(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0581),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0162/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 26. februarja 2020(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. maja 2020(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 74(4) Poslovnika, in informacije Sveta, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0101/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svoji izjavi, priloženi tej resoluciji;

3.  odobri skupni izjavi Evropskega parlamenta in Sveta, priloženi tej resoluciji;

4.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

5.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 109, 1.4.2020, str. 1. (2) UL C 232, 14.7.2020, str. 29.

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/2220.)

Izjava Evropskega parlamenta o prehodni ureditvi SKP in večletnem finančnem okviru

Krizni rezervni sklad

Rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju od vzpostavitve leta 2014 ni bila nikoli aktivirana zaradi mehanizma finančne discipline iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, v skladu s katerim se sredstva za navedeno rezervo črpajo na začetku vsakega leta iz skupnega zneska neposrednih plačil. Neporabljena sredstva se ob koncu leta vrnejo v neposredna plačila. Zato rezerva ni bila nikoli uporabljena, da bi se izognili zadržanju sredstev kmetov.

Dejstvo, da rezerva, ki je bila vzpostavljena za pomoč kmetom zaradi nestabilnosti cen ali trga, ni bila nikoli aktivirana, priča o omejenosti njene finančne strukture in delovanja. Vse pogostejše gospodarske, pa tudi neugodne podnebne in sanitarne razmere, ki povzročajo znatne motnje na trgu, kažejo na nujno potrebo po popolnoma delujočem skladu za krizne rezerve, ki ga je mogoče aktivirati in dati na voljo na odziven in učinkovit način.

Evropski parlament poudarja, da bi v celoti financiran krizni rezervni sklad, prvotno vzpostavljen v višini 400 milijonov EUR poleg proračuna EKJS in EKSRP, ki je kumulativen, skupaj z neporabljenimi sredstvi, prenesenimi v naslednje leto v celotnem programskem obdobju, deloval učinkoviteje in bi imel večji učinek pri zagotavljanju pravočasne krizne pomoči in financiranja ciljno usmerjenih ukrepov za prizadete sektorje.

Program POSEI in Egejski otoki

Zaradi svojega geografskega položaja, zlasti oddaljenosti, otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja, se najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije soočajo s posebnimi socialno-ekonomskimi težavami, povezanimi z oskrbo s hrano in kmetijskimi proizvodi, ki so bistveni za potrošnjo ali kmetijsko proizvodnjo. Posebni ukrepi v kmetijstvu za odpravo težav, ki so posledica posebnih razmer, kot določa ta člen, so bili določeni v Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Tudi shema za posebne ukrepe za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov v skladu z Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta obravnava ista vprašanja, vendar na drugačni geografski lokaciji.

Višina posebne podpore, ki je bistvena za uspešno izvajanje ukrepov, je upravičena zaradi posebnih ukrepov in možnosti v teh regijah in na otokih. Zato Evropski parlament ob upoštevanju javnih zavez, ki jih je Komisija pred tem dala tem regijam in otokom, poziva k nemotenemu nadaljevanju zelo uspešnih programov, ki se izvajajo v skladu z uredbama (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013, in ohranitvi vsaj trenutne ravni podpore za te regije in otoke. Tako bi Unija izkazala svojo solidarnost in zavezanost tistim regijam in otokom, ki se soočajo s posebnimi ovirami.

Izjava Evropskega parlamenta o medpanožnih organizacijah v najbolj oddaljenih regijah

Glede na njihovo majhnost in otoško lego so lokalni trgi v najbolj oddaljenih regijah še posebej izpostavljeni nihanjem cen, povezanim z uvoznimi tokovi iz preostalega dela Unije ali iz tretjih držav. Člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) priznava posebne potrebe najbolj oddaljenih regij in določa podlago za zakonodajni okvir, da bi jim pomagali pri reševanju njihovih posebnih razmer. To se dodatno obravnava v Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. Zlasti ker je uporaba medpanožnih organizacij pokazala potencial za obravnavo posebnih potreb sektorjev kmetijske proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah, bi že bilo treba dovoliti prožnost pri izvajanju ustreznih določb Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v teh regijah, da bi v celoti izkoristili vire, dodeljene tem regijam v skladu s to prehodno uredbo.

Zato bi morale imeti medpanožne organizacije, ki so priznane v skladu s členom 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in se štejejo za reprezentativne, možnost, da sprejmejo potrebne skupne ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti in trajnostnosti lokalne proizvodnje na zadevnih lokalnih trgih.

V ta namen Evropski parlament ne glede na člene 28, 29 in 110 PDEU ter člen 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in brez poseganja v člen 164 navedene uredbe ter na podlagi člena 349 PDEU, kot ga razlaga Sodišče Evropske unije v sodbi v združenih zadevah od C-132/14 do C-136/14, poudarja, da je pomembno preučiti vse ustrezne instrumente, da se zadevnim državam članicam omogoči, da v okviru razširjenih medpanožnih sporazumov in po posvetovanju z zadevnimi deležniki naložijo posameznim subjektom ali skupinam gospodarskih subjektov, ki niso članice zadevnih medpanožnih organizacij, a delujejo na zadevnem lokalnem trgu, ne glede na njihov izvor, da tej organizaciji plačajo vse ali del finančnih prispevkov, ki so jih plačale njene članice, tudi v primerih, ko se iz prihodkov iz teh prispevkov financirajo ukrepi za ohranjanje izključno lokalne proizvodnje ali ko se prispevki poberejo v različni fazi v tržnem postopku.

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o najbolj oddaljenih regijah in manjših egejskih otokih

Evropski parlament in Svet opozarjata na naslednje:

–  pomen posebnih ukrepov za najbolj oddaljene regije v skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbo (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi upoštevanja posebnih značilnosti teh regij;

–  pomen posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov v skladu z Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter

–  navedena vprašanja upravičujejo posebno podporo tem regijam in otokom, da bi izvedli ustrezne ukrepe.

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta za finančno ureditev EU za program POSEI in manjše egejske otoke

Evropski parlament in Svet poudarjata, da so finančne ureditve EU za Program možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) in manjše egejske otoke, vključene v to prehodno uredbo za leti 2021 in 2022, izjemne, saj odražajo posebne okoliščine, in niso precedens za prihodnje financiranje SKP za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke niti za neposredna plačila.

Izjava Komisije o pravilih trženja o oljčnem olju

Komisija je seznanjena s političnim dogovorom med Evropskim parlamentom in Svetom o spremembi 106 Parlamenta, s katero se v uredbo o SUT vstavlja nov člen 167a glede sektorja oljčnega olja. Komisija ugotavlja, da ta sprememba, o kateri sta se dogovorila Parlament in Svet, ni v skladu z načelom kontinuitete sedanjih pravil, po katerem se ravna prehodna uredba, da je bistvene narave in da sta jo sozakonodajalca vključila brez ocene učinka, ki bi bila potrebna v skladu s točko 15 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Komisija znova poudarja, da je odločena ohranjati učinkovito konkurenco v kmetijskem sektorju in v celoti uveljaviti cilje SKP, določene v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Izjava Komisije o plačilih za območja z naravnimi omejitvami

Komisija je seznanjena z dogovorom med sozakonodajalcema, da se finančna sredstva EURI, če so vključena v EKSRP, lahko uporabljajo za financiranje plačil za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.

Komisija je že izrazila pomisleke v zvezi z omejenim prispevkom plačil za območja z naravnimi omejitvami k okoljskim in podnebnim ciljem, saj kmetom za prejem plačila ni treba izvajati nobenih posebnih praks. Zato se vključitev plačil za območja z naravnimi omejitvami v tisti del finančnih sredstev EURI, ki je namenjen prispevanju k okoljskim in podnebnim ciljem, v pogajanjih o prihodnji SKP ne bi smela šteti za precedens.