Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0166(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0260/2020

Predložena besedila :

A9-0260/2020

Razprave :

PV 16/12/2020 - 4
CRE 16/12/2020 - 4

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0357

Sprejeta besedila
PDF 229kWORD 67k
Sreda, 16. december 2020 - Bruselj
Uredba Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ***
P9_TA(2020)0357A9-0260/2020
Resolucija
 Priloga
 Priloga
 Priloga
 Priloga

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2020 o osnutku uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (09970/2020 – C9-0409/2020 – 2018/0166(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (09970/2020),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C9-0409/2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020(3),

–  ob upoštevanju členov 92 ter 105(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za ustavne zadeve,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A9-0260/2020),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določen v prilogi k tej resoluciji;

2.  odobri skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije, priložene tej resoluciji;

3.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

4.  je seznanjen z izjavami Komisije, ki so priložene tej resoluciji;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta in predsednico Komisije podpiše skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov na podlagi člena 122 PDEU, ki bi lahko imeli znatne posledice za proračun Unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 363, 28.10.2020, str. 179.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.


PRILOGA 1: OSNUTEK UREDBE SVETA O DOLOČITVI VEČLETNEGA FINANČNEGA OKVIRA ZA OBDOBJE 2021–2027

UREDBA SVETA (EU, Euratom) 2020/…

z dne …

o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 312 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta(1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.

(2)  Ekonomski učinek krize zaradi COVID-19 od Unije zahteva, da zagotovi dolgoročni finančni okvir, ki bo utrl pot pravičnemu in vključujočemu prehodu na zeleno in digitalno prihodnost, kar bo podprlo dolgoročnejšo strateško neodvisnost Unije in njeno odpornost na šoke v prihodnosti.

(3)  Letne zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje za odobritve plačil, določene v tej uredbi, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki je bil sprejet v skladu s tretjim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

(4)  Kadar je treba uporabiti jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(2) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uporabiti nad zgornjimi mejami za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.

(5)  V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu Finančne uredbe.

(6)  Večletni finančni okvir bi bilo treba določiti v cenah iz leta 2018. Določiti bi bilo treba tudi pravila za letne tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira, po katerih bi se preračunavale zgornje meje in razpoložljive razlike do zgornjih mej.

(7)  Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Takšne prilagoditve bi lahko bile povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja, z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije. Določiti bi bilo treba tudi pravila o mehanizmu za prilagoditev za posamezne programe.

(8)  Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 PDEU.

(9)  Naslednji tematski posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali posledice, zaradi česar lahko proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za solidarnost in nujno pomoč ter rezerva za prilagoditev na brexit. Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo.

(10)  Naslednji netematski posebni instrumenti so potrebni, saj še povečujejo prožnost: enotni instrument za rezervo in instrument prilagodljivosti. Enotni instrument za rezervo bi moral omogočiti, da se razpoložljive razlike do zgornjih mej za odobritve za prevzem obveznosti oziroma za odobritve plačil prerazdelijo med proračunskimi leti in – za odobritve za prevzem obveznosti – med postavkami večletnega finančnega okvira, ne da bi bili preseženi skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in za odobritve plačil za celotno obdobje večletnega finančnega okvira. Instrument za prilagodljivost bi moral omogočiti financiranje posebnih nepredvidenih odhodkov za dano proračunsko leto.

(11)  Določiti bi bilo treba posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.

(12)  Treba je predvideti revizijo večletnega finančnega okvira v primeru spremembe Pogodb s proračunskimi posledicami, ponovne združitve Cipra ali širitve Unije ter glede na izvrševanje proračuna.

(13)  To uredbo bi morda bilo treba revidirati tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, na katere se ne bi bilo mogoče odzvati v okviru omejitev, določenih v večletnem finančnem okviru. Zato je treba predvideti možnost revizije večletnega finančnega okvira v takih primerih.

(14)  Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.

(15)  Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku, pri čemer je treba spoštovati proračunska pooblastila Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu: institucije), kot so določena v Pogodbah, in zahteve glede preglednosti.

(16)  Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi večletni finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu večletnega finančnega okvira iz te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 1

Večletni finančni okvir

Ta uredba določa večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

Člen 2

Spoštovanje zgornjih mej večletnega finančnega okvira

1.  Evropski parlament, Svet in Komisija (v nadaljnjem besedilu: institucije) v vsakem proračunskem postopku in pri izvrševanju proračuna za navedeno leto spoštujejo letne zgornje meje odhodkov iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: zgornje meje večletnega finančnega okvira).

Posebna zgornja meja za razdelek 3 iz Priloge I se določi brez poseganja v prožnost med obema stebroma skupne kmetijske politike (SKP). Prilagojena zgornja meja, ki se uporabi za steber I SKP po opravljenih prenosih med Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in neposrednimi plačili, se določi v ustreznem pravnem aktu, večletni finančni okvir pa se ustrezno prilagodi v skladu s predvideno tehnično prilagoditvijo iz člena 4 te uredbe.

2.  Kadar je treba uporabiti sredstva iz posebnih instrumentov iz členov 8, 9, 10 in 12, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Kadar je treba uporabiti sredstva iz enotnega instrumenta za rezervo iz člena 11, se odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil vključijo v proračun nad ustreznimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za dano leto.

3.  Kadar je treba uporabiti jamstvo za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Finančne uredbe, se potrebni znesek uporabi nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

Člen 3

Spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev

1.  V vsakem letu, ki ga zajema večletni finančni okvir, skupne zahtevane odobritve plačil po letni prilagoditvi ter ob upoštevanju vseh drugih prilagoditev in revizij ter uporabe člena 2(2) in (3) niso tolikšne, da bi vpoklicna stopnja za lastna sredstva presegla zgornjo mejo lastnih sredstev, določeno v veljavnem sklepu Sveta o virih lastnih sredstev Evropske unije, sprejetim v skladu s tretjim odstavkom člena 311 PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

2.  Po potrebi se zgornje meje večletnega finančnega okvira znižajo, da se zagotovi spoštovanje zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

Poglavje 2

Prilagoditve večletnega finančnega okvira

Člen 4

Tehnične prilagoditve

1.  Komisija vsako leto pred začetkom proračunskega postopka za leto n+1 opravi naslednje tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira:

(a)  revalorizacijo zgornjih mej ter skupnih zneskov odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v cenah iz leta n+1;

(b)  izračun razpoložljive razlike do zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev;

(c)  izračun zneska odobritev za prevzem obveznosti, razpoložljivega v okviru enotnega instrumenta za rezervo, kakor je določen v točki (a) prvega pododstavka člena 11(1) ter skupnega najvišjega zneska iz točke (a) prvega pododstavka člena 11(2);

(d)  izračun prilagoditve zgornje meje za odobritve plačil v okviru enotnega instrumenta za rezervo iz točke (b) prvega pododstavka člena 11(1) ter skupnega najvišjega zneska iz točke (b) prvega pododstavka člena 11(2);

(e)  izračun dodelitev dodatnih sredstev za posebne programe iz člena 5(1) in rezultat letne prilagoditve iz člena 5(2).

2.  Komisija izvede tehnične prilagoditve iz odstavka 1 na podlagi fiksnega deflatorja v višini 2 % na leto.

3.  Komisija sporoči rezultate tehničnih prilagoditev iz odstavka 1 ter gospodarske napovedi, na katerih temeljijo, Evropskemu parlamentu in Svetu.

4.  Brez poseganja v člena 6 in 7 dodatne tehnične prilagoditve za zadevno leto, bodisi med zadevnim letom bodisi kot naknadni popravki v naslednjih letih, niso mogoče.

Člen 5

Prilagoditev za posamezne programe

1.  Znesek, enak prihodkom od kazni, ki so jih institucije Unije naložile na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003(3) in (ES) št. 139/2004(4), ki se v skladu s členom 107 Finančne uredbe knjiži v proračun za leto n–1, po odbitku zneska za leto n–1 iz člena 141(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(5), je na voljo za dodatna sredstva za:

(a)  odobritve za prevzem obveznosti za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, za programe iz Priloge II v skladu z odstotki, določenimi za navedene programe v stolpcu „Razdelitveni ključ“ v razpredelnici iz Prilogi II, in

(b)  odobritve plačil za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027.

Skupni znesek dodatnih sredstev za obdobje 2022–2027 za odobritve za prevzem obveznosti oziroma odobritve plačil znaša 11 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Za vsako leto v obdobju 2022–2026 letni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil znaša vsaj 1 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018) in ne presega 2 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Skupni znesek dodatnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti za programe v obdobju 2022–2027 je določen v stolpcu „Skupna dodatna sredstva za odobritve za prevzem obveznosti v skladu s členom 5“ v razpredelnici iz Priloge II.

2.  Zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti iz ustreznih razdelkov za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se prilagodijo navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1, in sicer v skladu z odstotki, določenimi za navedene postavke v stolpcu „Razdelitveni ključ“ v razpredelnici iz Priloge II. Zgornja meja odobritev plačil za leto n+1, ki se začnejo leta 2022 in končajo leta 2027, se samodejno prilagodi navzgor z zneski, ki ustrezajo dodatnim sredstvom iz odstavka 1.

Člen 6

Prilagoditve v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali splošnim režimom pogojenosti za zaščito proračuna Unije

1.  Če se v okviru ukrepov, povezanih z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnemu režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, v skladu z ustreznim temeljnim aktom začasno ustavljene proračunske obveznosti v zvezi s sredstvi Unije sprostijo, se zneski, ki ustrezajo začasno ustavljenim obveznostim, prenesejo v naslednja leta, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2.  Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.  Začasno ustavljenih obveznosti za leto n ni mogoče vključiti v splošni proračun Unije po letu n+2.

Člen 7

Prilagoditev v skladu z novimi pravili ali programi v okviru deljenega upravljanja

1.  Če se po 1. januarju 2021 sprejmejo nova pravila ali programi na podlagi deljenega upravljanja za strukturna sklada, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizumov v okviru Sklada za celovito upravljanje zunanjih meja se zneski, ki ustrezajo neporabljenim dodeljenim sredstvom v letu 2021, v enakih deležih prenesejo v vsako posamezno leto od 2022 do 2025, zadevne zgornje meje večletnega finančnega okvira pa se ustrezno prilagodijo.

2.  Komisija sporoči rezultat morebitnih prilagoditev na podlagi odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu.

Poglavje 3

Posebni instrumenti

Oddelek 1

Tematski posebni instrumenti

Člen 8

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

1.  Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji, ne presega najvišjega letnega zneska 186 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2.  Odobritve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

Člen 9

Rezerva za solidarnost in nujno pomoč

1.  Z rezervo za solidarnost in nujno pomoč se lahko financirajo:

(a)  pomoč pri odzivanju na izredne razmere, nastale zaradi večjih nesreč, ki so zajete v Solidarnostnem skladu Evropske unije, katerega cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2012/2002(6), in

(b)  hitri odzivi na posebne nujne potrebe znotraj Unije ali v tretjih državah ob dogodkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob pripravi proračuna, zlasti odzivi na izredne razmere in operacije podpore po naravnih nesrečah, ki niso zajete v točki (a), nesrečah, ki jih povzroči človek, ob humanitarnih krizah v primerih ogroženosti javnega zdravja ter zdravja živali in rastlin v velikem obsegu pa tudi v primerih posebnega pritiska na zunanjih mejah Unije zaradi migracijskih tokov, kadar to zahtevajo okoliščine.

2.  Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ne presega najvišjega letnega zneska 1 200milijonov EUR (v cenah iz leta 2018). Vsi deli letnega zneska, ki se ne porabijo v letu n, se lahko porabijo do leta n+1. Najprej se porabi del letnega zneska iz prejšnjega leta. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo v letu n+1, zapadejo.

3.  Odobritve za rezervo za solidarnost in nujno pomoč so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

4.  Vsako leto 1. oktobra ostane na razpolago vsaj ena četrtina letnega zneska iz odstavka 2 za kritje potreb, ki bi nastale do konca tega leta.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko uporabijo naslednji največji odstotki skupnega zneska, ki je na voljo do 1. septembra vsakega leta:

–  50 % za pomoč iz točke (a) odstavka 1; znesek, ki izhaja iz tega izračuna, se zniža za kateri koli znesek, ki je bil z uporabo odstavka 5 uporabljen v predhodnem letu;

–  35 % za pomoč tretjim državam iz točke (b) odstavka 1;

–  15 % za pomoč znotraj Unije iz točke (b) odstavka 1.

Brez poseganja v prvi pododstavek se lahko preostali del razpoložljivega zneska od 1. septembra vsakega leta porabi za kakršno koli pomoč iz drugega pododstavka za kritje potreb, ki se pojavijo do konca navedenega leta.

5.  V izjemnih primerih in če preostala finančna sredstva, ki so na voljo v rezervi za solidarnost in nujno pomoč, ne zadostujejo za kritje zneskov, ki so po oceni potrebni za pomoč iz točke (a) odstavka 1 v letu nastanka nesreče, kot je opredeljena v navedeni točki, lahko Komisija predlaga, da se razlika financira iz letnih zneskov, ki so na razpolago za rezervo za solidarnost in nujno pomoč v naslednjem letu, in sicer največ do zneska 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Člen 10

Rezerva za prilagoditev na brexit

1.  Rezerva za prilagoditev na brexit zagotavlja pomoč pri soočanju z nepredvidenimi in negativnimi posledicami v državah članicah in sektorjih, ki jih je izstop Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo najbolj prizadel, ob upoštevanju in v skladu s pogoji, določenimi v ustreznem instrumentu.

2.  Rezerva za prilagoditev na brexit ne presega zneska 5 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

3.  Odobritve za rezervo za prilagoditev na brexit so vključene v splošni proračun Unije kot rezervacija.

Oddelek 2

Netematski posebni instrumenti

Člen 11

Enotni instrument za rezervo

1.  Enotni instrument za rezervo zajema:

(a)  od leta 2022: zneske, ki ustrezajo razpoložljivim razlikam do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti za leto n–1 in ki bodo dani na razpolago nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti za obdobje 2022–2027;

(b)  od leta 2022: zneske, ki ustrezajo razliki med izvršenimi plačili in zgornjo mejo plačil večletnega finančnega okvira za leto n–1, da se zgornja meja plačil za obdobje 2022–2027 prilagodi navzgor, in

(c)  dodatne zneske, ki so lahko dani na razpolago nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira v določenem letu za odobritve za prevzem obveznosti ali odobritve plačil oziroma oboje, odvisno od primera, če se v celoti izravnajo z razlikami iz enega ali več razdelkov večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta, kar zadeva odobritve za prevzem obveznosti, in se v celoti izravnajo z razlikami do zgornje meje plačil za prihodnja proračunska leta, kar zadeva odobritve plačil.

Zneski se lahko uporabijo na podlagi točke (c) prvega pododstavka le, če so zneski, ki so na voljo na podlagi točk (a) in (b) navedenega pododstavka, kot je ustrezno, nezadostni in v vsakem primeru kot zadnja možnost za odziv na nepredvidene okoliščine.

Če se uporabi točka (c) prvega pododstavka, se skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za tekoče proračunsko leto in prihodnja proračunska leta ne presežejo. Zneski, izravnani v skladu z navedeno točko, se zato ne uporabijo nadalje v okviru večletnega finančnega okvira.

2.  Z uporabo enotnega instrumenta za rezervo na podlagi točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 se v nobenem letu ne preseže skupni znesek:

(a)  0,04 % bruto nacionalnega dohodka Unije v odobritvah za prevzem obveznosti, kot je bil izračunan v okviru letne tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira iz člena 4;

(b)  0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije v odobritvah plačil, kot je izračunan v okviru letne tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira iz člena 4.

Uporaba enotnega instrumenta za rezervo v katerem koli danem letu je skladna z zgornjimi mejami lastnih sredstev, določenimi v sklepu o virih lastnih sredstev.

3.  Letne prilagoditve iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 za obdobje 2025–2027 v primerjavi s prvotnimi zgornjimi mejami plačil za zadevna leta ne presegajo naslednjih najvišjih zneskov (v cenah iz leta 2018):

–  2025 – 8 000 milijonov EUR,

–  2026 – 13 000 milijonov EUR,

–  2027 – 15 000 milijonov EUR.

Zneski iz drugega pododstavka člena 5(2) so dodani najvišjim zneskom iz prvega pododstavka tega odstavka.

Vse prilagoditve navzgor se v celoti izravnajo z ustreznim znižanjem zgornje meje plačil za leto n–1.

4.  Evropski parlament in Svet lahko uporabita zneske iz točk (a) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena v okviru proračunskega postopka iz člena 314 PDEU, da se omogoči financiranje odhodkov, ki jih ni bilo mogoče financirati v okviru ustreznih razpoložljivih zgornjih mej večletnega finančnega okvira v določenem letu.

Prilagoditev navzgor iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena od leta 2022 naprej izvaja Komisija, in sicer v okviru tehnične prilagoditve iz člena 4.

Člen 12

Instrument prilagodljivosti

1.  Instrument prilagodljivosti se lahko uporabi za financiranje v danem proračunskem letu posebnih nepredvidenih odhodkov v odobritvah za prevzem obveznosti in ustreznih odobritvah plačil, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več drugih razdelkov. Zgornja meja letnega zneska, ki je na razpolago za instrument prilagodljivosti, je 915 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

2.  Neporabljeni del letnega zneska instrumenta prilagodljivosti se lahko porabi do leta n+2. Najprej se porabijo vsi deli letnega zneska iz prejšnjih let, od najstarejšega dalje. Vsi deli letnega zneska iz leta n, ki se ne porabijo do leta n+2, zapadejo.

Poglavje 4

Revizija večletnega finančnega okvira

Člen 13

Revizija večletnega finančnega okvira

1.  Brez poseganja v člen 3(2) ter člene 14 do 17 se lahko v nepredvidenih okoliščinah večletni finančni okvir revidira ob upoštevanju zgornje meje lastnih sredstev, določene v sklepu o virih lastnih sredstev.

2.  Praviloma se vsak predlog za revizijo večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 predloži in sprejme pred začetkom proračunskega postopka za zadevno leto ali za prvo od zadevnih let.

3.  Pri vsakem predlogu revizije večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se preučijo možnosti za prerazporeditev odhodkov med programi, ki jih zajema razdelek, na katerega se nanaša revizija, pri čemer se zlasti upoštevajo vsakršna pričakovanja, da se odobritve ne bodo porabile v celoti.

4.  Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se upoštevajo možnosti za izravnavo zvišanja zgornje meje enega razdelka z znižanjem zgornje meje drugega razdelka.

5.  Pri vsaki reviziji večletnega finančnega okvira v skladu z odstavkom 1 se ohrani ustrezno razmerje med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.

Člen 14

Revizija, povezana z izvrševanjem

Komisija po potrebi hkrati z uradnim obvestilom Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih tehničnih prilagoditev večletnega finančnega okvira predloži predloge za revizijo skupnih odobritev plačil, ki se ji v smislu izvrševanja zdijo potrebni, da se zagotovi dobro upravljanje letnih zgornjih mej plačil, še zlasti pa skladen razvoj odobritev plačil glede na razvoj odobritev za prevzem obveznosti.

Člen 15

Revizija v primeru spremembe Pogodb

V primeru spremembe Pogodb s proračunskimi posledicami se večletni finančni okvir revidira skladno s tem.

Člen 16

Revizija v primeru širitve Unije

V primeru, da k Uniji pristopi(-ta/-jo) nova(-i/-e) država(-i/-e) članica(-i/-e), se večletni finančni okvir revidira, da se upoštevajo potrebe po odhodkih, ki izhajajo iz pristopa.

Člen 17

Revizija v primeru ponovne združitve Cipra

V primeru ponovne združitve Cipra se večletni finančni okvir revidira, da se upoštevajo celovita rešitev ciprskega vprašanja in dodatne finančne potrebe, ki izhajajo iz ponovne združitve.

Poglavje 5

Prispevek k financiranju obsežnih projektov

Člen 18

Prispevek k financiranju obsežnih projektov

1.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za obsežne projekte na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program na razpolago največ 13 202 milijona EUR (v cenah iz leta 2018).

2.  V obdobju 2021–2027 je iz splošnega proračuna Unije za projekt mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER) na razpolago največ 5 000 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018).

Poglavje 6

Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

Člen 19

Medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku

1.  Institucije sprejmejo ukrepe za lažji potek letnega proračunskega postopka.

2.  Institucije sodelujejo v dobri veri med celotnim postopkom, da bi uskladile svoja stališča. Institucije na vseh stopnjah postopka sodelujejo prek ustreznih medinstitucionalnih stikov, da bi spremljale napredovanje dela in analizirale stopnjo zbliževanja.

3.  Institucije zagotovijo čim večjo usklajenost svojih časovnih razporedov dela, da se omogoči konvergentna in usklajena izvedba postopkov, ki bi privedla h končnemu sprejetju splošnega proračuna Unije.

4.  Na vseh stopnjah postopka se lahko med predstavniki z različnih hierarhičnih ravni, odvisno od narave pričakovanih razprav, skličejo trialogi. Vsaka institucija v skladu s svojim poslovnikom določi svoje udeležence za vsak sestanek in svoj mandat za pogajanja ter druge institucije pravočasno obvesti o podrobnostih sestankov.

Člen 20

Enotnost proračuna

Vsi odhodki in prihodki Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo so vključeni v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 Finančne uredbe, vključno z odhodki, ki nastanejo zaradi kakršne koli odločitve, ki jo Svet sprejme soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom v okviru člena 332 PDEU.

Poglavje 7

Končne določbe

Člen 21

Prehod na naslednji večletni finančni okvir

Komisija do 1. julija 2025 predloži predlog novega večletnega finančnega okvira.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

(1)Odobritev z dne … (še ni objavljena v Uradnem listu).
(2)Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(3)Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).
(4)Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(5)UL L 29, 31.1.2020, str. 7.
(6)Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3).


PRILOGA I

VEČLETNI FINANČNI OKVIR (EU-27)

(v mio. EUR – cene iz leta 2018)

Odobritve za prevzem obveznosti

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

2021–2027

skupaj

1.  Enotni trg, inovacije in digitalno

19 712

19 666

19 133

18 633

18 518

18 646

18 473

132 781

2.  Kohezija, odpornost in vrednote

49 741

51 101

52 194

53 954

55 182

56 787

58 809

377 768

2a.  Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

45 411

45 951

46 493

47 130

47 770

48 414

49 066

330 235

2b.  Odpornost in vrednote

4 330

5 150

5 701

6 824

7 412

8 373

9 743

47 533

3.  Naravni viri in okolje

55 242

52 214

51 489

50 617

49 719

48 932

48 161

356 374

od tega: odhodki, povezani s trgom, in neposredna plačila

38 564

38 115

37 604

36 983

36 373

35 772

35 183

258 594

4.  Migracije in upravljanje meja

2 324

2 811

3 164

3 282

3 672

3 682

3 736

22 671

5.  Varnost in obramba

1 700

1 725

1 737

1 754

1 928

2 078

2 263

13 185

6.  Sosedstvo in svet

15 309

15 522

14 789

14 056

13 323

12 592

12 828

98 419

7.  Evropska javna uprava

10 021

10 215

10 342

10 454

10 554

10 673

10 843

73 102

od tega: upravni odhodki institucij

7 742

7 878

7 945

7 997

8 025

8 077

8 188

55 852

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI SKUPAJ

154 049

153 254

152 848

152 750

152 896

153 390

155 113

1 074 300

ODOBRITVE PLAČIL SKUPAJ

156 557

154 822

149 936

149 936

149 936

149 936

149 936

1 061 058


PRILOGA II

PRILAGODITEV ZA POSAMEZNE PROGRAME – SEZNAM PROGRAMOV, RAZDELITVENI KLJUČ

IN SKUPNA DODATNA SREDSTVA ZA ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

 

 

v mio. EUR – cene iz leta 2018

 

Razdelitveni ključ

Skupna dodatna sredstva za odobritve za prevzem obveznosti na podlagi člena 4a

1.  Enotni trg, inovacije in digitalno

36,36%

4 000

Obzorje Evropa

27,27%

3 000

Sklad InvestEU

9,09%

1 000

2b.  Odpornost in vrednote

54,55%

6 000

EU za zdravje

26,37%

2 900

Erasmus+

15,46%

1 700

Ustvarjalna Evropa

5,45%

600

Pravice in vrednote

7,27%

800

4.  Migracije in upravljanje meja

9,09%

1 000

Sklad za integrirano upravljanje meja

9,09%

1 000

SKUPAJ

100,00%

11 000


PRILOGA 2: IZJAVE

1.  Sredstva za prednostne programe, stroški v okviru NGEU in prožnost

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov

Brez poseganja v pooblastila zakonodajnega in proračunskega organa se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da se v zvezi s programi, ki jih opredeli Evropski parlament, finančna sredstva, določena v njihovih temeljnih aktih oziroma pri njihovem finančnem načrtovanju, povečajo za 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2018. V ta namen bodo ustrezno zmanjšane razpoložljive razlike do zgornjih mej VFO, pri čemer to ne bo vplivalo na morebitno uporabo instrumenta prilagodljivosti v letu 2021.

Brez poseganja v zakonodajna pooblastila institucij se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da se v temeljne akte programov, navedenih v Prilogi II k uredbi o VFO, vključi določba, da se finančna sredstva povečajo za zneske, določene v Prilogi II. Za programe, s katerimi se vzpostavijo proračunska jamstva, se bo dodatni znesek odražal v dodatni ravni zagotovljenih jamstev.

Izjava Evropskega parlamenta o okrepitvi posebnih programov iz nedodeljenih razlik

Znesek 2,5 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, naveden v skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o okrepitvi posebnih programov in prilagoditvi temeljnih aktov, bo razdeljen tako:

—  Obzorje Evropa: +0,5 milijarde EUR

—  Erasmus+: +0,5 milijarde EUR, od tega 165 milijonov EUR v letu 2021

—  EU4Health: +0,5 milijarde EUR, od tega 70 milijonov EUR v letu 2021

—  Evropska agencija za mejno in obalno stražo: +0,5 milijarde EUR

—  Humanitarna pomoč: +0,5 milijarde EUR

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o uporabi vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP v korist instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje

Svet se strinja, da se bo v obdobju 2021–2027 znesek v višini največ 1 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018), ki izhaja iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, uporabil v korist instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Vse tri institucije se strinjajo, da bi moral instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje omogočati prejemanje teh sredstev.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni uporabi sproščenih sredstev v zvezi z raziskovalnim programom

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da se skladno s členom 15(3) finančne uredbe v obdobju 2021–2027 v korist raziskovalnega programa znova dajo na razpolago odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku največ 0,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018) sprostitev, nastalem kot posledica celotne ali delne neizvedbe projektov v sklopu tega programa ali njegovega predhodnika, pri čemer to ne vpliva na institucionalna pooblastila teh institucij.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o obravnavi stroškov obresti in odplačil v okviru NGEU v VFO 2021–2027

Vse tri institucije se strinjajo, da je namen odhodkov za kritje stroškov financiranja Next Generation EU zagotoviti, da programi in skladi EU ne bodo okrnjeni.

Strinjajo se, da obravnava stroškov obresti in odplačil v okviru NGEU v VFO 2021–2027, ki naj bi po trenutnih napovedih za celotno sedemletno obdobje znašali 12,9 milijarde EUR, ne bi smela vplivati na to, kako bo zadeva obravnavana v prihodnjih VFO, tj. od leta 2028 dalje.

Strinjajo so, da si bodo prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki ustreza pričakovanim odhodkom, povezanim z odplačevanjem in stroški obresti.

2.  Viri lastnih sredstev

Izjava Komisije o uvedbi vira lastnih sredstev iz naslova digitalne dajatve

Komisija bo ob upoštevanju dogajanja na mednarodni ravni pospešila delo v zvezi s predložitvijo potrebnih predlogov za uvedbo digitalne dajatve v Uniji in čim prej, najpozneje pa junija 2021, pripravila predlog za temeljni akt. Na tej podlagi bo predlagala, da iz digitalne dajatve izhajajoči prihodki z januarjem 2023 postanejo vir lastnih sredstev.

Izjava Komisije o uvedbi vira lastnih sredstev iz naslova davka na finančne transakcije

Razprave o davku na finančne transakcije v okviru okrepljenega sodelovanja še potekajo, zaključile pa naj bi se do konca leta 2022. Če bo o tem davku dosežen dogovor, bo Komisija predlagala, da se prihodki iz njega v proračun EU stekajo kot vir lastnih sredstev.

Če do konca leta 2022 dogovora ne bo, bo Komisija na podlagi ocen učinka predlagala nov vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na novem davku na finančne transakcije. Komisija bo skušala zadevne predloge podati do junija 2024 z namenom njegove uvedbe najpozneje 1. januarja 2026.

3.  Vloga proračunskega organa

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o proračunskem nadzoru novih predlogov, ki temeljijo na členu 122 PDEU in lahko imajo znatne posledice za proračun Unije

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski parlament, Svet in Komisija (tri institucije) potrjujejo, da je pravna podlaga za sprejemanje ukrepov, s katerimi se obravnavajo posebne krizne razmere in ki lahko imajo proračunske posledice, ki utegnejo vplivati na razvoj odhodkov Unije v mejah njenih virov lastnih sredstev, člen 122 PDEU.

(2)  Primerno je, da veji proračunskega organa glede na svoja proračunska pooblastila iz Pogodb obravnavata proračunske posledice takih predvidenih aktov, kadar je verjetno, da bodo te posledice znatne. V ta namen bi morala Komisija zagotoviti vse ustrezne informacije, ki so potrebne, da se Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri njunih obravnavah –

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1.  Ta izjava ureja postopek proračunskega nadzora (v nadaljnjem besedilu: postopek) med Evropskim parlamentom in Svetom ob dejavni pomoči Komisije.

2.  Ta postopek se lahko uporabi v zvezi s predlogom Komisije za akt Sveta, ki temelji na členu 122 PDEU in lahko ima znatne posledice za proračun Unije.

3.  Komisija bo k vsakemu takemu predlogu priložila oceno proračunskih posledic predlaganega pravnega akta in navedla, ali po njenem mnenju ta akt lahko ima znatne posledice za proračun Unije. Na tej podlagi lahko Evropski parlament in Svet zahtevata, da postopek steče.

4.  Postopek bo potekal v skupnem odboru, ki ga bodo sestavljali predstavniki Evropskega parlamenta in Sveta na ustrezni ravni. Komisija bo sodelovala pri delu tega skupnega odbora.

5.  Evropski parlament in Svet bosta, ne da bi to vplivalo na pooblastila slednjega iz člena 122 PDEU, vzpostavila konstruktiven dialog v prizadevanju za skupno razumevanje proračunskih posledic predvidenega pravnega akta, pri tem pa ustrezno upoštevala nujnost zadeve.

6.  Postopek bi moral potekati največ dva meseca, razen če mora biti zadevni akt sprejet pred določenim datumom ali, če je zadeva nujna, v krajšem roku, ki ga določi Svet.

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni oceni določb o zunanjih namenskih prejemkih ter najemanju in dajanju posojil v finančni uredbi

V kontekstu Next Generation EU se Evropski parlament, Svet in Komisija strinjajo, da bodo v okviru naslednje revizije finančne uredbe ocenjene in po potrebi revidirane:

—  določbe o zunanjih namenskih prejemkih, zlasti tiste v členu 21(5) finančne uredbe;

—  določbe o poročanju glede najemanja in dajanja posojil

Vse tri institucije potrjujejo, da se za namenske prejemke uporabljajo veljavna pravila o revizijah in postopku razrešnice.

4.  Horizontalna vprašanja – podnebje, biotska raznovrstnost, enakost med moškimi in ženskami ter cilji trajnostnega razvoja

Izjava Komisije o metodologiji spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe ter o udeleženosti Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija bo zagotovila, da bo metodologija spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe dostopna, transparentna in javno dostopna. Glede te metodologije bo izmenjala mnenja z Evropskim parlamentom in Svetom. Med ključnimi načeli spremljanja odhodkov za podnebne ukrepe bosta transparentnost in izmenjava informacij s Parlamentom in Svetom glede napredka pri uresničevanju podnebnih ciljev.

Izjava Komisije o prispevkih k podnebnim ukrepom po posameznih programih

Brez poseganja v zakonodajna pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zadevnimi sektorskimi temeljnimi akti so za obdobje 2021–2027 prispevki k podnebnim ukrepom, z namenom uresničitve tozadevnega splošnega cilja vsaj 30 % celotnega zneska odhodkov proračuna Unije in odhodkov NGEU, za zadevne programe in sklade naslednji:

Programi

Pričakovani minimalni prispevek

Obzorje Evropa

35 %

ITER

100 %

Sklad InvestEU

30 %

Instrument za povezovanje Evrope

60 %

ESRR

30 %

Kohezijski sklad

37 %

REACT EU

25 %

Mehanizem za okrevanje in odpornost

37 %

SKP 2021–2022

26 %

SKP 2023–2027

40 %

ESPR

30 %

LIFE

61 %

Sklad za pravični prehod

100 %

NDICI

25 %

ČDO

25 %

Predpristopna pomoč

16 %

Komisija bo te prispevke k podnebnim ukrepom uporabila kot referenčno točko, na podlagi katere bo ocenila odstopanja in predlagala ukrepe v primeru nezadostnega napredka.

Izjava Komisije o metodologiji spremljanja odhodkov za biotsko raznovrstnost ter o udeleženosti Evropskega parlamenta in Sveta

Komisija bo zagotovila, da bo metodologija spremljanja odhodkov za biotsko raznovrstnost dostopna, transparentna in javno dostopna. Po zaključku študije o tej metodologiji, ki jo je naročila pred kratkim, bo tozadevno izmenjala mnenja z Evropskim parlamentom in Svetom. Ključnega pomena za takšno spremljanje bosta transparentnost in izmenjava informacij s Parlamentom in Svetom glede napredka pri uresničevanju ciljev na področju biotske raznovrstnosti.

5.  Druge izjave

Izjava Komisije o vmesnem pregledu/reviziji

Komisija najpozneje 1. januarja 2024 predstavi pregled delovanja VFO.

Tak pregled lahko po potrebi vsebuje zadevne predloge za revizijo uredbe o VFO v skladu s postopki iz PDEU.

Zadnja posodobitev: 16. marec 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov