Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2020 z naslovom Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440) in pisma o nameri predsednice von der Leyen predsedniku Sassoliju in kanclerki Merkel z dne 16. septembra 2020 z naslovom Stanje v Uniji 2020,

–  ob upoštevanju zabeležke o posvetovanju Komisije z dne 16. junija 2020 z naslovom Prenovljena trgovinska politika za močnejšo Evropo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij (COM(2020)0253),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika/visokega predstavnika z dne 9. marca 2019 z naslovom Celoviti strategiji za Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (Pariški podnebni sporazum),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1), z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(2), z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(3), z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(4), z dne 7. oktobra 2020 o izvajanju skupne trgovinske politike – letno poročilo 2018(5) in z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(6) ,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 24. novembra 2020,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pregledu trgovinske politike EU (O-000070/2020 – B9-0024/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

A.  ker so zaradi izbruha pandemije COVID-19 na začetku tega leta nastale motnje v svetovnih dobavnih verigah in proizvodnji, pri čemer je bilo izpostavljeno dejstvo, da je Evropska unija odvisna od virov iz tretjih držav, zlasti v nekaterih strateških sektorjih, kot sta medicinski in farmacevtski sektor;

B.  ker so trgovinska pravila in koristi postavljena pod vprašaj zunaj EU in znotraj držav članic in ker je treba nove izzive trajnostnemu razvoju, kot je boj proti podnebnim spremembam, vključiti v vse zunanje in notranje javne politike EU;

C.  ker je EU že pred pandemijo zaostajala za drugimi gospodarstvi v smislu konkurenčnosti; ker so motnje v mednarodni trgovini zaradi pandemije COVID-19 zdaj še povečale že tako znatne gospodarske izgube;

D.  ker je Evropska unija, ki ni bogata z viri in je največji trgovinski blok na svetu, v edinstvenem položaju, da lahko s sodelovanjem na svetovni ravni v skladu z evropskim zelenim dogovorom zagotovi trajnostno okrevanje svetovnega gospodarstva;

E.  ker pregled trgovinske politike EU in razvoj odločnejše trgovinske agende EU potekata v času, ko se na svetovni ravni izvajajo številni politično usmerjeni ukrepi na področju trgovine, gospodarstva in financ z dolgoročnimi posledicami;

Trgovina in „odprta strateška avtonomija“

1.  pozdravlja pravočasen začetek pregleda trgovinske politike EU v letu 2020, ki upošteva in se odziva na izkušnje, pridobljene s pandemijo COVID-19, porast protekcionističnega ravnanja na svetovni ravni, posebno zahtevno okolje, s katerim se sooča mednarodna trgovina, in potrebo po vključevanju trgovine v evropski zeleni dogovor in cilje trajnostnega razvoja, da bi zagotovili pošteno, vključujoče in trajnostno gospodarsko sodelovanje in trgovino; meni, da je zato nujno treba usklajevati in ustvarjati sinergije med ustreznimi generalnimi direktorati Evropske komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje, pa tudi med trgovinsko politiko in notranjimi politikami (npr. industrijska politika, državna pomoč, digitalna, socialna in okoljska politika, vključno s krožnim gospodarstvom), ter trgovinsko politiko vključiti v širšo zunanjo politiko EU;

2.  pozdravlja razpravo o edinstvenem konceptu EU o „odprti strateški avtonomiji“ in poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne podrobnosti o njegovi vsebini; v zvezi s tem ugotavlja, da bi moral biti koncept skladen z mednarodnimi pravnimi obveznostmi EU ter njeno zavezanostjo na pravilih temelječemu pristopu v trgovinski politiki in večstranskemu trgovinskemu sistemu, v središču katerega je Svetovna trgovinska organizacija; vztraja, da mora trgovinska strategija EU okrepiti konkurenčnost industrije EU, vključno s kmetijskim sektorjem, ustvariti dostojna kakovostna delovna mesta in zaščititi delavce, ustvarjati vključujoč in trajnosten gospodarski razvoj v skladu z evropskim zelenim dogovorom ter spodbujati interese in vrednote EU;

3.  poudarja, da bi imela EU, ki je eden največjih trgovinskih blokov na svetu, koristi od širše uporabe eura v mednarodni trgovini, saj bi se tako zmanjšalo valutno tveganje in drugi z valuto povezani stroški v trgovinskih poslih; poudarja, da je zdaj še pomembneje spodbuditi trgovino in da lahko trgovinska politika EU po sedanji krizi na področju javnega zdravja in gospodarski krizi bistveno prispeva k okrevanju;

4.  poziva Komisijo, naj preuči, kako je mogoče povečati odpornost dobavnih verig EU in hkrati povečati proizvodne zmogljivosti v Uniji, tako da razišče morebitne koristi strateškega kopičenja zalog osnovnega blaga na ravni EU za nujne primere in spodbuja diverzifikacijo virov oskrbe, obenem pa preuči koncept selitve proizvodnje bliže nam in posebno vlogo, ki bi jo v zvezi s tem lahko imele države v sosedstvu EU;

5.  poudarja, da bi morala vračanje proizvodnje in selitev proizvodnje bliže nam prispevati k dolgoročni konkurenčnosti EU in ne bi smela povečati stroškov za potrošnike v skladu s podrobno analizo po posameznih sektorjih; ugotavlja, da imajo lahko ukrepi za upravljanje dobavne verige pomembno vlogo pri oživitvi gospodarstva in da bi morale odločitve v vsakem primeru ostati v rokah ustreznih gospodarskih operaterjev;

6.  poziva Komisijo, naj opredeli evropske strateške sektorje in surovine ter naj dejavno podpira podjetja, predvsem mala in srednja, pri čemer naj se osredotoči na sedanjo krizo, pa tudi na morebitne prihodnje dogodke, ter naj nudi podporo za doseganje podnebne nevtralnosti, odgovornosti in trajnosti svetovnih dobavnih verig ter digitalnim inovacijam, da bi povečali prehransko varnost z ohranjanjem odprtih zelenih poti in z večjo preglednostjo v prehranskih vrednostnih verigah; poudarja, da je EU močno odvisna od tretjih držav za kritične surovine, ki so potrebne za zeleni in digitalni prehod; v zvezi s tem poudarja, da je popolnoma učinkovit večstranski trgovinski sistem skupaj s široko mrežo trajnostnih in dobro izvajanjih sporazumov o prosti in pošteni trgovini najboljši in najbolj stroškovno učinkovit način za zagotavljanje dostopa do različnih proizvodnih virov; poleg tega poudarja, da bo večja odpornost dosežena z odprtimi trgovinskimi tokovi, z izogibanjem ukrepom, ki omejujejo trgovino, in s tesnejšim sodelovanjem z našimi trgovinskimi partnerji; meni, da bi bilo sodelovanje z našimi trgovinskimi partnerji koristno tudi za odpravo trgovinskih ovir;

Večstranski trgovinski sistem

7.  ponovno poudarja zavezanost EU odprtemu, na pravilih temelječemu večstranskemu trgovinskemu sistemu, v središču katerega bo prenovljena Svetovna trgovinska organizacija, ki bo povečala njegovo učinkovitost, stabilnost in predvidljivost; poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje v mednarodnih forumih v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami mednarodnega upravljanja, kot sta Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Mednarodna organizacija dela, in naj si prizadeva za ambiciozno posodobitev, okrepitev in resnično ponovno aktiviranje Svetovne trgovinske organizacije ter njene pogajalske vloge in pravilnika, v središču katerega naj bodo cilji trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam, hkrati pa naj zagotovi skladnost z mednarodnimi zavezami;

8.  poziva k reformi pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije na podlagi popolnoma delujočega dvotirnega sistema za reševanje sporov; poudarja, da bi morala EU uporabljati večstransko začasno ureditev o arbitraži v primeru pritožb, dokler pritožbeni organ ne bo pravilno deloval, in spodbuja druge članice Svetovne trgovinske organizacije k sodelovanju v tej ureditvi; poziva Unijo, naj spremeni določbe dogovora Svetovne trgovinske organizacije o reševanju sporov v zvezi s povračilnimi ukrepi, da bi zagotovila, da bodo v sporih o nezakoniti državni pomoči obravnavani le ustrezni in prizadeti sektorji;

9.  poziva Komisijo, naj poglobi mednarodno sodelovanje s strateškimi partnerji, in v zvezi s tem pozdravlja tekoče razprave o obravnavanju in učinkoviti ublažitvi izkrivljanja, do katerega pride zaradi industrijskih subvencij, pri čemer naj upošteva, da prakse, ki izkrivljajo trg, lahko zelo negativno vplivajo na pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje, in naj poišče rešitve za preprečevanje prisilnih prenosov tehnologije;

10.  izraža svojo podporo večstranskim sporazumom, vendar priznava, da so lahko mnogostranski sporazumi, ki obsegajo manj pogodbenic, koristna odskočna deska za doseganje večstranskih sporazumov; v zvezi s tem priznava pomen pobud za skupno izjavo; poudarja pomen sklenitve zavezujočega in izvršljivega sporazuma o subvencijah za ribištvo, pri čemer je treba upoštevati posledice za države v razvoju in najmanj razvite države;

11.  ponovno poziva k večstranskemu sporazumu o elektronskem poslovanju, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagal premostiti digitalno vrzel in obravnaval ovire za digitalno trgovino ter omogočal komercialni čezmejni pretok podatkov, ki bo popolnoma v skladu z zakonodajo EU o zasebnosti in varstvu podatkov, tudi z uredbo o varstvu podatkov; poziva k boljšemu varstvu potrošnikov na spletu in k tesnejšemu sodelovanju med službami Komisije, da bi izboljšali odkrivanje ponarejenega blaga v elektronskem trgovanju; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje 12. ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije leta 2021 in poziva k oblikovanju konsolidiranega besedila, ki naj bo na voljo do konca leta 2020; poudarja, da mora EU predstaviti digitalno trgovinsko strategijo na podlagi resolucije Parlamenta iz leta 2017 o tej zadevi in poiskati načine, kako lahko EU ustvari in spodbuja nova mednarodna pravila, tudi s posebnimi določbami v trgovinskih sporazumih, z vzpostavitvijo spodbudnega digitalnega okolja za podjetja EU in z odstranitvijo ovir v tretjih državah;

12.  poziva Komisijo, naj na svetovni in dvostranski ravni z mednarodnimi partnerji spremlja, analizira in obravnava nove trgovinske ovire, tudi omejevanje izvoza in druga izkrivljanja, ki vplivajo na osnovne dobrine, ter naj opredeli skupna merila za dodeljevanje v trajnost usmerjenih subvencij za okrevanje po pandemiji; poziva Komisijo, naj posodobi farmacevtski sporazum Svetovne trgovinske organizacije in preuči možnosti za sprejetje širše večstranske pobude v zvezi z zdravstvenimi izdelki; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prožnost iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine mogoče optimalno uporabiti za kritične medicinske proizvode in da določbe v dvostranskih sporazumih EU ne bodo negativno vplivale na to prožnost;

Odnosi s strateškimi partnericami

13.  poudarja, da so Združene države Amerike najpomembnejša trgovinska partnerica EU; ugotavlja, da so v tem odnosu trenutno prisotne napetosti; je seznanjen s sporazumom z ZDA o svežnju znižanja tarif, kar je pozitiven razvoj, in poziva Komisijo, naj ta zagon izkoristi za oblikovanje pozitivnega trgovinskega programa med EU in ZDA, ki bo presegel znižanje tarif, saj bi bil zlasti koristen širši sporazum o sodelovanju, s katerim bi vzajemno olajšali gospodarsko okrevanje in odpravljanje trgovinskih ovir ter preučili nova področja sodelovanja, kot so trgovina, tehnologije in digitalno obdavčevanje, tudi v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); spodbuja Komisijo k napredku pri regulativnih ocenah, ki bi koristile zlasti malim in srednjim podjetjem; odločno podpira sodelovanje z ZDA pri reševanju strateških izzivov na svetovni ravni; poziva ZDA, naj ponovno pristopijo k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in tako olajšajo sodelovanje z EU v prihodnosti; poziva ZDA, naj odpravijo tarife, ki jih nalagajo od leta 2017; je seznanjen z najnovejšo, dolgo pričakovano odločitvijo STO v sporu Airbus-Boeing, in poudarja, da je treba najti rešitev s pogajanji;

14.  poziva, naj se pri pogajanjih o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko doseže občuten napredek, tako da bi obravnavali nujno potrebno vzajemnost, tudi v zvezi z dostopom do trga javnih naročil in drugimi nerešenimi vprašanji glede enakih konkurenčnih pogojev, kot so prakse kitajskih podjetij v državni lasti, s katerimi se izkrivlja trg, prisilni prenosi tehnologije, zahteve glede skupnega podjetja in nediskriminatorna obravnava; poudarja, da je treba v sporazum vključiti tudi ambiciozno zasnovano poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, da bi zaščitili človekove pravice, med drugim osnovne delovne standarde, ter uveljavili okoljske standarde in boj proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom; poudarja, da mora EU do Kitajske vzpostaviti strateški odnos, saj je Kitajska njena konkurentka, partnerica in sistemska tekmica; zato poziva države članice in institucije EU, naj v odnosu do nje nastopajo enotno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ustanovi posebno projektno skupino za Kitajsko po vzoru projektne skupine za odnose z Združenim kraljestvom, da bi zagotovili enotnost in usklajenost sporočil na vseh ravneh in v vseh oblikah ter tako oblikovali skupno in enotno politiko EU do Kitajske; poudarja, da je treba pri trgovinskih in naložbenih odnosih EU v celoti spoštovati človekove pravice; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o izkoriščanju Ujgurov v tovarnah na Kitajskem in poudarja, da bi bilo treba izdelke, proizvedene v prevzgojnih taboriščih, na trgih EU prepovedati; poziva Komisijo, naj začne predhodno študijo in oceno učinka, da bi čim prej uradno začela pogajanja s Tajvanom;

15.  meni, da bi bilo treba glede na pandemijo in ob upoštevanju nove strategije Unije za Afriko na svetovni ravni, zlasti pa v zvezi z Afriko, sprejeti nove pristope k preoblikovanju gospodarskih in trgovinskih odnosov, s katerimi bi spodbujali pravično in etično trgovino na podlagi načel solidarnosti in sodelovanja ter skladnosti z razvojno politiko EU;

Horizontalna vprašanja

16.  poudarja, da so svetovni trgi ključni vir rasti za mala in srednja podjetja; ugotavlja pa, da iz EU blago izvaža samo 600 000 malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj ta podjetja podpira tako, da v trgovinske sporazume sistematično vključuje posebna poglavja o njih in jih izvaja, pri čemer naj ne poveča njihovega upravnega in regulativnega bremena, poleg tega pa naj v tesnem sodelovanju z gospodarskimi zbornicami držav članic in agencijami za spodbujanje trgovine ta podjetja podpre pri njihovi uporabi teh sporazumov; poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje stroškov, ki jih imajo mala in srednja podjetja za izpolnjevanje zahtev vse bolj zapletene trgovinske zakonodaje; poziva jo tudi, naj pri vzpostavljanju novih informacijskih portalov ali izboljšanju obstoječih čim prej stopi v stik s podjetji in tako zagotovi, da bodo mala in srednja podjetja imela v praksi na voljo informacije, ki jih potrebujejo; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije v okviru strategije za mala in srednja podjetja iz marca 2020, da bi povečala namensko podporo zanje; pozdravlja nedavno uvedbo orodja Access2Markets, vključno z modulom za samoocenjevanje v zvezi s pravili o poreklu (ROSA), in poziva vse deležnike, naj Komisiji posredujejo povratne informacije v zvezi s tem orodjem, da ga bo mogoče stalno posodabljati;

17.  je prepričan, da je potrebna zakonodaja o obvezni horizontalni potrebni skrbnosti na ravni EU v celotni dobavni verigi za podjetja EU in tuje družbe, ki delujejo na enotnem trgu, saj bi le z njo lahko dosegli cilje trajnostnega razvoja OZN, spodbujali dobro upravljanje ter povečali sledljivost in odgovornost v svetovnih dobavnih verigah, z ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev okrepili mednarodno konkurenčnost Evrope in ublažili nepoštene konkurenčne prednosti tretjih držav, ki so posledica nižjih standardov zaščite ter socialnega in okoljskega dampinga v mednarodni trgovini; poudarja, da je treba upoštevati tveganje škode in velikost podjetja ter hkrati načelo sorazmernosti;

18.  z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki bi moral biti v celoti skladen s STO in temeljiti na oceni učinka; poziva Komisijo, naj v predlogu zagotovi konkurenčnost EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni stroškom, tveganjem in ambicijam drugih mednarodnih partneric, ter naj predlaga pregleden mehanizem, ki bo lahko soobstajal z obstoječimi ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 in hkrati zagotavljal stabilen in varen pravni okvir za evropsko industrijo; poudarja, da bi bilo treba v industrijsko strategijo EU vključiti še druge podobne predloge, da bi industrijo spodbudili k proizvodnji čistih in konkurenčnih proizvodov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razvije ideje, pri čemer naj med drugim upošteva delovni dokument Nizozemske in Francije o trgovini, socialno-ekonomskih učinkih in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj preuči možnost za naknadno oceno učinka in klavzule o pregledu, da bi obstoječe sporazume o prosti trgovini uskladili z evropskim zelenim dogovorom, in naj predstavi nove pobude, s katerimi bi trgovinsko politiko izkoristili za lažje doseganje naših ambicioznih podnebnih ciljev, med drugim tudi novo pobudo o podnebju in trgovini v STO, ki bo temeljila na mandatu sporazuma o okoljskem blagu, v njeno področje uporabe pa bo vključena tudi trgovina z zelenimi storitvami, tako da bo spodbujala razvoj okolju prijaznega blaga in odvračala od blaga, škodljivega za okolje;

19.  poziva Komisijo, naj izvaja, spodbuja in zagotovi učinkovito izvajanje obstoječih sporazumov o prosti trgovini, vključno z izvršljivimi poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju, ter zagotovi, da bodo imeli koristi od njih vsi; poudarja, da bi bilo mogoče izvršljivost poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju znatno izboljšati z različnimi metodami izvrševanja in da bi morala Komisija mehanizem, ki temelji na sankcijah, obravnavati kot zadnjo možnost; podpira zavezo izvršnega podpredsednika Komisije in komisarja za trgovino Valdisa Dombrovskisa, da bo predlagal pregled 15-točkovnega akcijskega načrta na področju trgovine in trajnostnega razvoja, pri čemer naj bi že od začetka sodeloval s Parlamentom; poziva Komisijo, naj preuči zamisli iz delovnega dokumenta Nizozemske in Francije ter druge načine, kako bi v izvrševanje teh poglavij vnesli več različnih možnosti; pozdravlja zavezo Komisije, da bo usklajenost s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah obravnavala kot bistven del vseh prihodnjih trgovinskih sporazumov; poziva k dopolnilnim ukrepom, kot je prepoved uvoza izdelkov, ki so povezani s hudimi kršitvami človekovih pravic, na primer s prisilnim delom ali delom otrok;

20.  poziva Komisijo, naj pravočasno sprejme predlog za novo uredbo o uporabi splošne sheme preferencialov, po možnosti s ciljem, da bi se shemi GSP+ zavezalo še več držav;

21.  poudarja, da je treba z glavnimi trgovinskimi partnericami obravnavati protikonkurenčne prakse in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja, da bi ustvarili pogoje za okrevanje po pandemiji COVID-19 in omogočili svetovni prehod na trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj ukrepa hitro in začne preiskave o škodi takoj, ko nastane, ter poskrbi, da nepoštene trgovinske prakse ne bodo ogrozile konkurenčnosti in stopnje zaposlenosti v evropskih gospodarskih subjektih, pri tem pa naj zlasti upošteva posebne potrebe malih in srednjih podjetij;

22.  pozdravlja novoimenovanega glavnega uradnika za trgovinsko skladnost in meni, da sta dosledno izvajanje in izvrševanje sporazumov EU in STO, med drugim tudi njihovih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ter trgovinske zakonodaje, kar vključuje tudi učinkovitejše, prožnejše in odzivnejše instrumente trgovinske zaščite, bistvena za ohranitev verodostojnosti in vrednot EU ter njenega načrta za pravičnejšo trgovino; novoimenovanega glavnega uradnika poziva, naj v sodelovanju s Parlamentom zagotovi, da bodo trgovinske partnerice ravnale v skladu z zavezami, ki so jih dale pred ratifikacijo sporazuma;

23.  odločno poziva Komisijo, naj ponovno preuči vlogo delegacij pri izvajanju načrta EU za trgovino in sodelovanje z vidika usklajenosti politik ter zagotovi usklajen pristop različnih služb Komisije (npr. medsektorske trgovinske misije v tretjih državah);

24.  poziva Komisijo, naj na podlagi temeljitih preiskavah omogoči sprejetje vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi zapolnili morebitne dokazane vrzeli v naboru orodij za trgovino in naložbe, med drugim tudi z novim zakonodajnim predlogom za pregled akta o blokiranju sankcij, s katerimi se bistveno krši ozemeljska suverenost držav članic, poleg tega pa naj na podlagi ocene učinka oblikuje nov instrument, s katerim bi tretje države odvračali od prisilnih ukrepov in se nanje odzivali;

25.  poziva k napredku pri pogajanjih o instrumentu mednarodnih javnih naročil (IPI), da bi odločneje uveljavili vzajemnost pri dostopu podjetij EU do mednarodnih trgov javnih naročil, hkrati pa ohranili možnost, da se javno naročanje uporabi kot orodje za uspešen podnebni prehod, zlasti s prenovljenim večstranskim pristopom v državah v razvoju; pozdravlja belo knjigo o tujih subvencijah, ki je nujno potrebna kot dopolnilo k ukrepom trgovinske zaščite, in z zanimanjem pričakuje zakonodajni predlog za zaščito podjetij EU pred izkrivljanjem trgovine na notranjem in svetovnem trgu, ki je napovedan za januar 2021, pri tem pa poudarja, kako pomembna je svobodna in poštena konkurenca; nadalje poziva vse države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva orodja, vključno z Uredbo (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, da bi v zvezi s potencialnimi naložbami in pridobitvami ocenile grožnje za varnost ključne infrastrukture v EU, zlasti v strateških sektorjih, kot so zdravstvo, javne storitve, mobilnost ter informacijska in komunikacijska tehnologija, ter se tako izognile nepotrebni in škodljivi gospodarski odvisnosti;

26.  pozdravlja napredek pogajanj o večstranskem sodišču za naložbe; ugotavlja, da naj bi bila podlaga za njegovo ustanovitev sodni sistem za naložbe; obžaluje, da je napredek držav članic pri odpravljanju dvostranskih sporazumov o naložbah znotraj EU izjemno počasen, in poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa, v skladu s sodbo Sodišča v zadevi Achmea; poziva jo tudi, naj si še naprej prizadeva za oblikovanje okvira za zaščito in olajševanje naložb znotraj EU; podpira potekajoča pogajanja o Pogodbi o energetski listini v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ki morajo omogočiti doseganje podnebne nevtralnosti, njihov namen pa naj bi bil postopna odprava zaščite naložb v stare tehnologije fosilnih goriv; izraža zaskrbljenost glede reševanja sporov med vlagatelji in državo ter številnih primerov sporov, povezanih s Pogodbo o energetski listini;

27.  poudarja, da so vprašanja enakosti spolov izredno pomembna; poudarja, da sporazumi EU o prosti trgovini prinašajo priložnost za uveljavljanje enakost spolov, krepitev gospodarskega položaja žensk v tretjih državah in izboljšanje življenjskega standarda žensk v vseh industrijskih panogah, ki jih ti sporazumi zajemajo; ugotavlja, da delovna mesta, ki so na novo ustvarjena na podlagi sporazumov o prosti in pošteni trgovini, prinašajo koristi ženskam samo v dveh petinah primerov, in poudarja, da lahko sedanja gospodarska kriza ženske nesorazmerno prizadene; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata to, da se posebno poglavje o enakosti spolov vključi v trgovinske in naložbene sporazume EU;

28.  poziva Komisijo, naj poskrbi za ukrepanje na podlagi predlogov notranjih svetovalnih skupin za izboljšanje naše mednarodne trgovinske politike, Komisijo in države članice pa, naj bolje obveščajo o koristih in učinkih trgovinske politike EU za vse, da bi se povečali preglednost in ozaveščenost državljanov, nevladnih organizacij, sindikatov in podjetij, zlasti malih in srednjih, saj je pomembno, da se vsem deležnikom dajo na voljo točne informacije; v zvezi s tem opozarja, kako pomembne so pravice Evropskega parlamenta, zapisane v členih 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), pa tudi medinstitucionalni dialog, saj prispeva k potekajočim razpravam in prinaša pozitivne sklepe; želi spomniti na vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca v trgovinski politiki ter na njegovo vlogo pri nadzoru nad pogajanji in učinkovitima izvajanjem trgovinskih sporazumov, pa tudi na zaveze predsednice Komisije v podporo resolucijam o zakonodajnih pobudah, ki jih je Parlament sprejel v skladu s členom 225 PDEU;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 30. (2) UL C 369, 11.10.2018, str. 22. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0212. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0252. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0321.