Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu EU za okrevanje in uredbi o pravni državi (2020/2923(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 14, 15, 16 in 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 295, 310, 311, 312 in 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju političnega dogovora z dne 5. novembra 2020 o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: uredba o pravni državi),
– ob upoštevanju političnih dogovorov, vključno s skupnimi in enostranskimi izjavami, ki so bili 10. novembra 2020 doseženi o večletnem finančnem okviru 2021–2027, Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter o novih lastnih sredstvih, vključno z načrtom za uvedbo novih lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum) in instrumentom Evropske unije za okrevanje,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 21. julija 2020,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. julija 2020,
– ob upoštevanju pisma Evropskega parlamenta z dne 26. avgusta 2020 o pravni državi, ki so ga predsedniki političnih skupin poslali kanclerki Zvezne republike Nemčije Angeli Merkel, predsedstvu Sveta EU in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen,
– ob upoštevanju izjave konference predsednikov Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2020 o dolgoročnem proračunu EU in pravni državi,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 11. decembra 2020,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Evropska unija unija vrednot, kot so zapisane v členu 2 PEU;
B. ker je pandemija COVID-19 v Evropi in po svetu terjala na tisoče življenj in povzročila krizo izjemnih razsežnosti, ki ima uničujoče posledice za ljudi, delavce in podjetja, zato so tudi pri odzivanju nanjo potrebna izjemna prizadevanja, zlasti po drugem valu pandemije in dokler se ta dejansko ne konča;
C. ker se je zaradi politične razprave v Evropskem svetu ves proces zakasnil in je prišlo do zamude pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru, medinstitucionalnem sporazumu, instrumentu Evropske unije za okrevanje in uredbi o pravni državi ter pri njihovem sprejetju in izvajanju;
D. ker sta bila sprejetje učinkovite uredbe o pravni državi in uvedba novih lastnih sredstev osnovna pogoja za to, da je Evropski parlament soglašal s svežnjem večletnega finančnega okvira;
E. ker je sozakonodajalcema Unije v letu 2020 uspelo doseči nekaj izjemnih dogovorov;
1. pozdravlja politične dogovore, vključno s skupnimi in enostranskimi izjavami o uredbi o pravni državi, ki sta jih sozakonodajalca dosegla 5. novembra 2020, ter o večletnem finančnem okviru, medinstitucionalnem sporazumu in instrumentu Evropske unije za okrevanje, ki sta jih dosegla 10. novembra 2020; poudarja, da ti politični dogovori med drugim vključujejo naslednje:
–
izjemno obsežen sveženj v vrednosti 1,8 bilijona EUR, ki ga sestavljata večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (postopoma od 1074 milijard EUR do 1085 milijard EUR) in instrument za okrevanje (750 milijard EUR);
–
dopolnitev večletnega finančnega okvira 2021–2027 v vrednosti 16 milijard EUR, namenjenih za vodilne programe EU, ki jih je določil Evropski parlament (Program EU za zdravje, Obzorje Evropa, Erasmus+, Sklad za integrirano upravljanje meja, Frontex, InvestEU, program za pravice in vrednote, Ustvarjalna Evropa, humanitarna pomoč in instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje), in za odzivanje na nepredvidene dogodke;
–
pravno zavezujoč časovni načrt za uvedbo novih lastnih sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki naj bi zadoščal vsaj za kritje prihodnjih stroškov vračila (glavnice in obresti) instrumenta EU za okrevanje;
–
pravno zavezujoč minimalni delež odhodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, v višini vsaj 30 % sredstev večletnega finančnega okvira in instrumenta za okrevanje, pa tudi pravno zavezujoč minimalni delež odhodkov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, ki naj bi leta 2024 znašal 7,5 % sredstev večletnega finančnega okvira, od leta 2026 dalje pa 10 % sredstev večletnega finančnega okvira;
–
elemente za spremljanje odhodkov na področju enakosti spolov in vključevanja načela enakosti spolov;
–
okrepljeno vlogo Evropskega parlamenta kot proračunskega organa pri upravljanju instrumenta EU za okrevanje in zunanjih namenskih prejemkov ter pri oblikovanju prihodnjih instrumentov za izredne razmere, ki bodo temeljili na členu 122 PDEU;
–
učinkovito pogojevanje v zvezi s pravno državo;
2. poudarja, da je sveženj zgodovinskega pomena in da omogoča hitro okrevanje po pandemiji COVID-19 in njenih socialno-ekonomskih posledicah ter spoprijemanje z izzivi Unije v naslednjih sedmih letih, vključno z izvajanjem zelenega dogovora, digitalnim prehodom, varovanjem vrednot Unije in zaščito denarja njenih davkoplačevalcev;
3. pozdravlja, da je Evropski svet na zasedanju 10. in 11. decembra 2020 potrdil zgoraj navedene politične dogovore; pozdravlja, da so se voditelji držav in vlad dogovorili, da bodo večletni finančni okvir, medinstitucionalni sporazum, instrument EU za okrevanje in uredba o pravni državi začeli veljati 1. januarja 2021; pozdravlja, da so pravna besedila ostala nespremenjena;
4. vseeno močno obžaluje, da je Svet zaradi pravila o soglasju ves sveženj, vključno z novimi programi EU za obdobje 2021–2027, sprejel pozno, to pa je povzročilo neupravičene zamude v celotnem procesu; poudarja, da so sklepi Evropskega sveta o uredbi o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije vsebinsko odvečni; poudarja, da so uporaba, namen in področje uporabe uredbe o pravni državi jasno opredeljeni že v njenem zakonodajnem delu;
5. poudarja, da Evropski svet v skladu s členom 15(1) PEU ne opravlja zakonodajne funkcije; zato meni, da se nobena politična izjava Evropskega sveta ne more šteti kot razlaga zakonodaje, saj je za njeno razlago pristojno Sodišče;
6. poudarja, da Komisijo in njenega predsednika izvoli Evropski parlament; poudarja, da Komisija v skladu s členom 17 PEU skrbi za uporabo primarnih pogodb in vseh ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi; zato potrjuje, da mora Komisija kadar koli in vseh okoliščinah spoštovati pravo, v skladu z načelom dura lex sed lex;
7. poudarja, da je Komisija v skladu s členom 17(3) PEU popolnoma neodvisna;
8. poudarja, da je Komisija v skladu s členom 17(8) PEU odgovorna Evropskemu parlamentu; poudarja, da ima Parlament na voljo več pravnih orodij, s katerimi zagotavlja, da Komisija spoštuje pogodbene obveznosti, vključno s postopkom razrešnice, pri katerem preveri pravilno upravljanje sredstev Unije; poleg tega poudarja, da ima Parlament na voljo več pravnih in političnih orodij, s katerimi zagotavlja, da zakonodajo izvajajo vsi, in še zlasti institucije EU; poudarja, da sklepi Evropskega sveta ne morejo biti zavezujoči za Komisijo pri uporabi pravnih aktov;
9. poudarja, da sta se sozakonodajalca dogovorila, da se bo uredba o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije uporabljala od 1. januarja 2021 in jo bo treba uporabljati za vse obveznosti in plačila; ponovno poudarja, da uporaba te uredbe ne more biti odvisna od sprejetja kakršnih koli smernic, saj je dogovorjeno besedilo dovolj jasno, izvedbeni instrumenti pa niso predvideni; pričakuje, da bo Komisija kot varuhinja Pogodb zagotovila, da se bo uredba v celoti uporabljala od datuma, o katerem sta se dogovorila sozakonodajalca, in ponovno poudarja, da lahko uredbo ali njen del razglasi za nična le Sodišče; potrjuje, da bo Parlament v primeru, če bo katera od držav članic zahtevala razglasitev ničnosti uredbe ali njenih delov, pred Sodiščem zagovarjal njeno polno veljavnost in celovitost, in pričakuje, da bo Komisija podprla stališče Parlamenta; poudarja, da bo Parlament v tem primeru Sodišče zaprosil za obravnavo po hitrem postopku; želi spomniti na člen 265 PDEU in poudarja, da ga je pripravljen uporabiti;
10. meni, da je treba opozoriti, da mora biti Parlament polno vključen v delovanje instrumenta za okrevanje; poudarja, da je treba v zvezi s tem v okviru potekajočega trialoga doseči zadovoljiv dogovor;
11. meni, da bi morali na prihodnji konferenci o prihodnosti Evrope obravnavati tudi vprašanje, kako premostiti ovire, povezane s pogojem, da lahko Svet samo soglasno sprejme večletni finančni okvir in sklep o lastnih sredstvih, poleg nekaterih drugih aktov;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.