Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2882(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0389/2020

Razprave :

PV 26/11/2020 - 8.3
CRE 26/11/2020 - 8.3

Glasovanja :

PV 26/11/2020 - 10
PV 26/11/2020 - 16

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0331

Sprejeta besedila
PDF 141kWORD 45k
Četrtek, 26. november 2020 - Bruselj
Nenehne kršitve človekovih pravic v Belorusiji, zlasti umor Romana Bondarenka
P9_TA(2020)0331RC-B9-0389/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o nenehnih kršitvah človekovih pravic v Belorusiji, zlasti umoru Romana Bondarenka (2020/2882(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Belorusiji(1), z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97(2), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji(3), z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji(4) in z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji(5),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP/PP) z dne 21. oktobra 2020 o odnosih z Belorusijo(6),

–  ob upoštevanju, da je bila 22. oktobra 2020 demokratični opoziciji v Belorusiji podeljena nagrada Saharova za svobodo misli za leto 2020,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020 in izjave voditeljev petih političnih skupin z dne 17. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po tako imenovanih predsedniških volitvah 9. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. oktobra 2020 in 16. oktobra 2020 ter sklepov Sveta o Belorusiji z dne 12. oktobra 2020,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 6. novembra 2020, s katerim je bilo 15 predstavnikov beloruskih oblasti, tudi Aleksander Lukašenko, uvrščenih na seznam posameznikov, za katere sta bila uvedena prepoved potovanja in zamrznitev sredstev, tako da je zdaj na njem skupno 59 ljudi; ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 17. februarja 2020 o podaljšanju embarga na orožje in opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ki ga je leta 2004 proti Belorusiji uvedla EU(7),

–  ob upoštevanju najpomembnejših rezultatov izredne seje Odbora za zunanje zadeve dne 14. avgusta 2020 in sklepov predsednika Evropskega sveta z dne 19. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, ki so potekale 9. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju številnih nedavnih deklaracij in izjav visokega predstavnika/podpredsednika Komisije o Belorusiji, predvsem tistih z dne 11. in 17. avgusta 2020, ter preteklih izjav tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti izjave z dne 13. novembra 2020 o smrti Romana Bondarenka ter izjav o uporabi smrtne kazni v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 7. septembra 2020 o samovoljnih in nepojasnjenih aretacijah in priprtjih iz političnih razlogov ter njegove deklaracije v imenu Evropske unije z dne 11. septembra 2020 o stopnjevanju nasilja in ustrahovanju članov in članic koordinacijskega sveta, ob upoštevanju skupne izjave delegacije EU v Belorusiji v imenu držav članic EU, zastopanih v Minsku, britanskega in švicarskega veleposlaništva, ter veleposlaništva ZDA z dne 17. novembra 2020 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjav OZN o razmerah v Belorusiji, zlasti izjav posebnih poročevalcev OZN za človekove pravice z dne 13. avgusta 2020 in 19. novembra 2020 in uradnega govorca visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 21. avgusta, 11. septembra in 13. novembra 2020, ter izjav med nujno razpravo o razmerah na področju človekovih pravic na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 18. septembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 17. julija 2020 ter resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 17. septembra 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji pred predsedniškimi volitvami leta 2020 in po njih,

–  ob upoštevanju poročila poročevalca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v okviru moskovskega mehanizma z dne 5. novembra 2020 o domnevnih kršitvah človekovih pravic, povezanih s predsedniškimi volitvami 9. avgusta 2020 v Belorusiji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker rekordni mirni protesti in stavke v Belorusiji trajajo že več kot 100 dni in pričajo o velikem nezadovoljstvu in mobilizaciji beloruske družbe proti množičnemu ponarejanju volilnih izidov in kršitvam človekovih pravic, ki jih je zagrešil avtokratski režim države; ker so protesti še posebej številni ob koncu tedna na tako imenovanih pohodih za enotnost, njihov obseg pa je brez primere v beloruski zgodovini, saj se jih udeležuje na stotisoče ljudi;

B.  ker so se beloruske oblasti na legitimne in mirne proteste odzvale z nasiljem, represijo, sistematičnim ustrahovanjem, nadlegovanjem, omejevanjem temeljnih pravic in nečlovečnim ravnanjem, vključno z mučenjem oseb, pridržanih med protesti, in spolnim nasiljem nad njimi, tudi nad zagovorniki človekovih pravic; ker so zagovorniki človekovih pravic zabeležili več kot 500 primerov mučenja ali grdega ravnanja, več ljudi pa je pogrešanih ali je bilo najdenih mrtvih, med njimi Aleksander Tarajkovski, Konstantin Šišmakov, Artem Parukov, Aleksander Vihor in Genadij Šutov; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen;

C.  ker naj bi bilo med protesti proti režimu, tako pred volitvami 9. avgusta 2020 kot po njih, pridržanih več kot 25 000 ljudi, celo starejši, ženske in otroci; ker je bilo nedavno, tako 8. kot 15. novembra 2020, več kot 1000 ljudi pridržanih med stalnimi mirnimi protesti; ker je v Belorusiji več kot 125 političnih zapornikov;

D.  ker je Romana Bondarenka, 31-letnega učitelja likovne vzgoje, 11. novembra 2020 zvečer brutalno pretepla skupina zamaskiranih mož v civilnih oblačilih, ki so po poročanju tesno povezani z Lukašenkovim režimom; ker so ga nato med pridržanjem ponovno pretepli in po dveh urah odpeljali v bolnišnico s poškodbami glave, zaradi katerih je naslednji dan umrl; ker se oblasti poskušajo izogniti odgovornosti in trdijo, da so Romana Bondarenka pretepli „zaskrbljeni državljani“ ter sodno preganjajo zdravnika in novinarja, ki sta zadevo razkrila;

E.  ker beloruski organi niso nemudoma sprejeli zakonsko predpisanih ukrepov, da bi preiskali kaznivo dejanje, in so po tem dogodku po vsej državi pridržali več kot 1100 ljudi, ki so se poklonili umrlemu Bondarenku; ker je beloruski preiskovalni odbor obvestil predstavnike pravoslavne in katoliške cerkve, da so kršili zakon, ker so obsodili ravnanje varnostnih sil, ki so uničile spominsko obeležje Romana Bondarenka;

F.  ker oblasti niso privedle pred sodišče krivcev za smrt Romana Bondarenka, temveč preganjajo tiste, ki skušajo odkriti, v kakšnih okoliščinah je v resnici umrl; ker je belorusko glavno tožilstvo 19. novembra 2020 sprožilo postopek po členu 178(3) beloruskega kazenskega zakonika („razkritje zdravstvene skrivnosti s hudimi posledicami“); ker so zatem aretirali Katarino Barisevič, novinarko neodvisnega medijskega portala TUT.BY, ki je poročala o Bondarenkovi smrti;

G.  ker je belorusko ministrstvo za notranje zadeve 12. oktobra 2020 v izjavi sporočilo, da je proti protestnikom pripravljeno uporabiti prave naboje; ker so oblasti med več protesti uporabile granate za omrtvičenje in solzivec, streljale gumijaste naboje naravnost v ljudi ter streljale v zrak s pravim strelivom; ker nenehno prihaja do ovir pri prometu in komunikaciji, zlasti do omejitev dostopa do interneta, saj želijo na ta način preprečiti in razpršiti proteste;

H.  ker beloruski organi še naprej nasilno nastopajo zoper neodvisne beloruske poročevalce in državljane, ki poročajo o dogodkih, ter namerno ovirajo objektivno poročanje; ker je bilo samo 15. novembra 2020 v različnih beloruskih mestih aretiranih 23 novinarjev, ki so poročali s protestov v spomin na Romana Bondarenka; ker tuji mediji in novinarji nimajo vstopa v Belorusijo;

I.  ker je bilo v predvolilnem obdobju in po volitvah sodno preganjanih kar 390 novinarjev, od tega jih je bilo 77 z upravno sodbo obsojenih na krajšo, do 15-dnevno zaporno kazen; ker belorusko združenje novinarjev poroča, da je od 23. novembra 2020 na podlagi upravne ali kazenske obtožnice zaprtih 14 novinarjev;

J.  ker se pri samovoljnih pridržanjih in aretacijah novinarjev pogosto uporablja sila, se jim poškoduje ali zaseže delovna oprema ter izbriše posneto gradivo; ker novinarke pri delu pogosto ranijo z gumijastimi naboji;

K.  ker je bila tujim dopisnikom, ki so prišli poročat o volitvah, zavrnjena akreditacija; ker je belorusko zunanje ministrstvo 2. oktobra 2020 vsem tujim dopisnikom v državi preklicalo akreditacijo z obrazložitvijo, da so se spremenili državni predpisi in postopki za medije;

L.  ker so beloruski otroci žrtve represije, saj njihovim staršem grozi, da bodo izgubili skrbništvo nad njimi, če se udeležijo protestov;

M.  ker je EU uvedla sankcije zoper 40 posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in ponareditev volilnega izida v Belorusiji; ker se je Evropski svet 6. novembra 2020 odločil, da na seznam posameznikov, zoper katere so uvedene sankcije, uvrsti dodatnih 15 predstavnikov beloruskih oblasti, tudi Aleksandra Lukašenka in njegovega sina; ker so v pripravi nadaljnje sankcije zoper posameznike in podjetja; ker je jedrska elektrarna Ostrovec 3. novembra 2020 začela proizvajati električno energijo, kar je sprožilo nove pomisleke o njeni varnosti;

N.  ker beloruski organi ne preiskujejo poročil o policijskem nasilju, obsežne kršitve človekovih pravic pa se ne kaznujejo; ker nespoštovanje načela pravne države ovira pravico žrtev do poštenega sojenja;

1.  najodločneje obsoja umor Romana Bondarenka in izreka sožalje njegovi družini in vsem družinam, ki so izgubile svoje bližnje zaradi zatiranja Lukašenkovega režima;

2.  zahteva hitre, temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave smrti Romana Bondarenka ter smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vihorja, Artema Parukova, Genadija Šutova in Konstantina Šišmakova, ki so umrli med protesti;

3.  poziva beloruske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse politične zapornike, tudi dr. Artema Sarokina in novinarko Katarino Barisevič, ki sta razkrila uradno prikriti umor Romana Bondarenka;

4.  ponovno odločno podpira beloruske protestnike v njihovih zahtevah za svobodo, demokracijo, dostojanstvo in pravico, da odločajo o svoji usodi; obsoja sedanje kršitve človekovih pravic, ustrahovanje in nesorazmerno uporabo sile proti mirnim protestnikom;

5.  zahteva takojšnjo izpustitev zdravstvenega delavca, ki je zaradi javnega interesa medijem posredoval informacije o smrti Romana Bondarenka, saj pri tem ni kršil pravic pokojnikove družine;

6.  poziva beloruske oblasti, naj prenehajo z vsemi oblikami nasilja, slabega ravnanja, nasilja na podlagi spola in mučenja beloruskih državljanov in pripornikov, naj jim omogočijo dostop do zdravstvenega in pravnega svetovanja ter naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse samovoljno pridržane osebe, tudi zaradi udeležbe na protestih proti izidom volitev ali nasilju oblasti ali zaradi izražanja podpore tem protestom;

7.  odločno obsoja vsakršno ustrahovanje, nadlegovanje, samovoljne aretacije in pridržanja državljanov ter slabo ravnanje z njimi in obsoja kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili beloruski državni organi ali so bile storjene v njihovem imenu; poziva k takojšnji ustavitvi vseh oblik nadlegovanja državljanov, kot so odpuščanja zaposlenih ali izključitve študentov zaradi sodelovanja v stavkah ali na protestih, odvzem novinarskih akreditacij, namerno kaznovanje z motenjem komunalnih storitev, kot sta oskrba z vodo ali ogrevanje, odvzem skrbniških pravic za otroke, blokiranje zasebnih bančnih računov in prekinitve dostopa do interneta;

8.  poziva vse uslužbence beloruskih organov kazenskega pregona in vse, ki delujejo v imenu beloruskih oblasti, naj nemudoma prenehajo uporabljati nasilje zoper civiliste ter naj ne izvajajo zločinskih ukazov in navodil glede uporabe nesorazmerne sile, nasilja, mučenja in slabega ravnanja z državljani; poziva, naj se v beloruskem kazenskem zakoniku v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic izrecno opredeli mučenje ter naj se z zakonodajnimi spremembami kriminalizira prisilno izginotje;

9.  obsoja popolno nepripravljenost oblasti, da bi preiskale primere slabega ravnanja in mučenja s strani uslužbencev organov kazenskega pregona med kazenskimi preiskavami proti miroljubnim državljanom; poudarja, da to priča o premišljeni in sistematični politiki represije in nekaznovanja, ki jo še dodatno poudarja dejstvo, da policijske in posebne varnostne sile za vse to še naprej dobivajo najvišja priznanja za sodelovanje v kaznivih dejanjih proti ljudstvu;

10.  zavrača rezultate tako imenovanih predsedniških volitev 9. avgusta 2020 in izraža brezpogojno podporo beloruskemu narodu pri njegovih legitimnih zahtevah po takojšnji odpravi avtoritarnega zatiranja, spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, demokratičnemu zastopanju in politični participaciji ter ponovnih, svobodnih in poštenih volitvah v skladu z mednarodnimi standardi in z udeležbo opazovalcev volitev iz Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR);

11.  poziva vsa podjetja, ki poslujejo v Belorusiji, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ravnajo posebno skrbno in izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic;

12.  vztraja, da je treba državljanom zagotoviti pravico do svobode zbiranja, združevanja, izražanja in mnenja ter svobodo medijev in odpraviti vse zakonske in dejanske omejitve, ki te svoboščine ovirajo;

13.  ponovno poudarja pomen vzpostavitve pravne države, da bi se spoštovale temeljne svoboščine in človekove pravice, ter delujočega neodvisnega sodstva, da bi bila zagotovljena pravica do odvetnika, poštenega sojenja in pravnega sredstva;

14.  poziva Komisijo, naj poveča podporo neodvisnim medijem v Belorusiji, saj je bistveno, da preživijo in delujejo naprej, da bo beloruska in mednarodna javnost deležna objektivnih novic o dogajanju v državi;

15.  ostro obsoja izvajanje smrtne kazni in poziva k njeni takojšnji in trajni odpravi, do takrat pa k moratoriju za izvršitve smrtne kazni in k dejanski pravici do pritožbe zoper obsodbe na smrtno kazen;

16.  poziva beloruske oblasti, naj ne napadajo, zapirajo in klevetajo novinarjev in medijskih predstavnikov ter naj si prizadevajo za smiselna varovala medijske svobode;

17.  poziva EU, naj podpre mednarodno preiskavo zločinov Lukašenkovega režima nad beloruskim narodom; meni, da bi bilo treba preiskavo podpreti z ustanovitvijo centra za zbiranje dokazov in projektne skupine strokovnjakov za mednarodno pravo iz EU, ki bi pomagala pri prihodnjih mednarodnih preiskavah; poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti podprejo Svet OZN za človekove pravice in moskovski mehanizem OVSE, pa tudi zagovornike človekovih pravic in civilno družbo, da bi zagotovili dokumentacijo in poročila o kršitvah človekovih pravic ter nato dosegli odgovornost storilcev in pravico za žrtve;

18.  obsoja dejanja beloruske narodne skupščine, ki je beloruskim državljanom iz političnih razlogov odvzela državljanstvo;

19.  obsoja zatiranje zagovornic človekovih pravic, zlasti aretaciji Marfe Rabkove in Marine Kostiljančenko iz centra za človekove pravice Vjasna, ter poziva k takojšnjemu prenehanju nadlegovanja aktivistk na podlagi spola;

20.  meni, da se slovesna podelitev nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2020 demokratični opoziciji v Belorusiji glede na pandemijo zaenkrat lahko opravi na daljavo; poudarja pa, da bi bilo treba organizirati pravo slovesnost takoj, ko bodo razmere dopuščale;

21.  poudarja, da dosedanji ukrepi EU in njenih držav članic proti Lukašenkovemu režimu niso zadostni, in pozdravlja odločitev Sveta, da pripravi tretji sveženj sankcij proti podjetjem in oligarhom, ki so povezani z njegovim režimom; poziva, naj se seznam sankcij EU smiselno razširi;

22.  podpira takojšen začetek misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev v Vilni in Varšavi ter sodelovanje z belorusko opozicijo, da bi preučili možnost mediacije in dejavnosti za podporo demokraciji; poudarja, da so potrebne nadaljnje dejavnosti mediacije in podpore demokraciji, kot je misija na visoki ravni za spremljanje misije za ugotavljanje dejstev;

23.  poziva k popolni zamrznitvi vseh prenosov sredstev EU sedanji beloruski vladi in projektom pod državnim nadzorom, vključno s posojili Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter drugih; poziva ESZD, naj začasno ustavi pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo, dokler ne bodo izvedene svobodne in poštene predsedniške volitve;

24.  poziva EU in države članice, naj povečajo pomoč beloruski civilni družbi ter okrepijo sodelovanje EU z neodvisnimi organizacijami civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic in neodvisnimi novinarji, zlasti tistimi v priporu, in podporo zanje, in sicer s spremljanjem njihovih sojenj; poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi program štipendiranja študentov in znanstvenikov, ki so bili izključeni z beloruskih univerz zaradi naklonjenosti demokraciji; poziva Komisijo, naj začne s programom namenske podpore EU za pomoč žrtvam političnega zatiranja in policijskega nasilja;

25.  obsoja izgon evropskih diplomatov iz Belorusije ter poziva EU in države članice, naj razmislijo o tem, da bi zmanjšale raven diplomatskega sodelovanja s to državo;

26.  obžaluje prošnje beloruskih oblasti za izročitev ustanoviteljev televizijskih kanalov Telegram Next in Nexta-life s sedežem v Varšavi Stepana Putila in Romana Protaseviča, potem ko je beloruski odbor za državno varnost (KGB) uvrstil njuni imeni na seznam posameznikov, vpletenih v teroristične dejavnosti;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj izvajajo priporočila poročevalca moskovskega mehanizma OVSE, kar zadeva dodelitev azila v primerih preganjanja, ki jih zajema Ženevska konvencija o beguncih; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem dodatno poenostavijo postopke za pridobitev vizuma za tiste, ki bežijo iz Belorusije zaradi političnih razlogov, ter naj njim in njihovim družinam zagotovijo vso potrebno podporo in pomoč;

28.  obsoja zatiranje medijev in omejevanje dostopa do interneta, širjenje dezinformacij ter pretepanje, aretacije in ustrahovanje novinarjev in blogerjev; poudarja, da imajo prebivalci Belorusije pravico do nemotenega dostopa do informacij; poziva EU, naj uporabi svoje instrumente, da bi podprla medijske hiše in novinarje, ki jih režim zatira;

29.  vztraja, da bi morali imeti beloruski delavci možnost, da svojo pravico do mirnega stavkanja uveljavljajo brez tveganja odpustitve, aretacije ali drugih povračilnih ukrepov;

30.  obžaluje, da jedrska elektrarna Astravec ne izpolnjuje najvišjih mednarodnih okoljskih in varnostnih standardov; podpira prizadevanja za evropsko solidarnost pri vprašanju prepovedi uvoza energije iz jedrske elektrarne Astravec na trg EU;

31.  znova poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma vzpostavita mehanizem za celovite, učinkovite in pravočasne omejevalne ukrepe na ravni EU, tako imenovani evropski zakon Magnickega, ki bi omogočil ugotavljanje, kateri posamezniki, državni in nedržavni akterji ter drugi subjekti so odgovorni za v hude kršitve človekovih pravic, zlorabe in korupcijo oziroma vpleteni vanje;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter oblastem Republike Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0231.
(2) UL C 11, 13.1.2020, str. 18.
(3) UL C 390, 18.11.2019, str. 100.
(4) UL C 298, 23.8.2018, str. 60.
(5) UL C 224, 27.6.2018, str. 135.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0280.
(7) UL L 45, 18.2.2020, str. 3.

Zadnja posodobitev: 26. februar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov