Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2880(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0375/2020

Razprave :

PV 26/11/2020 - 8.1
CRE 26/11/2020 - 8.1

Glasovanja :

PV 26/11/2020 - 16

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0329

Sprejeta besedila
PDF 143kWORD 50k
Četrtek, 26. november 2020 - Bruselj
Vse slabše razmere na področju človekovih pravic v Alžiriji, zlasti primer novinarja Khaleda Drarenija
P9_TA(2020)0329RC-B9-0375/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o vse slabših razmerah na področju človekovih pravic v Alžiriji, zlasti primeru novinarja Khaleda Drarenija (2020/2880(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Alžiriji, zlasti tistih z dne 28. novembra 2019 o stanju svoboščin v Alžiriji(1) in z dne 30. aprila 2015 o zaprtju aktivistov za človekove pravice in pravice delavcev v Alžiriji(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2019 z dne 15. junija 2020,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Mednarodne komisije pravnikov z naslovom Flawed and inadequate: Algeria Constitutional Amendment Process (Pomanjkljiv in neustrezen: postopek ustavnih sprememb v Alžiriji), objavljen oktobra 2020,

–  ob upoštevanju skupnega pisma z dne 29. septembra 2020, ki ga je podpisalo 31 lokalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, v katerem so obsodile zatiranje alžirske civilne družbe,

–  ob upoštevanji štirih sporočil o samovoljnih in nasilnih aretacijah, nepravičnih sodnih postopkih in povračilnih ukrepih proti zagovornikom človekovih pravic in miroljubnih aktivistih, posredovanih alžirski vladi med 30. marcem in 16. septembrom 2020 v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice;

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo, zlasti člena 2, ki določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic bistveni element notranjih in mednarodnih politik pogodbenic in bistvena sestavina tega sporazuma,

–  ob upoštevanju 11. pridružitvenega sveta EU-Alžirija,

–  ob upoštevanju skupnih prednostnih nalog, ki sta jih Alžirija in Evropska unija 13. marca 2017 sprejeli v okviru revidirane evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2020 o akcijskem načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji za obdobje 2020-2024, zlasti mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, vzpostavljenega za zaščito in podporo novinarjev in medijskih delavcev,

–  ob upoštevanju alžirskega kazenskega zakonika, zlasti členov 75, 79, 95(a), 98, 100, 144, 144(a), 144(a)(2), 146 in 196(a),

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, smrtni kazni, mučenju in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kaznih ali ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega, ter novega strateškega okvira in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Konvencije o otrokovih pravicah, ki so jih vse štiri ratificirale države članice EU in Alžirija,

–  ob upoštevanju mnenja št. 7/2020 o pridržanju Fadela Breika, ki ga je sprejela delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja,

–  ob upoštevanju tretjega splošnega rednega pregleda za Alžirijo, ki ga je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 36. zasedanju 21. in 22. septembra 2017,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa svobode tiska za leto 2020, ki ga je pripravila organizacija Novinarji brez meja,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Alžirija februarja 2019 izkusila protestno gibanje (Hirak) kot še nikoli dotlej, kot odziv na možnost petega mandata takratnega predsednika Abdelaziza Buteflike; ker so mirne demonstracije proti vladni korupciji, na katerih so udeleženci pozivali k civilno vodeni državi, neodvisnemu sodstvu, demokratični reformi, preglednosti in vključujočemu okviru za pripravo svobodnih volitev, ob petkih in torkih potekale redno po vsej državi ter se nadaljevale vse leto, tudi med volilnim procesom; ker so se te obsežne prostovoljne tedenske demonstracije marca 2020 zaradi pandemije COVID-19 prostovoljno prenehale, čeprav se je protestno gibanje nadaljevalo na družbenih medijih;

B.  ker so v Alžiriji po odstopu predsednika Buteflike 2. aprila 2019 v odziv na gibanje Hirak in dveh poznejših preložitev volitev, ko je vojaško vodstvo odigralo pomembno vlogo, 12. decembra 2019 potekale predsedniške volitve, na katerih je bi za predsednika izvoljen nekdanji predsednik vlade Abdelmadžid Tebun; ker je gibanje Hirak obsodilo seznam kandidatov zaradi vezi z nekdanjo administracijo in je bojkotiralo volitve, na katerih je bila uradna volilna udeležba manj kot 40-odstotna;

C.  ker so je od poletja 2019 povečalo število političnih aretacij in samovoljnih pridržanj miroljubnih aktivistov gibanja Hirak ter sindikalnih aktivistov in novinarjev, kar pomeni kršitev temeljnih pravic do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja; ker se kljub uradnemu koncu vlade Buteflike še naprej zaostrujejo cenzura, sojenje in strogo kaznovanje neodvisnih medijev, ki so pogosto obtoženi, da s tujimi silami delujejo proti državni varnosti; ker so varnostne omejitve, uvedene za boj proti pandemiji COVID-19, prispevale k poostrenemu nadzoru in jih oblasti uporabljajo za dodatno omejevanje prostora za delovanje civilne družbe, omejevanje mirnega nasprotovanja ter oviranje svobode govora in izražanja;

D.  ker v tem okolju represije, ki vlada v Alžiriji, prihaja do vse več domnevnih primerov mučenja na policijskih postajah in v generalnem direktoratu za notranjo varnost v mestu Alžir, kot v primeru zapornika Valida Nekiša;

E.  ker so bila alžirski vladi med 30. marcem in 16. aprilom 2020 v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice poslana tri sporočila o samovoljnih in nasilnih aretacijah, nepravičnih sodnih postopkih in povračilnih ukrepih proti zagovornikom človekovih pravic in miroljubnih aktivistih, četrto z dne 27. avgusta 2020 pa se je nanašalo na Mohameda Khaleda Drarenija;

F.  ker je bil avgusta 2020 Mohamed Khaled Drareni, dopisnik mreže TV5 Monde, predstavnik Novinarjev brez meja in direktor novičarskega spletnega mesta Casbah Tribune, obsojen na triletno zaporno kazen in denarno kazen 50.000 alžirskih dinarjev zaradi snemanja policijskega napada na protestnike v mestu Alžir; ker je bil uradno obtožen „napeljevanja k neoboroženemu srečanju“ in „spodkopavanja celovitosti nacionalnega ozemlja“; ker mu je bila kazen po pritožbi dne 15. septembra 2020 skrajšana na dve leti; ker so posebni poročevalci in delovna skupina za posebne postopke OZN dne 16. septembra 2020 najstrožje obsodili njegovo zaporno kazen, alžirske oblasti pa pozvali, naj Drarenija nemudoma izpustijo, in njegovo obsodbo opisali kot očitno kršitev svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja;

G.  ker je Mohamed Khaled Drareni od začetka februarja 2019 dvakrat tedensko poročal s protestov gibanja Hirak; ker so ga zaradi razkrivanja, kako alžirska vlada grobo zatira mirno zbiranje in svobodo izražanja, že pred obsodbo trikrat pridržali, zaslišali in ustrahovali zaradi poročanja o protestih gibanja Hirak, in sicer 14. maja 2019, 9. avgusta 2019 in 9. januarja 2020, dvakrat pa so ga vladni uradniki poskušali podkupiti; ker so mu povedali, da je bilo njegovo zadnje pridržanje končno opozorilo, preden se ga bo lotil pravosodni sistem; ker je bil Mohamed Khaled Drareni dne 7. marca 2020 aretiran na protestu gibanja Hirak; ker je bil 10. marca 2020 izpuščen, nato pa 27. marca 2020 ponovno pridržan;

H.  ker je bilo na dan njegove prve aretacije pridržanih več kot 20 drugih miroljubnih protestnikov; ker sta dva od pridržanih nosila berbersko zastavo; ker se berberska zastava množično uporablja na protestih gibanja Hirak; ker je general Ahmed Gaid Salah junija 2019 prepovedal uporabo te zastave; ker so v zadnjih mesecih nekdanji režimski uradniki začeli kampanjo blatenja večinskega prebivalstva v regiji Amazigh Kabili, kar bi lahko povzročilo etnično delitev v gibanju Hirak; ker so berberski aktivisti in aktivisti Hiraka, vključno z Jasinom Mebarkijem, še vedno žrtve samovoljnih aretacij zaradi izražanja drugačnih verskih in političnih pogledov;

I.  ker se je s protesti gibanja Hirak znova začel vzpostavljati javni državljanski prostor; ker so se zlasti po tem, ko se je gibanje Hirak preselilo na splet, da bi preprečili širjenje COVID-19, poostrile omejitve svobode izražanja in omejitve za novinarje, predvsem z blokiranjem spletnih strani, cenzuro televizijskih programov ter pridržanjem in nadlegovanjem novinarjev, upraviteljev medijev in protestnikov, ki so izražali svoje mnenje v družbenih medijih, pri čemer je bilo aprila in maja 2020 na alžirskih omrežjih nedostopnih vsaj šest novičarski spletnih mest;

J.  ker skupine za pravice lokalnega prebivalstva ocenjujejo, da je bilo med marcem in junijem 2020 zaradi izražanja mnenja ali domnevne podpore gibanju Hirak samovoljno pridržanih vsaj 200 ljudi; ker je Narodni odbor za osvoboditev pripornikov (CNLD) dokumentiral primere najmanj 91 zapornikov vesti, ki so bili od 17. novembra 2019 v priporu, medtem ko jih je bilo konec avgusta 44, od tega jih je več v priporu za nedoločen čas; ker tveganje izbruha COVID-19 v zaporih pomeni dodatno nevarnost za tiste, ki so pridržani zaradi izražanja političnih stališč; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet dne 25. marca 2020 v okviru pandemije COVID-19 pozvala k izpustitvi političnih zapornikov in vseh, ki so bili pridržani zaradi izražanja kritičnih stališč;

K.  ker so aktivisti, zlasti iz skupine Feminicid-dz, od januarja 2020 zabeležili 41 feminicidov; ker so gibanja za pravice žensk v letu 2020 okrepila obsojanje vse večjega nasilja nad ženskami in števila feminicidov ter pozvala k pregledu veljavnih zakonov, zlasti družinskega zakonika in številnih členov kazenskega zakonika, da bi zagotovili popolno enakost žensk in moških;

L.  ker je Alžirija aprila 2020 z zakonom št. 20-06 sprejela tudi spremembe kazenskega zakonika, ki dodatno omejujejo in kriminalizirajo uveljavljanje temeljnih pravic, kot so svoboda tiska, svoboda izražanja in svoboda združevanja, in sicer na umetni podlagi, češ da gre za lažne novice, ki spodkopavajo alžirsko državo; ker alžirske oblasti vse pogosteje uporabljajo nejasne člene kazenskega zakonika, vključno s tistimi, ki so bili dodani aprila 2020, za pregon ljudi, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode mnenja in izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja; ker je za kaznivo dejanje, ki se zgodi prvič, zagrožena najvišja kazen petih let zapora, če je storjeno v času „omejitve gibanja zaradi javnega zdravja, naravne, biološke ali tehnološke nesreče ali katere koli druge vrste nesreče“;

M.  ker alžirske oblasti kot del omejevanja prostora civilne družbe nadaljujejo z vrha vodene ustavne spremembe, kar naj bi bilo del zaveze predsednika Tebuna v odziv na proteste gibanja Hirak, podane ob imenovanju, da bo gradil novo Alžirijo, za kar pa nima široke podpore alžirske družbe in kar neodvisne organizacije civilne družbe kritizirajo, ker krši mednarodne standarde vključevanja, sodelovanja, preglednosti in suverenosti v ustavodajnem postopku; ker hkratne množične aretacije aktivistov civilne družbe in novinarjev popolnoma spodkopavajo javno legitimnost postopka ustavnih sprememb;

N.  ker je v Alžiriji 1. novembra 2020 potekal referendum o reviziji ustave, vključno z omejitvijo mandata predsednika na dve obdobji; ker je bila udeležba na referendumu najnižja od neodvisnosti Alžirije leta 1962 in je uradno znašala 23,7 %; ker je novo ustavo uradno potrdilo 66,8 % volivcev; ker nova ustava čaka na ratifikacijo predsednika, ko se bo vrnil v Alžirijo;

O.  ker alžirska ustava svobodo tiska, sicer uradno priznano v členu 54 revidirane ustave, pogojuje s spoštovanjem „tradicij ter verskih, moralnih in kulturnih vrednot naroda“; ker tovrstne omejitve svobode tiska kršijo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija ratificirala; ker je v splošni pripombi št. 34 Odbora OZN za človekove pravice zapisano, da nobena medijska hiša ne sme biti kaznovana zaradi kritike političnega ali družbenega sistema; ker ta revizija prinaša tudi nevarno spremembo, s katero je v ustavo zapisana politična vloga in pristojnosti vojske; ker se z ustavno reformo ohranja tudi premoč predsedstva nad vsemi institucijami, vključno s sodstvom;

P.  ker je nacionalna zveza sodnikov obsodila alžirske oblasti, da prepogosto in zlonamerno uporabljajo pripor v predkazenskem postopku; ker so bili člani sodstva kaznovani s poklicnimi sankcijami zaradi oprostitve miroljubnih aktivistov ali po tem, ko so od izvršnih oblasti zahtevali spoštovanje neodvisnosti sodstva;

Q.  ker je organizacija Novinarji brez meja Alžirijo leta 2020 uvrstila na 146. mesto od 180 na svetovnem indeksu svobode tiska, kar je pet mest nižje kot leta 2019 in 27 mest nižje kot leta 2015;

R.  ker je Alžirija ključna partnerica Evropske unije v evropski sosedski politiki, s pomembnimi političnimi, gospodarskimi in osebnimi interesi v državi in regiji; ker so prednostne naloge partnerstva med EU in Alžirijo izraz skupne zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in človekovih pravic;

1.  odločno obsoja stopnjevanje samovoljnih in nezakonitih aretacij, pridržanj in sodnega nadlegovanja novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov, odvetnikov, civilne družbe in miroljubnih aktivistov v Alžiriji, kar onemogoča vzpostavitev prostora za politični dialog o nedemokratični spremembi ustave in uveljavljanju svobode izražanja, zbiranja in združevanja; obsoja uporabo nujnih ukrepov zoper pandemijo COVID-19 kot izgovor za omejevanje temeljnih pravic alžirskih državljanov;

2.  poziva alžirske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Mohameda Khaleda Drarenija in vse, ki so bili obtoženi, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja, tako na spletu kot drugje, ter svobode zbiranja in združevanja, med njimi Jasin Mebarki, Abdulah Benaum, Mohamed Tadžadit, Abdelkrim Zeghileš, Valid Kešida, Brahim Lalami, Aisa Šuha, Zoheir Kadam, Valid Nekiš, Nuredin Khimud in Hakim Adad; ponavlja poziv visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet, naj se zaradi pandemije nemudoma izpustijo vsi politični zaporniki in tisti, ki so bili pridržani zaradi izražanja odklonilnih mnenj; poziva alžirske oblasti, naj sprostijo blokado medijskih hiš ter ustavijo aretacije in pridržanja političnih aktivistov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter vseh, ki izražajo nestrinjanje z vlado ali jo kritizirajo;

3.  ponovno poudarja, da je svoboda izražanja, vključno s svobodo novinarjev in državljanov novinarjev, da poročajo, analizirajo in dajejo komentarje o protestih ali drugih izrazih nezadovoljstva z vlado ali vladnimi institucijami ali posamezniki, bistvena za resnično demokratično politično tranzicijo;

4.  izraža solidarnost z vsemi alžirskimi državljani – ženskami in moškimi iz različnih geografskih, socialno-ekonomskih in etničnih okolij –, ki od februarja 2019 naprej mirno protestirajo ter zahtevajo državo pod civilnim nadzorom, narodno suverenost, spoštovanje pravne države, socialno pravičnost in enakost spolov; poziva alžirske oblasti, naj ukrepajo proti korupciji;

5.  ponovno poziva alžirske oblasti, naj odpravijo vse oblike ustrahovanja, sodnega nadlegovanja, kriminalizacije ali samovoljnih aretacij in pridržanj kritičnih novinarjev, blogerjev, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in aktivistov ter sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, svobode medijev in svobode misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja, ki jih zagotavljata alžirska ustava in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija podpisala in ratificirala; obsoja vse oblike pretirane uporabe sile organov prisile pri razganjanju mirnih protestov; ponovno poziva alžirske oblasti, naj izvedejo neodvisne preiskave vseh primerov pretirane uporabe sile s strani organov prisile in zagotovijo, da bodo vsi krivci za to odgovarjali; poziva alžirske oblasti, naj uresničijo svoje mednarodne obveznosti v okviru konvencije UNCAT;

6.  ugotavlja, da so bili od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 začasno izpuščeni nekateri politični aktivisti, kot so predstavnik opozicije Karim Tabu, Mustafa Bendžema in Khaled Tazaghart;

7.  poziva alžirske oblasti, naj poskrbijo za svoboden prostor civilne družbe, ki bo omogočal pristen politični dialog in ne bo kriminaliziral temeljnih svoboščin, tako da sprejmejo novo zakonodajo, ki bo popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi in ne bo določala izjem, ki so nezakonite po mednarodnem pravu, zlasti po konvencijah, ki jih je Alžirija ratificirala, vključno s konvencijami Mednarodne organizacije dela; poudarja, da je svobodni prostor civilne družbe pogoj za demokratično Alžirijo pod civilnim vodstvom; obžaluje, da se tuji novinarji pri pridobivanju novinarskih vizumov za delo v državi še vedno srečujejo z upravnimi in drugimi ovirami;

8.  opozarja, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic, določenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, eden od bistvenih elementov pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo iz leta 2005; poudarja, da je treba med potekajočo politično tranzicijo Alžircem vseh spolov ter vseh geografskih, socialno-ekonomskih in etničnih okolij, vključno z Berberi, zagotoviti, da v polni meri sodelujejo v demokratičnem procesu in uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, tudi tako, da se obrne trend krčenja prostora za neodvisno civilno družbo, novinarstvo in politični aktivizem;

9.  izraža zaskrbljenost zaradi novih restriktivnih zakonov, kot je zakon št. 20-06, ki samovoljno inkriminira „širjenje lažnih novic“, s katerimi se domnevno blati čast javnih uslužbencev in financiranje združenj; poudarja, da ta zakon vsebuje več določb, ki kršijo mednarodne standarde o svobodi izražanja in svobodi združevanja, vključno s členoma 19 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

10.  poziva alžirske oblasti, naj pregledajo veljavni omejevalni zakon št. 12-06 iz leta 2012 o združenjih in zakon št. 91-19 iz leta 1991 o javnih zborovanjih in demonstracijah, po katerem je treba vnaprej zaprositi za dovoljenje za to, in naj zagotovijo, da bo ustrezni upravni organ številnim organizacijam civilne družbe ter nevladnim, verskim in dobrodelnim organizacijam, ki so zaprosile za ponovno registracijo, nemudoma izdal potrdilo o tem;

11.  obžaluje, da so bile aprila 2020 sprejete spremembe alžirskega kazenskega zakonika, ki omejujejo svobodo tiska, svobodo izražanja in svobodo združevanja; poziva alžirske oblasti, naj pregledajo kazenski zakonik, zlasti člene 75, 79, 95a, 98, 100, 144, 144, 144a, 144a2, 146 in 196a v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Afriško komisijo za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHRP), da bi preprečili kriminalizacijo svobode izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja;

12.  pozdravlja dejstvo, da člena 4 in 223 spremenjene ustave krepita status jezika tamazight kot državnega in uradnega jezika; poudarja, da tovrstne izjave ne smejo služiti kot pretveza za neupoštevanje strukturnih težav, s katerimi se spopada ta jezikovna skupnost, ali za povzročanje razdora v gibanju Hirak; poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo enakost pred zakonom pri uporabi arabskega jezika in jezika tamazight; poziva alžirsko vlado, naj razveljavi prepoved uporabe berberske zastave in nemudoma izpusti vse, ki so zaprti zaradi prikazovanja berberskih simbolov;

13.  podpira alžirske odvetnike in druge osebe, ki delujejo na področju pravosodja, ki si kljub okoliščinam in tveganjem še naprej prizadevajo za spoštovanje najvišjih standardov pravičnosti; poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo popolno neodvisnost sodstva in nepristranskost pravosodnega sistema ter odpravijo in prepovedo vse omejitve, nedovoljene vplive, pritiske, grožnje ali vmešavanje v sprejemanje sodnih odločitev in druge pravosodne zadeve;

14.  poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo polno odgovornost ter civilni in demokratični nadzor nad oboroženimi silami, naj jih dejansko podrejedijo zakonito vzpostavljeni civilni oblasti ter poskrbijo, da bo vloga vojske ustrezno opredeljena v ustavi in izrecno omejena samo na obrambo države;

15.  poziva alžirske oblasti, naj omogočijo vstop v državo mednarodnim organizacijam za človekove pravice in poročevalcem v okviru posebnih postopkov OZN;

16.  izraža zaskrbljenost zaradi upravnih ovir, s katerimi se srečujejo verske manjšine v Alžiriji, zlasti v zvezi z odlokom št. 06–03; spodbuja alžirsko vlado, naj revidira odlok št. 06–03, da bi ga še bolj uskladila z ustavo in svojimi mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic, in sicer s členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; poziva k spoštovanju svobode veroizpovedi vseh verskih manjšin;

17.  pričakuje od EU, da bo položaj človekovih pravic postavila v središče svojega sodelovanja z alžirskimi oblastmi, zlasti na prihodnjem pridružitvenem svetu EU-Alžirija; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj sestavi in predloži seznam posameznih primerov, ki vzbujajo izrecno zaskrbljenost, vključno s tistimi, ki so omenjeni v tej resoluciji, ter naj Parlamentu redno poroča o napredku pri njihovem reševanju;

18.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj skupaj s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice podpirajo skupine civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, novinarje in protestnike, tudi tako, da zavzamejo odločnejše stališče glede spoštovanja človekovih pravic in pravne države v Alžiriji, da jasno in javno obsodijo kršitve človekovih pravic in oblasti pozovejo, naj izpustijo samovoljno pridržane pripornike, in ustavijo pretirano uporabo preiskovalnega pripora, da zahtevajo dostop do pripornikov in spremljajo sojenja aktivistom, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic in da pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Alžiriji, ter naj pri tem uporabljajo vse razpoložljive instrumente;

19.  poudarja, da so odnosi med EU in Alžirijo pomembni, saj gre za pomembno državo sosedstva in partnerico; opozarja, kako pomembni so trdni in poglobljeni odnosi med EU in Alžirijo, ter ponovno potrjuje svojo zavezanost spodbujanju teh odnosov, ki temeljijo na popolnem spoštovanju skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, pravna država in svoboda medijev;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, delegaciji EU v Alžiru, vladi Alžirije, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0072.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0188.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov