države članice neto ničelne emisije toplogrednih plinov dosežejo najpozneje do leta 2050.
2.  Ustrezne institucije Unije in države članice sprejmejo potrebne ukrepe na ravni Unije oziroma na nacionalni ravni, da se omogoči skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz odstavka 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti med državami članicami.
2.  Ustrezne institucije Unije in države članice na podlagi najboljših razpoložljivih in najsodobnejših znanstvenih dognanj sprejmejo potrebne ukrepe in nudijo podporo na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da se omogoči doseganje cilja podnebne nevtralnosti v Uniji in vseh državah članicah, kot je določen v odstavku 1, pri čemer se upošteva pomen spodbujanja pravičnosti in solidarnosti in poštenega prehoda med državami članicami, socialne in ekonomske kohezije, zaščite ranljivih državljanov Unije ter pomen upravljanja, obnavljanja, varovanja in krepitve morske in kopenske biotske raznovrstnosti, ekosistemov in ponorov ogljika.
2a.  Od 1. januarja 2051 morajo odvzemi toplogrednih plinov po ponorih v Uniji in vseh državah članicah presegati antropogene emisije.
2b.  Komisija po podrobni oceni učinka in ob upoštevanju proračuna za emisije toplogrednih plinov iz člena 3(2a) do 31. maja 2023 preuči možnosti za določitev cilja Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z letom 1990 ter, kadar je to ustrezno, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajne predloge.
Pri preučevanju možnosti za podnebni cilj za leto 2040 se Komisija posvetuje z Evropskim svetom za podnebne spremembe in upošteva merila iz člena 3(3).
2c.  Komisija najpozneje 12 mesecev po sprejetju podnebnega cilja za leto 2040 oceni, kako bi bilo treba spremeniti vse predpise Unije, ki so pomembni za doseganje tega cilja, in razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.
2d.  Komisija do decembra 2020 pripravi načrt, ki določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Unije, da se zagotovi uporaba ustreznih sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi dosegli podnebno nevtralno gospodarstvo Unije. V načrtu se pregledajo obstoječi mehanizmi nadomestil za države članice z nižjimi dohodki, pri čemer se upošteva povečano breme, povezano z višjimi podnebnimi ambicijami, ter podporo iz instrumenta za okrevanje in odpornost, programov InvestEU in Sklada za pravični prehod.
Spremembe 100, 148 in 150
Predlog uredbe
Člen 2 a
Člen 2a
Člen 2a
Podnebni cilj za leto 2030
Podnebni cilj za leto 2030
1.  Da bi dosegli cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), je zavezujoč podnebni cilj Unije za leto 2030 zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (tj. emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
1.  Podnebni cilj Unije za leto 2030 je zmanjšati emisije za 60 % v primerjavi z letom 1990.
2.  Komisija do 30. junija 2021 pregleda zadevno zakonodajo Unije, da se omogoči doseganje cilja iz odstavka 1 tega člena in cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), ter razmisli o sprejetju potrebnih ukrepov, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama.
2.  Komisija do 30. junija 2021 oceni, kako bi bilo treba spremeniti vse predpise Unije, ki so povezani z doseganjem podnebnega cilja Unije za leto 2030, in drugo ustrezno zakonodajo Unije, ki spodbuja krožno gospodarstvo in prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, da bo mogoče doseči cilj iz odstavka 1 tega člena glede zmanjšanja emisij in cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1). Poleg tega naj sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem zakonodajnih predlogov, v skladu s Pogodbama. Komisija naj predvsem preuči, kako bi lahko emisije iz vseh sektorjev, vključno z letalskim in pomorskim prometom, uskladili s podnebnim ciljem za leto 2030 in ciljem glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, da bi neto emisije v teh dveh sektorjih najpozneje do leta 2050 zmanjšali na nič. Poleg tega naj Evropskemu parlamentu in Svetu, kadar je to ustrezno, predloži zakonodajne predloge. Komisija mobilizira zadostna sredstva za vse naložbe, potrebne za dosego ciljev iz tega odstavka.
2a.  Komisija svoje predloge iz odstavka 2 utemelji na celoviti oceni učinka, ki zajema okoljske, gospodarske in socialne učinke ter odraža gospodarske razmere po COVID-19 in namenja posebno pozornost potencialu posameznih sektorjev za zmanjšanje in odvzeme emisij toplogrednih plinov ter vplivu izstopa Združenega kraljestva iz EU na emisije Unije. Komisija oceni kumulativni učinek spremembe zakonodaje Unije o izvajanju cilja Unije za leto 2030 iz odstavka 1 na različne industrijske sektorje.
2b.  Komisija pri pripravi predlogov iz odstavka 2 za revizijo ustrezne podnebne in energetske zakonodaje do leta 2030 zagotovi stroškovno učinkovito in pravično ravnovesje med sistemom za trgovanje z emisijami in sektorjem, vključenim v porazdelitev prizadevanj, ter med nacionalnimi cilji v sektorju, vključenem v porazdelitev prizadevanj, v nobenem primeru pa ne zgolj naloži dodatnih prizadevanj za posamezno državo članico, in sicer za 15 % ambicioznejše cilje. Komisija oceni učinke uvedbe več evropskih ukrepov, ki bi lahko dopolnjevali obstoječe ukrepe, kot so tržni ukrepi, ki vključujejo močan solidarnostni mehanizem.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 2 b (novo)
Člen 2b
Posvetovalni organi držav članic za podnebje in Evropski svet za podnebne spremembe
1.   Vse države članice do 30. junija 2021 uradno obvestijo Komisijo o svojem nacionalnem neodvisnem posvetovalnem organu za podnebje, ki je med drugim odgovoren za znanstveno strokovno svetovanje o nacionalni podnebni politiki. Če takega organa ni, se države članice spodbudi, da ga ustanovijo.
Da bi države članice podprle znanstveno neodvisnost in samostojnost nacionalnega neodvisnega posvetovalnega organa za podnebje, se jih spodbuja, da sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo temu organu omogočale, da deluje popolnoma pregledno in da so njegove ugotovitve javno dostopne, in o teh ukrepih uradno obvestijo Komisijo.
2.   Komisija do 30. junija 2022 v sodelovanju s temi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje ustanovi Evropski svet za podnebne spremembe (ECCC), ki bo stalni, neodvisni, interdisciplinarni znanstveni posvetovalni panel za podnebne spremembe in ki bo pri svojem delovanju upošteval najnovejše znanstvene ugotovitve Medvladnega panela za podnebne spremembe. Evropski svet za podnebne spremembe dopolnjuje delo Evropske agencije za okolje ter obstoječih raziskovalnih institucij in agencij v Uniji. Da bi se izognili podvajanju dela, Evropska agencija za okolje deluje kot sekretariat Evropskega sveta za podnebne spremembe, hkrati pa ohranja njegovo proračunsko in upravno neodvisnost.
3.   Mandat članov Evropskega sveta za podnebne spremembe traja pet let in se lahko enkrat podaljša. Evropski svet za podnebne spremembe je sestavljen iz znanstvenega odbora, v katerem je največ 15 visokih strokovnjakov s celotnim obsegom strokovnega znanja, potrebnega za dejavnosti iz odstavka 4. Znanstveni odbor je neodvisno odgovoren za pripravo znanstvenega mnenja Evropskega sveta za podnebne spremembe.
4.   Dejavnosti znanstvenega odbora zajemajo:
(a)   ocenjevanje skladnosti obstoječih in predlaganih usmeritev Unije, proračuna za emisije toplogrednih plinov in podnebnih ciljev glede na zaveze Unije in mednarodne podnebne zaveze;
(b)  ocenjevanje verjetnosti, da proračun Unije za emisije toplogrednih plinov ne bo presežen, in da bo z obstoječimi in načrtovanimi ukrepi dosežena podnebna nevtralnost;
(c)   ocenjevanje skladnosti ukrepov Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s cilji iz člena 2;
(d)   določanje ukrepov in iskanje priložnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje potenciala za sekvestracijo ogljika; ter
(e)   ugotavljanje posledic neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja.
5.   Pri izvajanju dejavnosti iz odstavka 4 Evropski svet za podnebne spremembe zagotovi ustrezno posvetovanje z neodvisnimi nacionalnimi posvetovalnimi organi za podnebje.
6.   Delo znanstvenega odbora podpira upravni odbor. Upravni odbor sestavljajo po en član vsakega neodvisnega nacionalnega posvetovalnega organa za podnebje, priglašenega Komisiji v skladu z odstavkom 1, dva predstavnika, ki ju izbere Komisija, dva predstavnika, ki ju izbere Evropski parlament, in predsednik sekretariata, ki ga imenuje Evropska agencija za okolje.
Upravni odbor se sestane dvakrat letno in je odgovoren za vzpostavitev in spremljanje dejavnosti Evropskega sveta za podnebne spremembe. Evropski parlament in Svet soglasno imenujeta upravni odbor na podlagi predloga Komisije. Predsednik upravnega odbora je izvoljen izmed njegovih članov.
Upravni odbor je odgovoren za:
(a)   sprejetje letnega delovnega programa na predlog znanstvenega odbora in zagotavljanje njegove skladnosti z mandatom Evropskega sveta za podnebne spremembe;
(b)   imenovanje članov znanstvenega odbora, s čimer poskrbi za to, da sestava znanstvenega odbora zagotavlja obseg strokovnega znanja, potrebnega za dejavnosti iz delovnega programa;
(c)   odobritev letnega proračuna Evropskega sveta za podnebne spremembe; ter
(d)   usklajevanje nacionalnih posvetovalnih organov za podnebje.
7.   Člane znanstvenega odbora imenuje upravni odbor osebno. Predsednik znanstvenega odbora je izvoljen izmed njegovih članov. Znanstveni odbor z dvotretjinsko večino sprejme svoj poslovnik, ki zagotavlja, da je odbor znanstveno povsem neodvisen in samostojen.
Kandidati za članstvo v znanstvenem odboru se določijo z odprtim postopkom ocenjevanja. Strokovne izkušnje kandidatov za znanstveni odbor, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo iz razpisa, se primerjalno ocenijo na podlagi naslednjih izbirnih meril:
(a)   znanstvena odličnost;
(b)   izkušnje z izvajanjem znanstvenih ocen in/ali zagotavljanjem znanstvenega svetovanja na strokovnih področjih;
(c)   obsežno strokovno znanje iz podnebnih in okoljskih znanosti ali drugih znanstvenih področij, pomembnih za doseganje podnebnih ciljev Unije;
(d)   izkušnje iz strokovnega pregledovanja znanstvenega dela;
(e)   strokovne izkušnje v interdisciplinarnem okolju v mednarodnem okviru.
S sestavo znanstvenega odbora se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov, disciplinsko in sektorsko strokovno znanje ter regionalna porazdelitev.
8.   Evropski svet za podnebne spremembe o svojih ugotovitvah na podlagi odstavka 4 vsako leto poroča Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski svet za podnebne spremembe po potrebi pripravi priporočila za Komisijo, da se zagotovi doseganje ciljev te uredbe. Evropski svet za podnebne spremembe zagotovi, da postopke izvaja popolnoma pregledno in svoja poročila objavi. Komisija obravnave poročila in morebitna priporočila ter najpozneje v treh mesecih po njihovem prejemu Evropskemu svetu za podnebne spremembe pošlje formalni odgovor. Odgovor na ta poročila in priporočila se objavi.
Spremembe 77, 123 in 145
Predlog uredbe
Člen 3
Člen 3
Člen 3
Krivulja za doseganje podnebne nevtralnosti
Krivulja za doseganje podnebne nevtralnosti
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9 za dopolnitev te uredbe z določitvijo krivulje na ravni Unije za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) do leta 2050. Komisija najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma pregleda krivuljo.
1.  Komisija do 31. maja 2023 oceni možnosti za vzpostavitev okvirne krivulje na ravni Unije za dosego cilja iz člena 2(1), začenši s podnebnim ciljem Unije do leta 2030 iz člena 2a(1) in ob upoštevanju vmesnega zavezujočega podnebnega cilja do leta 2040 iz člena 2(2b), ter po potrebi pripravi ustrezen zakonodajni predlog.
1a.  Potem ko je krivulja iz odstavka 1 določena, jo Komisija pregleda najpozneje v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma, začenši s pregledom globalnega stanja leta 2028. Komisija pripravi zakonodajni predlog za prilagoditev krivulje, če na podlagi pregleda meni, da je prilagoditev primerna.
2.   Krivulja izhaja iz podnebnega cilja Unije za leto 2030 iz člena 2a(1).
2.   Komisija pri pripravi zakonodajnih predlogov za določitev krivulje v skladu z odstavkom 1 upošteva proračun Unije za emisije toplogrednih plinov, ki določa skupno preostalo količino emisij toplogrednih plinov kot ekvivalenta CO2, ki bi lahko bile izpuščene najpozneje do leta 2050, ne da bi to ogrožalo zaveze Unije iz Pariškega sporazuma.
2a.   Komisija v poročilu določi proračun Unije za emisije toplogrednih plinov ter ga do 31. decembra 2021 predloži Parlamentu in Svetu. Komisija to poročilo in metodologijo, na podlagi katere ga je pripravila, javno objavi.
3.  Pri pripravi krivulje v skladu z odstavkom 1 Komisija upošteva naslednje:
3.  Pri pripravi zakonodajnih predlogov za določitev ali prilagoditev krivulje v skladu z odstavkom 1 oziroma 1a Komisija upošteva naslednja merila:
(-a)  najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in, če je mogoče, posvetovalnih organov držav članic o podnebju.
(-aa)  socialne, gospodarske in okoljske stroške neukrepanja ali nezadostnega ukrepanja;
(-ab)  potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda za vse;
(a)  stroškovno in ekonomsko učinkovitost;
(b)  konkurenčnost gospodarstva Unije;
(b)  konkurenčnost gospodarstva Unije, zlasti malih in srednjih podjetij ter sektorjev, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2;
(ba)   ogljični odtis končnih proizvodov in potrošnje v Uniji;
(c)  najboljšo razpoložljivo tehnologijo;
(c)  najboljše razpoložljive, stroškovno učinkovite, varne in nadgradljive tehnologije, pri čemer je treba spoštovati koncept tehnološke nevtralnosti in preprečevati morebitne učinke vezave;
(d)  energijsko učinkovitost, cenovno dostopnost in zanesljivo oskrbo z energijo;
(d)  energijsko učinkovitost in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, cenovno dostopnost energije, zmanjšanje energijske revščine in zanesljivo oskrbo z energijo;
(da)  potrebo po postopni opustitvi fosilnih goriv in njihovi nadomestitvi s trajnostno proizvedenimi obnovljivo energijo, materiali in proizvodi;
(e)  pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih;
(e)  pravičnost in solidarnost med državami članicami in regijami ter v njih;
(f)  potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;
(f)  potrebo po zagotavljanju okoljske učinkovitosti in postopnega napredka;
(fa)  potrebo po zagotavljanju okoljske trajnosti, vključno s potrebo po obravnavanju krize na področju biotske raznovrstnosti, skupaj z obnovo degradiranih ekosistemov, in preprečevanju nepopravljive škode za ekosisteme, da bi dosegli cilje Unije na področju biotske raznovrstnosti;
(fb)   postopno zagotavljanje stabilnih, dolgotrajnih in podnebno učinkovitih naravnih ponorov;
(g)  naložbene potrebe in priložnosti;
(g)  naložbene potrebe in priložnosti za inovacije v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredba o taksonomiji], pri čemer se upošteva tveganje nasedlih naložb.
(h)  potrebo po zagotovitvi poštenega in socialno pravičnega prehoda;
(i)  mednarodni razvoj in prizadevanja za dosego dolgoročnih ciljev Pariškega sporazuma in končnega cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;
(j)  najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).
3a.  Najpozneje … [1 leto po začetku veljavnosti te uredbe] Komisija po poglobljenem dialogu z vsemi ustreznimi deležniki v določenem sektorju izda sektorski načrt razogljičenja za doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050.
Spremembi 78 in 146
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Prilagajanje podnebnim spremembam
Prilagajanje podnebnim spremembam
-1a.   Komisija do 31. januarja 2021 in nato vsakih 5 let sprejme posodobljeno strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Cilj posodobljene strategije EU je zagotoviti, da se politike za prilagajanje prednostno obravnavajo, vključujejo in dosledno izvajajo v politikah EU ter njenih mednarodnih zavezah, trgovinskih sporazumih in mednarodnih partnerstvih.
1.  Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma.
1.  Ustrezne institucije Unije in države članice si prizadevajo za doseganje nacionalnih ciljev in ciljev Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, določenih v strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, in zagotovijo stalen napredek pri povečanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti, vključno tako morskih in kopenskih ekosistemov, zaradi podnebnih sprememb v skladu s členom 7 Pariškega sporazuma ter prilagajanje vključijo v ustrezne socialno-ekonomske in okoljske politike in ukrepe. Osredotočijo se zlasti na najranljivejše skupine prebivalstva in gospodarske sektorje, ki jih to najbolj prizadene, v posvetovanju s civilno družbo ugotovijo pomanjkljivosti na teh področjih in izvajajo popravne ukrepe.
2.  Države članice na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev v zvezi s podnebjem in ranljivostjo ter ocen napredka oblikujejo in izvajajo strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovit okvir za obvladovanje tveganja.
2.  Države članice do 31. decembra 2021 in nato vsakih 5 let na podlagi zanesljivih izhodiščnih scenarijev in kazalnikov v zvezi s podnebjem in ranljivostjo in ocen napredka na podlagi najboljših razpoložljivih in ažurnih znanstvenih dokazih ter ob upoštevanju lokalnih potreb in posebnosti sprejmejo in izvajajo nacionalne in regionalne strategije in načrte za prilagajanje, ki vključujejo celovite lokalne okvire za obvladovanje tveganja. Te strategije in načrti vključujejo ukrepe v skladu z nacionalnimi cilji in cilji Unije na področju prilagajanja podnebju. Te strategije zlasti upoštevajo ranljive in prizadete skupine, skupnosti in ekosisteme ter vključujejo ukrepe za upravljanje, obnovo in varstvo morskih in kopenskih ekosistemov, da se okrepi njihova odpornost. Države članice v svojih strategijah upoštevajo posebno ranljivost kmetijstva in prehranskih sistemov ter prehransko varnost, spodbujajo pa tudi naravne rešitve in ekosistemsko prilagajanje.
2a.  Komisija upravičence finančnih instrumentov Unije, vštevši projekte, ki jih podpira Evropska investicijska banka, poziva k izvedbi obremenitvenega testa za projekte, za katere se meni, da bi lahko podnebne spremembe nanje še posebej močno vplivale. Komisija do … [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi podrobna merila za obremenitveni test, vključno s seznamom zadevnih panog, projektov in regij, ter prag prometa upravičencev, pri čemer zagotovi, da ne bo prišlo do prevelikega upravnega bremena. Komisija na podlagi strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam in podatkov Evropske agencije za okolje za upravičence določi smernice o tem, kako uskladiti naložbeni projekt z zahtevami po prilagajanju podnebnim spremembam.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Skladnost finančnih tokov z usmeritvijo k podnebno nevtralni in odporni družbi
1.   Ustrezne institucije Unije in države članice zagotovijo stalen napredek pri usklajevanju javnih in zasebnih finančnih tokov z usmeritvijo k podnebno nevtralni in odporni družbi v skladu s členom 2(1)(c) Pariškega sporazuma ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 te uredbe.
2.   Komisija do 1. junija 2021, nato pa v rednih časovnih presledkih, v okviru ocen iz člena 5 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, kako bi bilo treba spremeniti vso ustrezno zakonodajo Unije, vključno z večletnimi finančnimi okviri Unije in vsemi posebnimi uredbami v zvezi s skladi in instrumenti v okviru proračuna Unije, da se vanjo vključijo zavezujoče in izvršljive določbe, s katerimi se zagotovi skladnost javnih in zasebnih finančnih tokov s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 te uredbe. Oceni se dodajo zakonodajni predlogi, kadar je ustrezno.
3.   Komisija enkrat letno razkrije, kateri del odhodkov Unije je v skladu s taksonomskimi kategorijami iz Uredbe (EU) 2020/… [uredba o taksonomiji].
4.   Da bi dosegli podnebne cilje Unije iz člena 2, institucije Unije in vse države članice postopno odpravijo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva ter v skladu s tem mobilizirajo trajnostne naložbe. Zagotoviti je treba, da postopno odpravljanje teh subvencij ne bo posegalo v prizadevanja za izkoreninjenje energijske revščine.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Ocena napredka in ukrepov Unije
Ocena napredka in ukrepov Unije
1.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:
1.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti skupaj z oceno, predvideno v členu 29(5) Uredbe (EU) 2018/1999, oceni:
(a)  skupni napredek držav članic pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);
(a)  napredek posameznih držav članic in skupni napredek držav članic pri doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2, kot so opredeljeni v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b)  skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.
(b)  napredek posamezne države članice in skupni napredek vseh držav članic pri prilagajanju iz člena 4.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži navedene ocene in njihove ugotovitve skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, ter jih javno objavi.
2.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let pregleda:
2.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti pregleda:
(a)  skladnost ukrepov Unije s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1);
(a)  skladnost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, njenega zunanjega delovanja in proračuna s podnebnimi cilji Unije iz člena 2, kot so bili opredeljeni v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b)  ustreznost ukrepov Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.
(b)  ustreznost ukrepov in politik Unije, vključno s sektorsko zakonodajo, njenega zunanjega delovanja in proračuna Unije za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4;
3.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi Unije niso v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) ali ne ustrezajo zagotovitvi napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, hkrati sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama ter izvede pregled krivulje iz člena 3(1).
3.  Kadar Komisija na podlagi ocene iz odstavkov 1 in 2 ugotovi, da ukrepi in politike Unije niso v skladu s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 ali niso primerni za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4, ali da je napredek pri doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 ali prilagajanja iz člena 4 nezadosten, čim prej ali najkasneje takrat, ko izvede pregled krivulje iz člena 3(1a), sprejme potrebne ukrepe v skladu s Pogodbama, da bi to neskladnost odpravila.
4.  Komisija pred sprejetjem oceni vsak osnutek ukrepa ali zakonodajni predlog glede na cilj podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), kot je bil opredeljen v krivulji iz člena 3(1), in to analizo vključi v oceno učinka, ki spremlja navedene ukrepe ali predloge, ob sprejetju pa objavi rezultate navedene ocene.
4.  Komisija oceni skladnost vsakega osnutka ukrepa, vključno z zakonodajnimi in proračunskimi predlogi, s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 ter osnutek ukrepa pred sprejetjem uskladi s temi cilji. Ta analiza se vključi v vse ocene učinka, ki spremljajo te ukrepe ali predloge. Ko sta določena krivulja iz člena 3(1) in proračun za toplogredne pline iz člena 3(2a), ocena temelji na njiju. Komisija zagotovi, da so ta ocena in njeni rezultati neposredno dostopni javnosti takoj, ko je ocena končana, v vsakem primeru pa pred sprejetjem s tem povezanega ukrepa ali predloga.
4a.   Komisija oceno iz odstavka 4 uporablja za spodbujanje izmenjave dobrih praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 6
Člen 6
Člen 6
Ocena nacionalnih ukrepov
Ocena nacionalnih ukrepov
1.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsakih 5 let oceni:
1.  Komisija do 30. septembra 2023 in nato vsaki 2 leti oceni:
(a)  skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ali dvoletnih poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1), z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1);
(a)  skladnost opredeljenih nacionalnih ukrepov na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, nacionalnih dolgoročnih strategij ali poročil o napredku, predloženih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, kot je ustrezno za doseganje podnebnih ciljev Unije iz člena 2, z navedenimi cilji, kot so izraženi v krivulji, ki se določi v skladu s členom 3(1); če krivulja ni na voljo, se oceno izvede na podlagi meril iz člena 3(3) in podnebnega cilja za leto 2030;
(b)  ustreznost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.
(b)  ustreznost in učinkovitost relevantnih nacionalnih ukrepov za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ugotovitve navedene ocene skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999.
Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži navedene ocene in njihove ugotovitve skupaj s poročilom o stanju energetske unije, pripravljenim v zadevnem koledarskem letu v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2018/1999, ter jih javno objavi.
2.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu z navedenim ciljem, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, lahko tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.
2.  Kadar Komisija ob ustreznem upoštevanju napredka posameznih držav članic in skupnega napredka, ocenjenega v skladu s členom 5(1), ugotovi, da ukrepi države članice niso v skladu s podnebnimi cilji Unije, kot je izražen v krivulji iz člena 3(1), potem ko je krivulja določena, ali ne ustrezajo z vidika zagotovitve napredka pri prilagajanju iz člena 4, tej državi članici izda priporočila. Komisija ta priporočila javno objavi.
2b.   Komisija v priporočilo iz odstavka 2 tega člena vključi predloge za zagotovitev napredka pri prilagajanju iz člena 4. Ti predlogi lahko po potrebi vključujejo morebitno dodatno tehnično in finančno podporo, podporo, povezano z inovacijami ali znanjem, ali drugo potrebno podporo.
3.  Kadar se v skladu z odstavkom 2 izda priporočilo, veljajo naslednja načela:
3.  Kadar se v skladu z odstavkom 2 izda priporočilo, veljajo naslednja načela:
(a)  zadevna država članica ustrezno upošteva priporočilo v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami;
(a)  zadevna država članica v šestih mesecih po sprejetju priporočila obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, da bi ustrezno upoštevala priporočilo, v duhu solidarnosti med državami članicami in Unijo ter med državami članicami in v skladu z načelom lojalnega sodelovanja;
(b)  v prvem poročilu o napredku, predloženem v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo priporočilo izdano, zadevna država članica predstavi, kako je ustrezno upoštevala priporočilo. Če zadevna država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, to obrazloži Komisiji;
(b)  zadevna država članica v 18 mesecih po prejemu priporočila navede, kako je ustrezno upoštevala priporočilo, in ukrepe, ki jih je sprejela v odziv nanj; te informacije se vključijo v poročilo o napredku, predloženo v navedenem letu v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999;
(c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
(c)  priporočila bi morala dopolnjevati zadnja priporočila, izdana za posamezno državo v okviru evropskega semestra.
3a.   Komisija v treh mesecih po predložitvi poročila o napredku iz točke (b) odstavka 3 oceni, ali ukrepi, ki jih je sprejela ta država članica, ustrezno obravnavajo pomisleke iz priporočila. Ocena in njeni rezultati se ob sprejetju objavijo.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 7
Člen 7
Člen 7
Skupne določbe o oceni Komisije
Skupne določbe o oceni Komisije
1.  Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 6(1)(a) Komisija svojo oceno iz členov 5 in 6 utemelji vsaj na naslednjem:
1.  Poleg nacionalnih ukrepov iz člena 6(1)(a) Komisija svojo oceno iz členov 5 in 6 utemelji vsaj na naslednjem:
(a)  informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;
(a)  informacijah, predloženih in sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;
(b)  poročilih Evropske agencije za okolje (EEA);
(b)  poročilih Evropske agencije za okolje (EEA) in Skupnega raziskovalnega središča (JRC);
(c)  evropski statistiki in podatkih, vključno s podatki o izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov, če so na voljo; ter
(c)  evropski in svetovni statistiki in podatkih, vključno s podatki o ugotovljenih in napovedanih izgubah zaradi neugodnih podnebnih učinkov ter ocenami stroškov neukrepanja ali zapoznelih ukrepov, če so na voljo; ter
(d)  najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC); ter
(d)  najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi poročili Medvladnega panela za podnebne spremembe, Programa OZN za okolje, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, Evropskega sveta za podnebne spremembe in, če je mogoče, posvetovalnih organov držav članic o podnebju; ter
(e)  vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.
(e)  vseh dodatnih informacijah v zvezi z okoljsko trajnostnimi naložbami Unije in držav članic, vključno z naložbami v skladu z Uredbo (EU) 2020/... [uredbo o taksonomiji], če so na voljo.
2.  EEA pomaga Komisiji pri pripravi ocene iz členov 5 in 6 v skladu s svojim letnim delovnim programom.
2.  EEA pomaga Komisiji pri pripravi ocene iz členov 5 in 6 v skladu s svojim letnim delovnim programom.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 8
Člen 8
Člen 8
Sodelovanje javnosti
Sodelovanje javnosti in preglednost
Komisija sodeluje z vsemi deli družbe, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija spodbuja vključujoč in dostopen proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.
1.  Komisija in države članice sodelujejo z vsemi deli družbe, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, med drugim z vzpostavitvijo evropskega podnebnega pakta iz odstavka 2, da jim omogoči, da sprejmejo ukrepe za socialno pravično in podnebno nevtralno družbo, odporno na podnebne spremembe. Komisija in države članice spodbujajo vključujoč, dostopen in pregleden proces na vseh ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter s socialnimi partnerji, akademiki, državljani in civilno družbo, za izmenjavo najboljših praks in opredelitev ukrepov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev te uredbe. Poleg tega se lahko Komisija opre tudi na podnebne in energetske dialoge na več ravneh, kot so jih vzpostavile države članice v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2018/1999.
2.   Komisija vzpostavi evropski podnebni pakt, da bi državljane, socialne partnerje in zainteresirane strani vključila v oblikovanje podnebnih politik na ravni Unije, pa tudi, da bi spodbudila dialog in razširjanje znanstveno utemeljenih informacij o podnebnih spremembah ter izmenjavo najboljših praks v zvezi s podnebnimi pobudami.
3.   Države članice pri sprejemanju ukrepov za doseganje cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) med celotnim zakonodajnim postopkom obveščajo državljane, civilno družbo in socialne partnerje ter se z njimi posvetujejo. V zvezi s tem države članice delujejo na pregleden način.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Unija odpravi zaščito naložb v fosilna goriva v kontekstu modernizacije Pogodbe o energetski listini.
Spremembi 84 in 175/rev
Predlog uredbe
Člen 9
Člen 9
črtano
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe].
3.  Prenos pooblastila iz člena 3(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Pregled
Komisija v šestih mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma opravi pregled vseh elementov te uredbe, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive in najnovejše znanstvene dokaze, vključno z najnovejšimi ugotovitvami in priporočili Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Evropskega panela za podnebne spremembe (ECCC), ter mednarodni razvoj in prizadevanja za omejitev dviga temperature omeji na 1,5 °C, poročilo o tem pa, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila] ter ciljev in ciljnih vrednosti energetske unije, za prvo desetletno obdobje od leta 2021 do leta 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;
(a)  izvajanje strategij in ukrepov, zasnovanih za izpolnitev ciljev energetske unije in dolgoročnih zavez Unije glede emisij toplogrednih plinov, skladnih s Pariškim sporazumom, zlasti podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], za prvo desetletno obdobje od leta 2021 do leta 2030 pa zlasti energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030;
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 2 – točka 11
(2a)   v členu 2 se točka 11 nadomesti z naslednjim:
(11)  „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, zavezujoči cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030, krovni cilj na ravni Unije v obliki vsaj 32,5-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti v letu 2030 in cilj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030 ali katere koli nadaljnje cilje v tem smislu, o katerih se za leto 2030 dogovori Evropski svet ali Evropski parlament in Svet;
„(11) „energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030“ pomeni zavezujoče cilje za celotno Unijo, in sicer zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu, ki ga je treba doseči do leta 2030 v skladu s členom 2(3) Uredbe (EU) …/… [podnebna pravila], zavezujoč cilj na ravni Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov, ki se porabi v Uniji v letu 2030 v skladu s členom 3(1) Direktive (EU) 2018/2001, krovni cilj na ravni Unije za izboljšanje energetske učinkovitosti v letu 2030 v skladu s členom 1(1) Direktive 2012/27/EU in cilj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti do leta 2030;
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 2 – točka 62 a (novo)
(2b)   v členu 2 se doda naslednja točka:
„(62a) „zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi verjetno vplivali postopki okoljskega odločanja ali ki ima interes pri tovrstnih postopkih iz poglavij 2 in 3; za namene te opredelitve imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo vse zahteve v okviru nacionalnega prava.“
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 3
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 3 – odstavek 2 – točka f
(f)  ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;
(f)  ocene učinkov načrtovanih politik in ukrepov za doseganje ciljev iz točke (b) tega odstavka, vključno z njihovo skladnostjo s podnebnimi cilji Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila], z dolgoročnimi cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz Pariškega sporazuma in dolgoročnimi strategijami iz člena 15;
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 4 – odstavek 1 – točka a – točka 1 – uvodni del
(3a)  v členu 4(1) se uvodni del točke (a)(1) nadomesti z naslednjim:
(1)  v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter ob upoštevanju prispevka k doseganju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Uniji za vse gospodarstvo:
(1) v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in odvzemi ter ob upoštevanju prispevka k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe …/… [podnebna pravila];“
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 4
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 8 – odstavek 2 – točka e
(e)  načina, na katerega obstoječe politike in ukrepi ter načrtovane politike in ukrepi prispevajo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila].;
(e)  načina, na katerega obstoječe politike in ukrepi ter načrtovane politike in ukrepi prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila].;
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 11 a (novo)
(5a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 11a
Dostop do pravnega varstva
1.  Države članice zagotovijo, da imajo člani zadevne javnosti, ki imajo zadosten interes ali ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot osnovni pogoj, v skladu z nacionalno zakonodajo dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 10 Uredbe (EU) 2018/1999.
2.  Države članice določijo stopnjo, na kateri se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.
3.  Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice skladno s ciljem, da se zadevni javnosti omogoči širok dostop do pravnega varstva. V zvezi s tem šteje, da imajo nevladne organizacije, zajete v opredelitvi iz člena 2(63), zadosten interes oziroma pravice, ki so lahko kršene, za namen odstavka 1 tega člena.
4.  Ta člen ne izključuje možnosti predhodnega revizijskega postopka pred upravnim organom in ne vpliva na zahtevo, da je treba pred uporabo sodnih revizijskih postopkov izčrpati vse upravne revizijske postopke, če je taka zahteva postavljena v skladu z nacionalno zakonodajo. Vsak tak postopek je pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.
5.  Države članice zagotovijo, da so javnosti dostopni praktični podatki o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.“
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 15 – odstavek 1
(5b)  v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.   Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo za vsaj naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi vsakih pet let posodobijo.
„1. Vsaka država članica do 1. januarja 2020 in nato do 1. januarja 2029, potem pa vsakih deset let, pripravi in predloži Komisiji svojo dolgoročno strategijo do leta 2050 in za naslednjih 30 let. Države članice navedene strategije po potrebi vsakih pet let posodobijo.“;
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (EU) 2018/1999
Člen 15 – odstavek 3 – točka c
(c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov po ponorih v vseh sektorjih v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
(c)  doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vseh sektorjih gospodarstva in povečanju odvzemov po ponorih, da bi se v okviru zmanjšanja, ki je po mnenju Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) nujno, na stroškovno učinkovit način zmanjšale emisije toplogrednih plinov Unije in povečali odvzemi po ponorih v skladu s cilji glede temperature iz Pariškega sporazuma, da bi čim prej dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odvzemi po ponorih v Uniji najpozneje do leta 2050 ter po tem letu dosegli negativne emisije, kot je navedeno v členu 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 – točka a
Uredba (EU) 2018/1999
Priloga I – del I – oddelek A – točka 3.1.1. – točka i
(i)  Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju cilja podnebne nevtralnosti iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
(i)  Politike in ukrepi za doseganje ciljev, določenih v Uredbi (EU) 2018/842, iz točke 2.1.1, ter politike in ukrepi za uskladitev z Uredbo (EU) 2018/841, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, in sektorje za povečanje odvzemov, ob upoštevanju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 – točka b
Uredba (EU) 2018/1999
Priloga I – del I – oddelek A – točka 5.5.
5.5.  Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
5.5.  Prispevek načrtovanih politik in ukrepov k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila];
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Uredba (EU) 2018/1999
Priloga IV – točka 2.1.1.
(7a)   v Prilogi IV se točka 2.1.1. nadomesti z naslednjim:
2.1.1.  Predvideno zmanjšanje emisij in izboljšanje odvzemov do leta 2050
„2.1.1. Predvideni seštevek emisij za obdobje 2021–2050 z namenom prispevanja k doseganju proračuna toplogrednih plinov iz člena 3(-1) Uredbe …/… [podnebna pravila];“
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – točka 8
Uredba (EU) 2018/1999
Priloga VI – točka c – točka viii
(viii)  oceno prispevka politike ali ukrepa k doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije iz člena 2 Uredbe.../... [podnebna pravila] in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15;.
(viii)  oceno prispevka politike ali ukrepa k doseganju podnebnih ciljev Unije iz člena 2 Uredbe .../... [podnebna pravila] in k doseganju dolgoročne strategije iz člena 15;.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Spremembe Uredbe (EU) 2018/842
V Uredbi (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta1a se v člen 5 vstavijo naslednji odstavki:
„5a. V vseh transakcijah, opravljenih v skladu z določbo iz člena 5(5), se letna minimalna cena dodeljevanja emisij določi na 100 EUR za vsako tono ekvivalenta CO2.
5b.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, in do 31. marca 2025 sporočijo, da nameravajo uporabiti določbe iz člena 5(5).
5c.   Komisija najpozneje do 30. junija 2025 za vse države članice oceni namen uporabe določb iz člena 5(5) in javno objavi proračunski učinek uporabe teh določb.“.
____________________
1a Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 56, 19.6.2018, str. 26).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0162/2020).

Zadnja posodobitev: 13. januar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov