Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 9, 151, 152, 153, 156, 157, 162 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 1, 8 in 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je bil sprejet na konferenci COP21 leta 2015, in zlasti preambule, ki vsebuje poziv pogodbenicam, naj pri izvajanju svojih politik in ukrepov spodbujajo pravičen prehod delovne sile ter ustvarjanje dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest v skladu z nacionalno opredeljenimi razvojnimi prednostnimi nalogami in strategijami,

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti Konvencije o inšpekciji dela iz leta 1947 (št. 81), deklaracije za prihodnost dela ob stoletnici MOD (2019) in smernic MOD iz februarja 2016 za pravičen prehod v okoljsko vzdržne družbe in gospodarstva za vse,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev 1, 3, 4, 5, 8, 10 in 13,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov (UNCRPD), ki je začela v EU veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(1) (direktiva o enakosti pri zaposlovanju),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o njem z dne 2. aprila 2009(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (COM(2020)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo (COM(2020)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za uredbo Sveta o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 (COM(2020)0441),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 18. januarja 2017 o odzivu EU na demografske izzive (2017/C017/08),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 1. julija 2020 za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0275),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 1. julija 2020, priloženega predlogu priporočila Sveta z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade (SWD(2020)0124),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(5),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. julija 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih(6);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(8),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike: vidiki zaposlovanja in socialni vidiki v letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2019 o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020 (COM(2019)0650),

–  ob upoštevanju predloga skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 17. decembra 2019 k sporočilu o letni strategiji za trajnostno rast za leto 2020,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/1181 z dne 8. julija 2019 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2019(10),

–  ob upoštevanju političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024 – „Bolj ambiciozna Unija“, ki jih je predstavila predsednica Komisije Ursula von der Leyen,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. januarja 2019 z naslovom Socialni dialog za inovacije v digitalnem gospodarstvu(11),

–  ob upoštevanju gospodarske napovedi Komisije iz pomladi 2020, objavljene 6. maja 2020,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 18. septembra 2020 o dostojnih minimalnih plačah v vsej Evropi,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. julija 2020 z naslovom Načrt okrevanja za Evropo in večletni finančni okvir 2021–2027,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2019 z naslovom Skupni minimalni standardi na področju zavarovanja za primer brezposelnosti v državah članicah EU – konkreten korak za učinkovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju študije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) o covidu-19 in političnih ukrepih po vsej Evropi,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Skupnega raziskovalnega središča o ukrepih za zajezitev COVID-19 in trgih dela v EU, objavljenega leta 2020, in zlasti vanj vključene analize najnovejših razpoložljivih dokazov o vzorcih dela na daljavo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine in torinskega procesa, ki se je začel izvajati leta 2014 in je namenjen okrepitvi sistema pogodb v okviru Evropske socialne listine v Svetu Evrope in odnosa tega sistema z zakonodajo Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika;

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0233/2020),

A.  ker je trajnostni razvoj eden od temeljnih ciljev Evropske unije; ker socialno tržno gospodarstvo temelji na dveh dopolnjujočih se stebrih, in sicer uveljavljanju konkurence in trdnih ukrepih socialne politike, ki naj bi privedli do polne zaposlenosti in socialnega napredka; ker so trije stebri trajnostnega razvoja gospodarski, socialni in okoljski steber; ker trajnostni razvoj med drugim temelji na polni zaposlenosti in družbenem napredku; ker je to temeljni cilj Evropske unije, določen v členu 3(3) PEU; ker sta bili doslej prednostni nalogi gospodarska in okoljska trajnost;

B.  ker se Evropa spoprijema z novo nastajajočimi izzivi, kot so naraščajoče neenakosti med generacijami, manjši obseg socialnih, zdravstvenih, gospodarskih in okoljskih priložnosti in virov, teritorialne razlike ter neenak dostop do temeljnih socialnih in zdravstvenih storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti ter socialne infrastrukture; ker je zmanjšanje neenakosti skupna odgovornost EU in držav članic; ker so se po gospodarski krizi leta 2008 v večini držav članic povečale neenakosti (na področju dohodkov in priložnosti), kar je ogrozilo trajnost in vključujočo naravo rasti ter socialne kohezije, in ker je bilo v teh razmerah težko doseči napredek pri doseganju ciljev EU za leto 2020;

C.  ker v Evropi in po vsem svetu nedvomno obstaja velika potreba po prehodu na trajnostno izkoriščanje virov, zmanjšanju emisij CO2 in močnem varovanju okolja, da bi zaščitili preživetje, varnost, zdravje in blaginjo prihodnjih generacij; vendar pa bo prehod na stabilno in trajnostno zeleno in okolju prijazno gospodarstvo s socialno razsežnostjo zahteval sodelovanje med javnimi in zasebnimi akterji in ga bo treba pospremiti s procesom ponovne industrializacije, modernizacijo industrijske baze in krepitvijo notranjega trga; ker zeleni, digitalni in demografski prehod na različne načine načine vpliva na evropske regije, delavce in skupine prebivalstva in ker bodo ti prehodi zahtevali obsežno preusposabljanje in prerazporeditev delovne sile, da bi preprečili izgubo delovnih mest v prizadetih sektorjih;

D.  ker imajo evropske regije, v katerih obstaja največja potreba po trajnostnem prehodu, ponavadi tudi visoko stopnjo revščine in izključenosti; ker so za hitro okrevanje potrebni odločni ukrepi in naložbe, ki bi se morali osredotočati na blaženje ekonomskih in socialnih posledic pandemije, ponoven zagon gospodarske dejavnosti, spodbujanje trajnostnega razvoja, zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic, da bi vzpostavili učinkovitejše in trdnejše socialne države; ker mora mednarodno konkurenčna Evropa temeljiti na močni socialni Evropi, če želimo zagotoviti trajnostno rast, kakovostna delovna mesta in trdne sisteme socialnega varstva za vse;

E.  ker raziskava Eurofounda razkriva zapletenost socialne razsežnosti Evropske unije in predlaga dopolnitev pregleda socialnih kazalnikov, ki spremlja evropski steber socialnih pravic, z dodatnimi kazalniki, ki bi zajemali kakovost delovnih mest, socialno pravičnost in enake možnosti ter močne sisteme socialnega varstva in pravično mobilnost;

F.  ker se je strategija Evropa 2020 začela izvajati leta 2010 z namenom spodbujati pametno, trajnostno in vključujočo rast; ker bi morali pri izvajanju lizbonske strategije dati prednost trajnosti in vključenosti pred rastjo;

G.  ker si, kot je navedeno v členu 151 PDEU, Unija in države članice ob upoštevanju temeljnih socialnih pravic, kakor so določene v Evropski socialni listini, podpisani v Torinu 18. oktobra 1961, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989, prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranjanju izboljšav omogoči njihova harmonizacija, ter ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti; ker so pobude, ki izvirajo iz evropskega stebra socialnih pravic, skupna odgovornost EU in držav članic, ki imajo različne socialne sisteme in tradicije; ker bi morali zato s takšnimi pobudami zaščititi nacionalne sisteme kolektivnih pogajanj in s tem zagotoviti višjo raven varstva; ker so temeljne pravice, sorazmernost, pravna varnost, enakost pred zakonom in subsidiarnost splošna načela prava EU in jih je zato treba spoštovati;

H.  ker so ženske premalo zastopane na vodilnih gospodarskih in političnih položajih, na katerih se odloča o odzivih politike na COVID-19; ker bi morale biti ženske vključene v postopek odločanja, saj bi doprinesle več vidikov, znanja in izkušenj, ki bi prispevali k uspešnejši politiki;

I.  ker sistemi socialnega varstva prispevajo k zagotavljanju dostojnega življenja; ker ti sistemi vključujejo socialno varnost, zdravstveno varstvo, izobraževanje, stanovanja, zaposlitev, pravosodje in socialne storitve za prikrajšane skupine ter imajo ključno vlogo pri doseganju socialnega trajnostnega razvoja, spodbujanju enakosti in socialne pravičnosti ter zagotavljanju pravice do socialne zaščite iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948); ker so politike socialne zaščite bistveni elementi nacionalnih razvojnih strategij za zmanjšanje revščine in ranljivosti v vseh življenjskih obdobjih ter podpiranje vključujoče in trajnostne rasti;

J.  ker so za delodajalce in sindikate pri zagotavljanju pravičnih plač in delovnih pogojev ključnega pomena socialni dialog in kolektivna pogajanja ter ker močni sistemi kolektivnih pogajanj krepijo odpornost držav članic v gospodarskih krizah; ker so družbe z močnimi sistemi kolektivnih pogajanj ponavadi bogatejše in bolj enakovredne; ker je pravica do kolektivnih pogajanj vprašanje, ki zadeva vse evropske delavce ter močno vpliva na demokracijo in pravno državo, vključno s spoštovanjem temeljnih socialnih pravic; ker so kolektivna pogajanja temeljna evropska pravica, ki so jo institucije EU v skladu s členom 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah dolžne spoštovati; ker imajo v zvezi s tem politike, ki spoštujejo, spodbujajo in krepijo kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, bistveno vlogo pri doseganju visokih standardov glede delovnih pogojev;

K.  ker so kolektivna pogajanja ključen instrument za spodbujanje pravic pri delu; ker sta se po podatkih OECD v zadnjih desetletjih zmanjšala tako sindikalna gostota kot tudi obseg kolektivnih pogajanj; ker se obseg kolektivnih pogajanj od leta 2000 zmanjšuje v 22 od 27 držav članic EU; ker je kakovost dela in delovnega okolja v povprečju višja v državah z dobro organiziranimi socialnimi partnerji in velikim obsegom kolektivnih pogodb; ker kolektivna pogajanja, ki so obsežna in dobro usklajena, spodbujajo dobre rezultate na trgu dela;

L.  ker so po podatkih Eurofounda kolektivna pogajanja ogrožena, recesija leta 2008 pa je povzročila njihovo decentralizacijo; ker je sicer po ocenah vsak šesti delavec v EU zajet v kolektivni pogodbi o plačah, vendar je težko pridobiti zanesljive dokaze v obliki podrobnejših podatkov o obsegu pogajanj in kolektivnih pogodbah po vsej EU; ker je po podatkih Evropskega sindikalnega inštituta povprečna stopnja članstva v sindikatu v EU približno 23 %, pri čemer se stopnje med državami članicami zelo razlikujejo in segajo od 74 % do zgolj 8 %; ker se tudi članstvo v organizacijah delodajalcev in deleži trgov, ki jih predstavljajo, močno razlikujejo;

M.  ker so socialne naložbe namenjene ljudem, ki z njimi lahko izboljšajo življenjske pogoje; ker so ključna področja za socialne naložbe socialna varnost, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, izobraževanje, stanovanja, zaposlovanje, pravosodje in socialne storitve za prikrajšane skupine; ker dobro zasnovane socialne politike močno prispevajo k trajnostnemu razvoju in rasti ter k zaščiti ljudi pred revščino in delujejo kot gospodarski stabilizatorji;

N.  ker naj bi se stopnja revščine povečala kot eden od učinkov pandemije COVID-19; ker ti dogodki bolj ogrožajo ženske, mlade, starejše, invalide in velike družine; ker se povečuje število enočlanskih gospodinjstev in starejših, ki živijo sami; ker so enočlanska gospodinjstva bolj izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti, pri čemer so starejše ženske, če živijo same, bolj izpostavljene tveganju revščine kot starejši moški; ker so enostarševska gospodinjstva bolj izpostavljena revščini in pomanjkanju ter imajo težave pri razporejanju sredstev zaradi zgolj enega dohodka in nižjih stopenj zaposlenosti; ker se zdaj vse večje število mladih odraslih zanaša na dom staršev, da jih zaščiti pred revščino, vendar je 29 % gospodinjstev s tremi generacijami izpostavljenih revščini, 13 % pa jih je močno prikrajšanih;

O.  ker lahko spolna diskriminacija doma in na trgu dela vodi v neenako porazdelitev virov, zato so ženske bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti kot moški; ker imajo ženske manj možnosti, da se rešijo revščine, če zapadejo vanjo;

P.  ker je horizontalna in vertikalna segregacija na trgu dela v EU še vedno močna, pri čemer so ženske nesorazmerno zastopane v manj dobičkonosnih sektorjih; ker je pandemija COVID-19 prizadela zlasti ženske, ki imajo prekarno pogodbo, saj so prve izgubile zaposlitev, kar je imelo finančne posledice za njihovo družino in ekonomsko neodvisnost, hkrati pa zaradi tega niso deležne zadostne socialne varnosti v času krize;

Q.  ker je bilo leta 2018 v državah EU-27 skoraj 109 milijonov oseb izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, kar je 21,7 % celotnega prebivalstva, od tega pa je bilo 23 milijonov otrok(13); ker EU ni dosegla svojega cilja, da bo do leta 2020 vsaj za 20 milijonov zmanjšala število oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost; ker se bo število ljudi, ki jim grozi tveganje revščine ali socialne izključenost, zaradi krize zaradi COVID-19 v Uniji verjetno povečalo; ker se je brezdomstvo v zadnjem desetletju v večini držav članic dosledno povečalo za 70 %, vsako noč pa je v EU brez zatočišča najmanj 700 000 ljudi; ker se je zaradi COVID-19 pokazalo, da gre pri brezdomstvu tako za socialno krizo kot tudi za krizo javnega zdravja(14); ker približno petini ljudi v EU grozi močna prezadolženost in mnogi ne prejemajo socialnih prejemkov, do katerih so upravičeni v okviru svojih nacionalnih sistemov;

R.  ker ima vsak peti delavec v EU nekakovostno delovno mesto; ker naj bi se v naslednjem desetletju še naprej stopnjevala polarizacija delovnih mest in širile nestandardne oblike zaposlitve, obenem pa naj bi se povečalo število delovnih mest za višje in nižje kvalificirane delavce(15); ker bi tehnološke spremembe in uporaba umetne inteligence lahko bistveno spremenile trg dela; ker se zaradi tega poglabljajo razlike v prihodkih; ker je bilo povpraševanje po delovni sili vedno najšibkejše na sredini lestvice plač, kar je bilo najbolj opazno v obdobjih recesije in krčenja zaposlovanja med letoma 2008 in 2013, deloma zaradi preusmeritve zaposlovanja iz proizvodnega in gradbenega sektorja v storitve; ker se bo ta trend verjetno dodatno okrepil zaradi pandemije; ker bodo delovna mesta za nizkokvalificirano delo vedno bistvena za družbo ter morajo zagotavljati dostojno plačilo in pogoje; ker lahko digitalizacija ustvari možnosti in priložnosti za strokovno izpopolnjevanje, ni pa nujno, da izboljša delovne pogoje ali ustvari nova kakovostna delovna mesta za vse;

S.  ker skoraj ni prehoda s pogodb o zaposlitvi za določen čas na pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; ker je 60 % delavcev neprostovoljno ujetih v zaposlitev za določen čas; ker so stopnje prehoda posebno nizke v državah z visoko stopnjo zaposlitev za določen čas; ker se celo javne uprave prepogosto zanašajo na začasne delavce z bolj prekarnimi delovnimi pogoji, s katerimi nadomestijo javne uslužbence;

T.  ker raziskave Eurofounda o novih oblikah zaposlitve kažejo, da so nastajajoče in vse pomembnejše oblike zaposlitve, ki odstopajo od tradicionalnega odnosa delodajalec – zaposleni in/ali so značilne za netradicionalno organizacijo in vzorce dela, običajno manj zajete v socialni zaščiti, socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih; ker se takšne oblike zaposlitve tudi intenzivneje uporabljajo v težkih časih za gospodarstvo in bi bilo treba preučiti ukrepe za preprečitev pričakovane krize na trgu dela kot posledice pandemije COVID-19;

U.  ker je stopnja brezposelnosti več kot 7-odstotna, pri čemer se je stopnja brezposelnosti mladih povečala na 17 %, zaradi pandemije COVID-19(16) pa naj bi se še bolj, predvsem pri ženskah in nizkokvalificiranih delavcih; ker se pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti v euroobmočju povečala z 8,3 % v letu 2020 na približno 9,3 % v letu 2021, pri čemer bodo med državami članicami velike razlike(17); ker je lahko stopnja brezposelnosti posebnih skupin, kot so invalidi, etnične manjšine, kot so Romi, mladi in starejši, še veliko višja; ker je po podatkih iz raziskave Eurofounda z naslovom „Življenje, delo in COVID-19“ kriza zaradi COVID-19 povzročila pretres na trgu dela, saj je od začetka pandemije 8 % zaposlenih in 13 % samostojnih podjetnikov postalo brezposelnih; ker je kriza prizadela tudi tiste, ki so ostali na trgu dela z znatno manjšim številom delovnih ur, kar se je odrazilo v izgubi dohodka ter zaskrbljenosti glede prihodnje udeležbe na trgu dela in finančne negotovosti;

V.  ker je bilo po podatkih Eurostata v EU-28 leta 2018 8,3 milijona podzaposlenih delavcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom, 7,6 milijona ljudi, ki so bili na razpolago za delo, a niso aktivno iskali zaposlitve, in še 2,2 milijona iskalcev zaposlitve, ki niso mogli začeti delati v kratkem roku; ker je imelo leta 2018 v EU-28 18,1 milijona ljudi status, podoben brezposelnosti;

W.  ker je boj proti brezposelnosti med mladimi in starejšimi še vedno eden od največjih izzivov EU na regionalni ravni;

X.  ker je kriza zaradi COVID-19 razkrila zlorabe pravic čezmejnih, obmejnih in sezonskih delavcev ter negotovost njihovega položaja z nizko stopnjo socialne zaščite in usklajevanja sistemov socialne varnosti; ker je zato potrebna strožja ureditev, učinkovitejše spremljanje in učinkovito zagotavljanje dostojnih delovnih in stanovanjskih pogojev ter zdravja in varnosti pri delu; ker je treba v zvezi s tem izboljšati direktivo o agencijah za začasno delo;

Y.  ker je bila vrzel v zaposlenosti moških in žensk leta 2019 11,7-odstotna; ker ta razlika EU povzroča velike gospodarske stroške, ki znašajo 320 milijard EUR na leto ali 2,37 % BDP EU; ker kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno vpliva na delovne in socialne razmere žensk, saj je 26,5 % žensk zaposlenih na negotovih delovnih mestih, kar predstavlja 60 % delavcev s krajšim delovnim: ker so težave zaradi pandemije COVID-19 bolj prizadele ženske kot moške zaradi zaposlitvenih sektorjev, v katerih so v večini, ter zaradi oskrbe starejših in otrok, kar jih še vedno posebno močno obremenjuje;

Z.  ker so v krizi zaradi COVID-19 še posebej izpostavljeni invalidi in starejši; ker bodo verjetno nesorazmerno prizadeti in ker imajo posebne potrebe po podpori, ki jih je treba že od vsega začetka upoštevati pri odzivu na pandemijo, in ker raziskave kažejo, da so te skupine zelo izpostavljene težavam z duševnim zdravjem;

AA.  ker se evropske regije soočajo z dolgoročnimi demografskimi trendi, od daljše pričakovane življenjske dobe do nižjih stopenj rodnosti, staranja družbe, zmanjševanja delovne sile, manjših gospodinjstev in vse večje urbanizacije; ker bo zmanjševanje evropskega deleža svetovnega prebivalstva, ki naj bi do leta 2070 predstavljalo manj kot 4 %, prineslo izzive; ker demografske spremembe močno vplivajo na podeželje in obrobna območja;

AB.  ker je pandemija zlasti prizadela starejše in v nekaterih primerih poslabšala položaj tistih, ki so izolirani; ker so starejši v največji nevarnosti, da ne bodo imeli dostopa do interneta in sodobnih tehnologij in so zato bolj izpostavljeni izključenosti, tudi digitalni;

AC.  ker kriza povzroča vse večjo revščino v mestih, vpliva na gospodinjstva s srednjim dohodkom, ustvarja nove skupine ljudi, ki jim grozi revščina, poglablja teritorialne neenakosti, povečuje socialno prikrajšanost na zapostavljenih mestnih območjih in neenak dostop do javnih storitev, zaradi česar se močno povečuje povpraševanje po socialnih storitvah in socialni infrastrukturi na lokalni ravni v času, ko so lokalni proračuni preobremenjeni;

AD.  ker raziskava, ki temelji na raziskavi o evropskih delovnih razmerah iz leta 2015, kaže, da dvakrat več delavcev, ki redno delajo na daljavo, poroča, da delajo več kot 48 ur, določenih v pravu EU, in počivajo manj kot 11 ur med delovniki, v primerjavi z delavci, ki delajo v prostorih delodajalca; ker skoraj 30 % takih delavcev, ki delajo na daljavo, poroča, da vsak dan ali večkrat tedensko delajo v svojem prostem času, v primerjavi z manj kot 5 % delavcev, ki delajo v pisarni; ker delavci, ki redno delajo na daljavo, tudi pogosteje poročajo o težavah zaradi stresa na delovnem mestu, motnjah spanja in problemih pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti;

AE.  ker so zaradi COVID-19 in ukrepov za boj proti njemu, in sicer omejitev gibanja in dela na daljavo, ženske v nasilnem razmerju postale stalno izpostavljene nasilju, zato se je število primerov nasilja nad ženskami povečalo; ker je ena od posledic omejitev gibanja v nekaterih evropskih državah izredno povečanje nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, in sicer za približno 30 %; ker je skupaj več kot 243 milijonov žensk po vsem svetu, starih od 15 do 49 let, v zadnjih 12 mesecih izkusilo spolno in/ali fizično nasilje;

AF.  ker se je pritisk na ženske še povečal; ker so uvedene nove oblike dela, ki jih je mogoče podaljšati in ki škodijo ločevanju poklicnega in zasebnega življenja, med omejitvijo gibanja povzročile pravo eksplozijo novih oblik psihološkega in spolnega nadlegovanja na spletu in drugje; ker večina podjetij in vlad ni sprejela ukrepov za boj proti temu pojavu;

1.  poudarja, da je EU začela prehod na nizkoogljično, podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo, ki mora zagotoviti čim višjo raven socialne pravičnosti, krepiti blaginjo, družbeni napredek, varnost, enakosti in vključevanje, pri tem pa ne sme biti nihče zapostavljen; meni, da je trajnostni razvoj globoko zakoreninjen v evropskih projektih in evropskih vrednotah, socialna trajnost pa je temeljni pogoj za pravičen in vključujoč zeleni, digitalni in demografski prehod; vztraja, da je treba za zmanjšanje obstoječih neenakosti te procese vključiti v prehod, ki bo zagotovil socialne priložnosti in prispeval k socialni blaginji; poudarja, da so socialna pravičnost, dostojno delo z zajamčenimi plačami, enake možnosti, pravična mobilnost in močni sistemi socialnega varstva bistveni elementi pravičnega prehoda v trajnostno in socialno Evropo;

2.  meni, da mora v tem obdobju okrevanja priti do reform, ki bodo v celoti skladne z izvajanjem agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 razvojnih ciljev ter temeljile na solidarnosti, povezovanju, socialni pravičnosti, pravični porazdelitvi bogastva, enakosti spolov, visokokakovostnih javnih sistemih socialnega varstva, kakovostnih delovnih mestih in trajnostni rasti – modelu, ki zagotavlja enakost in socialno zaščito, upošteva potrebe ranljivih skupin, spodbuja udeležbo in državljanstvo ter izboljšuje življenjski standard vseh; meni, da je to najboljši način za zagotovitev, da bo EU po koncu te krize bolj trajnostna, odpornejša in pravičnejša za naslednjo generacijo;

3.  poudarja, da zagotavljanje trajnostne, pravične in vključujoče socialne Evrope zahteva močno skupno zavezanost napredku agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter izvajanju in uresničevanju načel in pravic iz evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da je potreben ambiciozno zastavljen politični program z opredeljivimi, izvedljivimi, trajnostnimi, jasnimi in zavezujočimi cilji in kazalniki glede socialne trajnosti; poudarja, da bi bil naslednji socialni vrh EU, ki naj bi potekal maja 2021 v Portu, odlična priložnost za to, da voditelji 27 držav članic ter Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije ta program sprejmejo na najvišji politični ravni; poziva, naj se v proces na vseh stopnjah vključijo tudi socialni partnerji;

Okvir upravljanja za doseganje socialnega napredka

4.  meni, da bi morala agenda iz Porta temeljiti na dvojnem pristopu, in sicer bi se morala osredotočiti na socialno trajnost v okviru agende EU za trajnostni razvoj do leta 2030, obenem pa bi morala tudi omogočiti dejansko izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic s sprejetjem akcijskega načrta, prav tako pa bi morala nadaljevati lizbonsko strategijo ter vzpostaviti ambiciozne obvezne cilje in instrumente kot načrt za doseganje socialnega napredka in trajnosti; meni, da bi lahko ta agenda vsebovala strateški okvir za trajnostno, pravično in vključujočo socialno Evropo do leta 2030;

5.  meni, da je treba cilje nove agende za močno socialno Evropo osredotočiti na zaščito vseh, zlasti pa najranljivejših, ter na krepitev vključevanja in socialne pravičnosti, obenem pa je treba te cilje okrepiti, tako da postanejo obvezni, pri čemer se upoštevajo nacionalne značilnosti in potrebe ter odražajo gospodarske in okoljske obveznosti, katerih spoštovanje je pogoj za črpanje evropskih sredstev; meni, da bi morali biti v zvezi s tem ukrepi politik, programi in reforme EU in držav članic oblikovani tako, da bi prispevali k doseganju teh zavezujočih ciljev, pravno varstvo pa bi moralo pomeniti, da bi bilo treba preprečiti ukrepe, politike, programe ali reforme, ki bi lahko imeli negativne posledice ali ovirali napredek pri doseganju teh ciljev;

6.  meni, da bi moral okvir upravljanja za socialno in trajnostno Evropo temeljiti na naslednjih reformah: vključitev evropskega stebra socialnih pravic in protokola o socialnem napredku v Pogodbi, varstvo socialnih pravic na enotnem trgu v enaki meri kot ekonomskih svoboščin ter sprejetje pakta o trajnostnem razvoju in socialnem napredku, da bi postali socialni in trajnostni cilji obvezni ter da bi dosegli cilje OZN glede trajnostnega razvoja; meni tudi, da bi se morala v procesu semestra uporabljati metoda Skupnosti ter da bi moral biti dogovorjen med Svetom in Evropskim parlamentom, medtem ko bi moralo več področij socialne politike spadati v postopek odločanja s kvalificirano večino, zlasti nediskriminacija, socialna zaščita delavcev (razen v čezmejnih primerih), zaščita delavcev v primeru prekinitve njihove pogodbe o zaposlitvi, zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev ter pogoji zaposlitve za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU;

Finančna sredstva za močno socialno in trajnostno Evropo

7.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo prožnost pri uporabi pravil EU o javnih financah in fiskalnih politikah zaradi upoštevanja izredne porabe, da bi preprečile in ublažile socialne posledice pandemije COVID-19, okrepile sisteme socialnega varstva in finančno podprle kakovostna delovna mesta, javne storitve, boj proti revščini ter zeleni in digitalni prehod; pozdravlja instrument EU za okrevanje NextGenerationEU; poudarja, da je pravičen zeleni in digitalni prehod mogoče doseči le z ustreznim podpiranjem izobraževanja, socialne oskrbe in zdravstvene infrastrukture, s čimer bi zagotovili socialno pravičnost, socialno kohezijo in blaginjo za vse; je zaskrbljen, da so sistemi socialnega varstva v tej krizi pod največjim pritiskom doslej in da se bodo z njimi povezani javnofinančni odhodki eksponentno povečali; poudarja, da odhodki za krizne ukrepe ne bi smeli iti na račun najrevnejših, ampak bi morali biti izvedeni pravično; zato poudarja, da morajo imeti naložbena prizadevanja EU v okviru načrta za okrevanje, da bi spodbudili okrevanje, močno socialno razsežnost za okrepitev sistemov socialnega varstva ter naložbe v socialno varnost, dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja, cenovno dostopna stanovanja, zaposlovanje, pravosodje in socialne storitve za ranljive skupine, da bi se borili proti socialnim posledicam krize; meni, da so naložbe v izobraževanje, dobro zasnovani napredni davčni sistemi in sistemi socialnih prejemkov, socialne naložbe ter zagotavljanje kakovostnih javnih in socialnih storitev ključni vzvodi za preprečevanje prenosa prikrajšanosti iz ene generacije v naslednjo; poudarja, da je treba evropski steber socialnih pravic v okviru evropskega načrta za okrevanje ter mehanizma za okrevanje in odpornost izvajati na enaki ravni kot zeleni dogovor in digitalni prehod; zato poziva, naj se s prihodnjimi reformami, povezanimi s svežnjem za gospodarsko okrevanje, navzgor usmerjena konvergenca uvrsti med poglavitne cilje nacionalnih programov reform, tudi z vidika finančne podpore; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v okviru instrumenta za gospodarsko okrevanje skupaj z gospodarskimi in okoljskimi cilji podpirati izvajanje novih ciljev agende iz Porta za leto 2030;

8.  poudarja, da bi morale biti socialne naložbe v svežnju za oživitev gospodarstva ambiciozno usklajene s cilji iz agende iz Porta, da se zagotovi tudi potrebna finančna podpora; meni, da bi moralo biti v posameznih načrtih za socialni napredek opisano, kako se bodo izvajali cilji agende iz Porta in načela evropskega stebra socialnih pravic, obseg socialnih naložb, zadevna področja in rezultati napredka, ki naj bi se dosegli;

9.  meni, da se lahko med gospodarsko krizo s skrajšanjem delovnega časa učinkovito zaščitijo delovna mesta; pozdravlja vzpostavitev instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) kot nujni ukrep za podpiranje shem skrajšanega delovnega časa držav članic med krizo zaradi COVID-19; poudarja, da je to ključni instrument za podporo nacionalnim shemam skrajšanega delovnega časa, s čimer bo mogoče ohraniti delovna mesta in spretnosti ter velik delež plač in prihodkov; poziva Komisijo, naj pozorno oceni učinkovitost tega začasnega instrumenta ter prouči možnost uvedbe tovrstnega stalnega instrumenta, ki bo na prošnjo držav članic aktiviran v primeru morebitne krize, ki bi povzročila stalno naraščanje odhodkov za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo finančno pomoč prejela le podjetja, ki niso registrirana v državah z enotnega seznama EU jurisdikcijami tretjih držav v davčne namene ali iz Priloge 1 sklepov Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da upravičenci spoštujejo temeljne vrednote, določene v pogodbah, in da podjetja, ki prejmejo javno finančno podporo, ščitijo delavce, zagotavljajo dostojne delovne pogoje, spoštujejo sindikate in veljavne kolektivne pogodbe, plačujejo svoj delež davkov in ne izvajajo ponovnega odkupa delnic oziroma delničarjem ne izplačujejo dividend, vodstvenim delavcem pa ne premij; poudarja, da je treba združevati programe skrajšanega delovnega časa z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem prizadetih delavcev;

10.  pozdravlja napoved predsednice Evropske komisije, da bo predlagala sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti v EU, ter Komisijo odločno poziva, naj ta predlog predstavi; poziva, nas se s tem instrumentom zaščitijo vse kategorije delavcev, zmanjša pritisk zaradi zunanjih pretresov na javne finance in zaščitijo nacionalni sistemi socialnih prejemkov za brezposelnost med krizami, ki povzročajo nenadno povečanje odhodkov; poziva, naj se v predlog vključijo države EMU z možnostjo pridružitve držav, ki niso članice EMU;

11.  pozdravlja vzpostavitev Sklada za pravični prehod; poudarja, da je široka družbena sprejemljivost ukrepov za varstvo okolja in podnebnih ukrepov bistvena za njihovo učinkovito izvajanje; poziva države članice, naj socialne partnerje, regionalne in lokalne organe ter civilno družbo učinkovito vključijo v pripravo območnih načrtov za pravični prehod; opozarja, da številne evropske regije in njihovi prebivalci že občutijo posledice podnebnih sprememb in z njim povezanih strukturnih sprememb; poudarja, da je ustvarjanje zelenih in dostojnih delovnih mest bistveno za doseganje vključujočega in uravnoteženega trga dela, ki bo spremljal ustrezen in pravičen prehod na z viri zelo gospodarno in energetsko učinkovito, krožno in ogljično nevtralno gospodarstvo, ki bo temeljilo na energiji iz obnovljivih virov, ter za zagotovitev, da nihče ne bo prezrt; poudarja, da je treba povečati sredstva za Sklad za pravični prehod, ki ga je maja 2020 Komisija predlagala v svojem spremenjenem predlogu; poziva, naj se skladu namenijo zadostna finančna sredstva za podporo regijam v prehodu in za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest, vodilno načelo pri zagotavljanju podpore iz sklada pa mora biti socialna kohezija; poudarja, da je prenovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ključen pri podpiranju socialnih načrtov za delavce, ki jih je prizadelo prestrukturiranje, ter poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o znatno večjih proračunskih sredstvih za ta instrument v okviru širše evropske finančne podpore za pravičen prehod; poziva k trajnostni in velikopotezni uporabi razpoložljivih sredstev za podporo najbolj ranljivim regijam in tistim, ki zaostajajo, pri čemer je treba potrebi uporabiti prehodne ukrepe; poudarja, da morajo biti upravičeni projekti skladni s ciljem glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050, njegovimi vmesnimi koraki do leta 2030 in evropskim stebrom socialnih pravic;

12.  poudarja, kakšne spremembe pravičen prehod prinaša za trg dela in porazdelitev novih zelenih delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategije, s katerimi bodo ženskam zagotovile dostop do novih zelenih delovnih mest in zmanjšale razlike med moškimi in ženskami v stopnji zaposlenosti v sektorju obnovljivih virov energije;

13.  opozarja, da se je pred pandemijo COVID-19 več kot 100 milijonov Evropejcev vsakodnevno borilo z revščino in materialno prikrajšanostjo ter da se bo stanje zaradi krize še poslabšalo; priznava ključno vlogo vseh evropskih skladov in programov na socialnem področju ter še pomembnejšo vlogo, ki jo bosta v naslednjih sedmih letih imela prihodnja sklada ESS+ in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG); poudarja, da bi morala prizadevanja za okrevanje spodbujati ustvarjanje delovnih mest in rast ter odpornost in pravičnost naših družb, dopolnjevati pa bi jih morala močna socialna razsežnost, ki bi obravnavala socialne in ekonomske neenakosti ter potrebe tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela, zlasti ranljivih in prikrajšanih skupin, kot so tisti, ki živijo v revščini, brezposelni, starejši, mladi, invalidi, starši samohranilci, mobilni delavci in migranti; pozdravlja napoved Komisije, da bo sredstva iz ESPG namenila za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19 na socialni in gospodarski ravni, ter poudarja, da bo razširitev področja uporabe ESPG na digitalni in zeleni prehod v prihodnjih letih zahtevala zadostno financiranje; poziva države članice, naj v celoti izkoristijo sredstva iz tega sklada za pomoč razseljenim delavcem pri teh prehodih;

14.  je zaskrbljen, da se bo treba v prihodnjih letih v okviru okrevanja po pandemiji COVID-19 nujno soočiti z revščino, vključno z revščino otrok; poudarja, da bi morale države članice vsaj 5 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS+) v okviru deljenega upravljanja nameniti podpori dejavnosti v sklopu evropskega jamstva za otroke; poudarja, da je bistveno ustvariti ločen proračun v višini treh milijard EUR za prvo leto njegovega izvajanja, saj EU trpi zaradi posledic pandemije COVID-19, ki bo imela še večje posledice za otroke kot najranljivejšo skupino med najbolj prikrajšanimi, in naj se evropskemu jamstvu za otroke v obdobju 2021–2027 nameni skupno vsaj 20 milijard EUR; odločno poziva, naj se to dopolni s celovito strategijo za boj proti revščini, vključno z ukrepi za zagotovitev dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj ter odpravo brezdomstva; opozarja, da mora vsaka strategija za izkoreninjenje revščine otrok upoštevati razmere samohranilstva in družin z velikim številom otrok, saj enostarševska gospodinjstva in tista, v katerih živi veliko otrok, spadajo med ranljive skupine v družbi; poleg tega poudarja, da bi morale države članice vsaj 3 % sredstev iz ESS+ v okviru deljenega upravljanja nameniti boju proti pomanjkanju hrane in materialni prikrajšanosti ter podpori socialnemu vključevanju najbolj zapostavljenih;

15.  poudarja, da je v času krize zaradi COVID-19 delo že izgubilo veliko število ljudi, zlasti mladih, ki se pogosteje znajdejo v prekarnem delovnem razmerju; v zvezi s tem pozdravlja načrte Komisije za okrepitev evropskega jamstva za mlade ter poziva Komisijo in države članice, naj boj proti brezposelnosti mladih opredelijo kot prednostno nalogo; poudarja, da morajo države članice še naprej dovolj sredstev iz ESS+ vlagati v ukrepe za zagotavljanje podpore pri zaposlovanju mladih, in sicer vsaj 15 % sredstev iz ESS+ nameniti ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam za zagotavljanje podpore pri kakovostnih zaposlitvah mladih; opozarja na potrebo po zavezujočem, učinkovitejšem in vključujočem jamstvu za mlade, ki bo zagotavljalo plačano pripravništvo, vajeništvo ali praktično usposabljanje za vse skupine ljudi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, znotraj jasnega okvira meril kakovosti, ki ureja jamstvo za mlade; obsoja prakso neplačanega praktičnega usposabljanja, ki ni povezano s pridobitvijo izobraževalnih kvalifikacij, saj gre pri tem za izkoriščanje dela mladih delavcev in kršenje njihovih pravic; poziva Komisijo, naj predloži pravni okvir za učinkovito in izvršljivo prepoved neplačanega praktičnega usposabljanja, pripravništva in vajeništva;

Agenda iz Porta: cilji in predlogi

16.  meni, da bi morala agenda iz Porta kot močna socialna agenda za trajnostni razvoj vsebovati gospodarske, socialne in okoljske kazalnike blaginje ter zajemati naslednja področja: dostojno delo, socialna pravičnost in enake možnosti, vzdržni sistemi socialnega varstva in pravična mobilnost; meni, da bi morala ta nova agenda za doseganje vidnejših rezultatov združevati kvantitativne in kvalitativne cilje ter biti osnovana na pristopu, ki temelji na pravicah;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj dejavno preprečujejo digitalni razkorak pri dostopu do javnih storitev, ki so bile med pandemijo COVID-19 v velikem obsegu digitalizirane, tako da se zagotovi finančna podpora EU za socialne inovacije na lokalni ravni za lažji dostop do javnih storitev, vključno s krepitvijo zmogljivosti ter nadgradnjo inovativnih pobud „od spodaj navzgor“ za e-vključenost in podatkovno pismenost, da bi imeli vsi državljani zagotovljen dostop do visokokakovostnih in uporabniku prijaznih storitev splošnega interesa;

1.Dostojno delo ter trajnostni in vključujoči trgi dela

18.  ugotavlja, da so dostojne plače ključni element poštenih delovnih pogojev in uspešnega socialnega tržnega gospodarstva, da bi morale plače delavcem omogočiti zadovoljevanje njihovih in družinskih potreb; meni, da bi moral vsak delavec v EU prejemati plačo, ki bi zagotavljala vsaj dostojen življenjski standard; meni, da so izboljšana kolektivna pogajanja najboljši način za spodbujanje dostojnih plač v EU; poziva Komisijo, naj ugotovi, kaj v EU ovira kolektivna pogajanja, in je seznanjen s predlogom direktive o minimalnih plačah in kolektivnih pogajanjih; poudarja, da bi morala ta direktiva v skladu z nacionalnimi tradicijami ter ob ustreznem upoštevanju avtonomije nacionalnih socialnih partnerjev in dobro delujočih modelov kolektivnih pogajanj prispevati k odpravi revščine zaposlenih in spodbujati kolektivna pogajanja; jo znova poziva, naj izvede študijo o indeksu zajamčenih plač, ki bi lahko bil referenčno orodje za socialne partnerje, da se ocenijo življenjski stroški in približen dohodek, potreben za zadovoljitev osnovnih potreb gospodinjstev za posamezne države članice in regije; vztraja, naj se zakonsko določene minimalne plače določijo na ravni, ki je višja od praga dostojnosti, s polno vključenostjo socialnih partnerjev, saj to prispeva k odpravljanju revščine zaposlenih in vsakemu delavcu zagotavlja dohodek nad pragom revščine, pri čemer se upoštevajo različni življenjski stroški v državah članicah; poziva k usklajenemu pristopu na ravni EU, da bi dosegli realno rast plač, preprečili začaran krog škodljive konkurence na področju stroškov dela in povečali navzgor usmerjeno socialno konvergenco za vse;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj se skupaj s socialnimi partnerji zavežejo, da bodo pokritost s kolektivnimi pogajanji v sistemih, ki združujejo zakonsko ureditev zaposlovanja in delovnih pogojev ter ureditev zaposlovanja in delovnih pogojev socialnih partnerjev, povečale na 90 % do leta 2030; poudarja, da kolektivna pogajanja prispevajo k socialnemu tržnemu gospodarstvu, za katerega si prizadeva Lizbonska pogodba; ponovno poudarja, da je treba zaščititi evropske pogodbe, ki izrecno ščitijo avtonomijo socialnih partnerjev, in regulativne sisteme v nekaterih državah članicah, da bi lahko socialni partnerji še naprej delovali neodvisno, s tem pa se zagotovita visoka raven legitimnosti in napredek pri vključevanju v kolektivne pogodbe; poziva države članice, naj odpravijo vsako nacionalno zakonodajo, ki ovira kolektivna pogajanja, tudi tako, da zagotovijo dostop sindikatov do delovnih mest za namen organizacije; poudarja, da reforme v državah članicah ne bi smele negativno vplivati na kolektivna pogajanja in da jih je treba spodbujati na sektorski ravni, med drugim s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev; poziva Komisijo in države članice, naj socialne partnerje v celoti vključijo v oblikovanje evropske politike, tudi v proces evropskega semestra; meni, da bi predlagani cilji prispevali k izkoreninjenju revščine zaposlenih in zagotovitvi pravičnih plač za evropske delavce;

20.  poziva Komisijo, naj prenovi evropsko direktivo o javnih naročilih, da bi vzpostavila prednostno obravnavo podjetij, ki spoštujejo kolektivne pogodbe; poziva jo tudi, naj okrepi socialno klavzulo in iz postopkov za dodelitev javnih naročil izključi podjetja, ki so vpletena v kazniva dejanja, preprečevanje organiziranja delavcev v sindikate ali zavračajo sodelovanje v kolektivnih pogajanjih, ter s tem zagotovi, da se javni denar uporablja za naložbe v tiste, ki sodelujejo pri pravičnem prehodu, s namenom spodbujati kolektivna pogajanja in povečati sindikalno gostoto; poleg tega meni, da bi morala biti celotna finančna podpora EU pogojena z izpolnjevanjem veljavnih delovnih in zaposlitvenih pogojev in/ali obveznosti delodajalcev, ki izhajajo iz ustreznih kolektivnih pogajanj; odločno poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, da bodo javne službe, ki so pod zasebno ali javno upravo, svojim zaposlenim zagotovile dostojne delovne pogoje, zlasti svobodo pogajanja in sklepanja kolektivnih sektorskih ali podjetniških pogodb in pravico do ustrezne plače;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih v več državah članicah in nestabilnosti pogodb o zaposlitvi mladih delavcev, zlasti v sektorjih, ki so močno prizadeti zaradi COVID-19; poziva k okrepitvi jamstva za mlade, da bi se dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih do leta 2030 zmanjšala za vsaj 50 %, vključevati pa mora merila za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 8 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; meni, da mora jamstvo za mlade postati zavezujoče za vse države članice in vključujoče, vključno z aktivnimi ukrepi za mlade, ki dlje časa niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter socialno in ekonomsko prikrajšane mlade, kot so mladi invalidi in mladi Romi;

22.  poudarja, da pri evropski agendi za kakovostna delovna mesta ne gre le za vprašanje dostojnosti, ampak je koristna tudi za gospodarstvo, saj povečuje produktivnost in spodbuja domače povpraševanje; meni, da morajo kakovostna delovna mesta zagotavljati zajamčeno plačo, varnost dela in dostop do socialnega varstva, priložnosti za vseživljenjsko učenje, dobre delovne pogoje v varnem in zdravem delovnem okolju, razumen delovni čas z dobrim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter pravice do sindikalnega zastopanja in kolektivnih pogajanj; poziva Komisijo, naj v proces evropskega semestra in pregled socialnih kazalnikov vključi skupni cilj glede dviga kakovosti dela na evropski ravni, da bi usmerila in ocenila, kako politike zaposlovanja v državah članicah prispevajo k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in stebra socialnih pravic; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo priporočilom za posamezne države na socialnem področju in področju zaposlovanja, zlasti tistim, podanim po krizi zaradi COVID-19, pripisan enak pomen kot gospodarskim in proračunskim priporočilom;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj najpozneje eno leto po sprejetju smernic EU za zaposlovanje leta 2020 zagotovijo njihov ponovni pregled, da bi upoštevali krizo zaradi COVID-19 ter njene socialne posledice in posledice za zaposlovanje ter se bolje odzvali na podobne krize v prihodnosti; poudarja, da mora pri oblikovanju integriranih smernic za rast in delovna mesta poleg Sveta na enakopravni ravni sodelovati tudi Evropski parlament, da se zagotovi bolj demokratično odločanje; poziva Eurofound, naj prispeva k merjenju kakovosti delovnih mest v različnih pogodbenih in zaposlitvenih razmerjih ter zagotovi za politiko pomembne analize, ki bodo prispevale k izboljšanju kakovosti delovnih mest in zagotovile trajnostno delo;

24.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila delavcev v prekarnih in nestandardnih oblikah zaposlitve, navidezno samozaposlenih in delavcev s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, tudi v državnih javnih službah; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za odpravo neprostovoljne začasne zaposlitve in zaposlitve za določen čas do leta 2030, da bo 80 % ustvarjenih delovnih mest v kategorijah srednje in dobro plačanih delovnih mest ter predvsem v trajnostnih sektorjih; poziva jih tudi, naj odpravijo uporabo pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in navidezno samozaposlitev;

25.  poziva države članice, naj se zavežejo, da bodo do leta 2030 odpravile smrti in zmanjšale bolezni, povezane z delom, Komisijo pa, naj v ta namen pripravi novo strategijo za zdravje in varnost pri delu, ki bo obravnavala telesno in duševno zdravje delavcev; meni, da mora ta strategija vključevati ponovni pregled okvirne direktive o zdravju in varnosti pri delu, da bi zaščitili delavce v izrednih razmerah, kot so pandemije, pa tudi velikopotezne zakonodajne predloge o kostno-mišičnih obolenjih in motnjah, povezanih s stresom, v sodelovanju s socialnimi partnerji; poziva Komisijo, naj še naprej posodablja direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh ter do leta 2024 predlaga zavezujoče mejne vrednosti glede poklicne izpostavljenosti za vsaj 50 novih snovi ter v direktivo vključi snovi, ki škodljivo vplivajo na reproduktivni sistem, in uvede strožje mejne vrednosti za škodljive snovi, kot so rakotvorne in mutagene snovi; poudarja, da mora EU spremljati evropski okvir za ukrepanje na področju duševnega zdravja; ugotavlja, da je eden od ciljev tudi preprečevanje raka, saj naj bi bilo 40 % rakavih obolenj mogoče preprečiti; poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen načrt za boj proti raku, da bi pripomogla k zmanjšanju trpljenja, ki ga povzroča ta bolezen; poziva k okrepitvi vloge Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu pri spodbujanju zdravih in varnih delovnih mest v Uniji ter nadaljnjem razvoju pobud za izboljšanje preventivnih ukrepov na delovnem mestu v vseh gospodarskih sektorjih;

26.  poziva Komisijo, naj predstavi strateški načrt EU na področju oskrbe kot dodaten korak h kvalitativnemu opolnomočenju zdravstvenega sektorja v EU, tudi delavcev na področju osebnih in gospodinjskih storitev; ponavlja, da mora načrt na področju oskrbe odražati tudi razmere 100 milijonov neformalnih oskrbovalcev v EU, ki zagotavljajo 80 % dolgotrajne oskrbe, vendar se jim to večinoma ne priznava; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami razvije regulativni okvir, ki bo zagotavljal kakovostne storitve oskrbe, vključno z oceno novih priložnosti v zdravstvenem sektorju v korist potrošnikov in pacientov, pri čemer je treba spoštovati vlogo javnih in zasebnih institucij pri zagotavljanju storitev za državljane in zagotavljati dostojne delovne pogoje za negovalce;

27.  potrjuje, da sta pravično, socialno trajnostno delo in dejansko soodločanje delavcev pri oblikovanju delovnih pogojev na digitalnih platformah in v vseh drugih sektorjih v pomembnejša kot kdaj koli prej ter da morajo imeti delavci demokratični vpliv na upravljanje dela; poudarja, da je treba koristi digitalizacije obširno in pravično deliti ter da morajo imeti delavci v digitalnem sektorju enake pravice in delovne pogoje kot delavci v drugih sektorjih; poziva Komisijo, naj predlaga direktivo o dostojnih delovnih pogojih in pravicah v digitalnem gospodarstvu, ki bo zajemala vse delavce, tudi nestandardno zaposlene delavce z atipično pogodbo, delavce spletnih platform in samozaposlene; poziva Komisijo, naj v okviru te direktive zagotovi, da bodo platformna podjetja skladna z veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo, natančno opredeli zaposlitveni status platformnih delavcev z izpodbojno domnevo delovnega razmerja in zaščiti njihove delovne pogoje, socialno zaščito ter zdravje in varnost, pa tudi njihovo pravico do sindikalnega organiziranja in zastopanja in pogajanj o kolektivnih pogodbah, tudi za samozaposlene osebe; poziva Komisijo, naj pripravi ciljno usmerjeno revizijo konkurenčnega prava EU, da bi omogočila kolektivno oblikovanje cen za samozaposlene kot prekarne delavce in tako zagotovila večje ravnovesje v pogajalski moči in pravičnejši notranji trg;

28.  poudarja, da je v času pandemije COVID-19 izpostavljen pomen digitalnih rešitev, zlasti dela na daljavo; poziva Komisijo, naj v skladu z okvirnim sporazumom evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji predstavi direktivo o minimalnih standardih in pogojih za pravično delo na daljavo, da bi zaščitila zdravje in varnost zaposlenih ter zagotovila dostojne delovne pogoje, med drugim opravljanje dela na prostovoljni ravni, spoštovanje delovnega časa, dela prostih dni, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter drugih digitalnih pravic pri delu, na primer pravice do odklopa, varstva zasebnosti delavcev, vključno pred spremljanjem na daljavo ali drugimi oblikami sledenja, ter prepovedi namestitve mikročipa delavcem in uporabe umetne inteligence v postopkih zaposlovanja;

29.  poziva Komisijo, naj uvede novo okvirno direktivo o obveščanju in udeležbi delavcev ter posvetovanju z njimi za oblike evropskih podjetij, vključno s podizvajalskimi verigami in franšizami, in za podjetja, ki uporabljajo instrumente za mobilnost evropskih podjetij, da bi vzpostavila minimalne standarde, med drugim za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje, zlasti na ravni podjetja; poziva tudi k ponovnem pregledu direktive o evropskem svetu delavcev, da bi med drugim zagotovili ustrezno izvrševanje, dostop do pravnega varstva in učinkovite sankcije v primeru kršitev pravil ter učinkovitejše delovanje posebnega pogajalskega organa, vključno z uvedbo nadnacionalnega postopka za obveščanje in posvetovanje, ki ga je treba ustrezno izvesti in zaključiti pred sprejetjem kakršnih koli odločitev; poziva Komisijo, naj spodbuja delničarstvo zaposlenih kot orodje za krepitev vključevanja delavcev, in sicer z izboljšanjem demokracije pri delu ter zmanjšanjem neenakosti in tveganja izgube delovnih mest med recesijo;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo ustrezne pogoje in zahteve, da bo do leta 2030 vsaj 80 % gospodarskih družb vključenih v sporazume o trajnostnem upravljanju podjetij, v katerih bodo v dogovoru z delavci opredeljene strategije, da bi z upravljavskimi praksami in prisotnostjo na trgu pozitivno vplivali na okoljski, socialni in gospodarski razvoj, krepili odgovornost direktorjev glede vključevanja trajnosti v sprejemanje odločitev podjetij in spodbujali upravljavske prakse podjetij, ki prispevajo k trajnosti podjetij, med drugim s poročanjem podjetij, prejemki uprave, največjim razponom razlik v plačah, sestavo uprave in vključevanjem deležnikov;

31.  poziva k sprejetju direktive o zavezujoči potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic in odgovornem poslovnem ravnanju, vključno s pravicami delavcev, kot so pravica do združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj, pa tudi pravica do zdravja in varnosti, socialnega varstva in ustreznih delovnih pogojev, ki bo vzpostavila obvezno potrebno skrbnost za dejavnosti podjetij in njihove poslovne odnose, tudi za dobavne in podizvajalske verige; poudarja, da bi morala ta direktiva zagotoviti polno vključenost sindikatov in predstavnikov delavcev v celotnem postopku potrebne skrbnosti ter pravico do kolektivnih pogajanj na ustreznih ravneh o politiki potrebne skrbnosti; poudarja, da morajo imeti nacionalni inšpektorati za delo in Evropski organ za delo (ELA) možnost, da za vsa podjetja v EU in podjetja, ki želijo dostopati do notranjega trga, izvajajo skupne inšpekcijske preglede v celotni verigi, sprejemati pritožbe in zagotavljati pomoč pri doseganju skladnosti; poziva Komisijo, naj vztraja, da vsi trgovinski partnerji EU ratificirajo konvenciji MOD št. 81 (inšpekcija dela) in št. 129 (inšpekcija dela v kmetijskem sektorju);

32.  spodbuja Komisijo, naj upošteva posebnost podjetij socialnega gospodarstva, ki so se med pandemijo izkazala za zelo pomembna za družbo, in oceni razvoj posebnih programov in finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj posodobi svoj okvir za vzpostavitev in razvoj zadrug in socialnih podjetij, ki po svoji naravi namenjajo večji poudarek pravičnim delovnim pogojem in večji vlogi delavcev;

33.  poudarja, da je učinkovito izvrševanje bistveno za varstvo delavcev in uveljavljanje socialnih pravic; obžaluje, da večina držav članic glede števila delovnih inšpektorjev ne izpolnjuje svoje obveznosti iz konvencije MOD o inšpekciji dela; vztraja, da morajo države članice povečati svoje zmogljivosti izvrševanja, da bodo najpozneje do leta 2030 dosegle razmerje vsaj enega inšpektorja za delo na 10 000 zaposlenih;

2.Socialna pravičnost in enake možnosti

34.  poudarja, da morata biti odprava revščine otrok in zagotavljanje blaginje in enakih možnosti za otroke v Evropi med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo sprejetje in izvajanje evropskega jamstva za otroke, da bo do leta 2030 vsak otrok v EU imel poln dostop do kakovostnega in brezplačnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in varstva otrok, da bo imel dostojne bivalne razmere in da se bo ustrezno prehranjeval; ugotavlja, da je treba to politiko povezati z drugimi ukrepi, namenjenimi odpravi revščine in družinski politiki, da bi to omogočilo zaokrožene cikle politike, ki bodo lahko otrokom in njihovim družinam zagotovili priložnosti za socialno vključevanje, vključno z nacionalnimi in lokalnimi strategijami za boj proti revščini otrok, ter pri tem upoštevati posebne izzive, s katerimi se na lokalni ravni spoprijemajo različne skupine otrok v stiski;

35.  obžaluje, da nekatere vlade pandemijo izkoriščajo kot izgovor za nazadovanje v nekaterih temeljnih pravicah delavcev in žensk; opozarja, da je dostop do zdravstvene oskrbe neodtujljiva pravica, tako kot tudi pravica do odločanja o lastnem telesu; zato poudarja, da je treba zagotavljati pravico do reproduktivnega zdravstvenega varstva, kontracepcije in splava, tudi s podaljšanjem zakonskega roka za splav;

36.  pozdravlja sklepe Sveta o krepitvi zaščite minimalnega dohodka za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo, naj te sklepe dodatno razvije in predlaga okvir za sisteme minimalnega dohodka, da bi zaščitili pravico do dostojnega življenja, odpravili revščino ter obravnavali vprašanja ustreznosti in pokritosti, vključno s klavzulo o prepovedi zniževanja standardov; poudarja, da bi morali sistemi minimalnega dohodka veljati za vse v Evropi, pokojnine pa bi morale zagotavljati prihodek nad pragom revščine;

37.  poziva države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo do leta 2030 popolnoma odpravile razliko med plačami (in pokojninami) moških in žensk, ki trenutno znaša 16 %, v ta namen pa je treba podpirati načelo enakega plačila za enako delo; poziva Komisijo, naj nujno predloži pravni okvir o preglednosti plač, kot je na začetku obljubila, da bo to storila v roku 100 dni, vključno s poročanjem o preglednosti plač in informacijami o višini plač; ponovno izjavlja, da je razlika med pokojninami moških in žensk tudi posledica neustreznih pokojninskih sistemov, ki ne upoštevajo ustrezno porodniškega dopusta in dopusta za varstvo in nego otrok; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dolgoročne ukrepe za zmanjšanje visokih stopenj brezposelnosti med ženskami in zagotovi udeležbo žensk na trgu dela, zagotovijo enako udeležbo in priložnosti za moške in ženske na trgu dela in uvedejo pobude za spodbujanje dostopa žensk do finančnih sredstev in podjetništva med ženskami ter njihove finančne neodvisnosti;

38.  poziva Komisijo, naj uvede konkretne ukrepe za javni in zasebni sektor in naj pri tem ustrezno upošteva posebnosti malih in srednjih podjetij, kot so jasna opredelitev meril za določitev vrednosti dela, sistemi ocenjevanja in razvrščanja delovnih mest, ki bodo nepristranski z vidika spola, revizije plač in poročila glede na spol, da se zagotovi enakost plačil, pravica delavcev, da zahtevajo celovite informacije o plačah, in pravica do pritožbe ter jasni cilji za uspešnost podjetij na področju enakosti; poziva tudi k boljšemu dostopu do pravnega varstva in uvedbi strožjih postopkovnih pravic za odpravo diskriminacije pri plačah; poziva Komisijo, naj v prihodnji zakonodaji o preglednosti plač spodbuja vlogo socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj na vseh ravneh (nacionalni, sektorski in lokalni ravni ter na ravni podjetij); poziva Komisijo, naj vključi stroge izvršilne ukrepe za tiste, ki ne bodo izpolnjevali zahtev, na primer kazni in sankcije za delodajalce, ki bodo kršili pravico do enakega plačila;

39.  poziva države članice, naj ne blokirajo več direktive o ženskah v upravnih odborih, ter v Svetu sprejmejo velikopotezno stališče, da se odpravi znatno neravnovesje med ženskami in moškimi pri sprejemanju odločitev na najvišji ravni; poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo, da bodo odpravile učinek steklenega stropa v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi, in sicer z uvedbo cilja, da ženske zasedajo vsaj 40 % višjih vodstvenih položajev;

40.  poziva Komisijo, naj predloži evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje po letu 2020, ki bo zajemala vse določbe Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov in bo vsebovala ambiciozne, jasne in merljive cilje, načrtovane ukrepe z jasnimi časovnimi okviri in namenskimi viri ter bo podprta z ustreznim in zadostnim mehanizmom spremljanja z jasnimi merili in kazalniki, ki bodo poudarjali tudi potrebo po doseganju popolne dostopnosti blaga in storitev, vključno z grajenim okoljem, vključujočim izobraževanjem in trgom dela ter uporabo umetne inteligence, da bi invalidom omogočili, da v celoti sodelujejo v procesu dokončanja institucionalne oskrbe; poziva države članice, naj uporabijo razpoložljiva sredstva iz Kohezijskega sklada, ESRR in zlasti ESS, da bi izboljšale dostopnost javnih prostorov za osebe s posebnimi potrebami, tudi invalide, osebe z otroki in starejše, ki se še vedno spoprijemajo s problemom socialne izključenosti;

41.  poziva, naj se vidik spola vključi v prihodnjo strategijo o enakosti invalidov in enakosti 2021, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti izboljšanju dostopa do trga dela s ciljno usmerjenimi ukrepi;

42.  podpira spodbujanje vključujočega in dostopnega izobraževanja, tudi širokopasovnega dostopa do interneta, ter poklicnega in digitalnega usposabljanja, tudi za ranljive skupine in invalide, da bi se še posebej nizkokvalificiranim in starejšim delavcem omogočilo preusposabljanje ter pridobivanje novih znanj in spretnosti; podpira vzpostavitev možnosti pripravništva v vsej EU; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadaljnje vključevanje invalidov na trg dela, tako da s priložnostmi, ki jih za vključevanje invalidov ponuja digitalno delo, odpravijo ovire ter pripravijo spodbude za njihovo zaposlovanje; želi spomniti, da ima po podatkih Eurofounda samo vsak tretji delavec z omejujočo kronično in redko boleznijo ustrezno prilagojeno delovno mesto; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za spodbujanje zaposlovanja invalidov in oseb s kroničnimi boleznimi, ohranjanja teh oseb na delovnih mestih in njihovega vključevanja na trg dela v Evropi;

43.  pozdravlja novi program znanj in spretnosti za EU; poudarja pomen dostopa do usposabljanja in preusposabljanja delavcev v industrijah in sektorjih, ki jih je treba v okviru zelenega in digitalnega prehoda korenito spremeniti; poudarja, da se s kvalifikacijami in uradnimi kompetencami poveča dodana vrednost delavca, zato se njegov položaj na trgu dela izboljša, poleg tega pa jih je pri prehodih na trgu dela mogoče prenesti; poziva, naj bo javna politika o znanjih in spretnostih usmerjena v potrjevanje in vrednotenje kvalifikacij in kompetenc; poudarja, da bi morala podjetja, ki imajo za izpopolnjevanje delavcev dostop do javnih sredstev, v dogovoru s predstavniki delavcev vzpostaviti sisteme nadomestil na podlagi znanj in spretnosti, saj bi s tem zagotovili donos od teh javnih naložb; poudarja, da mora evropska strategija znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno enakost in odpornost zagotoviti splošno pravico do vseživljenjskega učenja na vseh področjih;

3.Stabilni sistemi socialnega varstva

44.  ugotavlja, da so sedanje naložbe v socialno infrastrukturo v EU ocenjene na približno 170 milijard EUR na leto in da Komisija potrebe po naložbah ocenjuje na 192 milijard EUR, pri čemer jih je 62 % potrebnih na področju zdravstvene in dolgotrajne oskrbe (cenovno dostopna stanovanja, 57 milijard EUR; zdravje, 70 milijard EUR; dolgotrajna oskrba, 50 milijard EUR; izobraževanje in vseživljenjsko učenje, 15 milijard EUR); poziva Komisijo in države članice, naj za izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic namenijo delež sredstev iz instrumenta za okrevanje in odpornost, ki bo enakovreden naložbam v okoljske in digitalne prednostne naloge; vztraja, da je treba pri dodeljevanju sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost upoštevati enakost spolov;

45.  poziva Komisijo, naj spremlja evropsko strategijo za enakost spolov (2020–2025), in poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne strategije za enakost spolov, ki bodo temeljile na evropski strategiji, kot pomemben sestavni del socialno-ekonomskih ukrepov, sprejetih po koncu krize zaradi COVID-19;

46.  poleg tega poudarja, da morajo Komisija in države članice pridobiti boljše in bolj usklajene podatke o številu brezdomcev v Evropi, saj je to podlaga za učinkovito javno politiko;

47.  poudarja, da so EU in njene države članice dolžne zagotoviti splošen dostop do dostojnih, varnih in cenovno dostopnih stanovanj v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti s ciljem 11, in s temeljnimi pravicami, kot so določene v členih 16, 30 in 31 Evropske socialne listine ter evropskem stebru socialnih pravic; v zvezi s tem poziva vse države članice, naj ratificirajo spremenjeno Evropsko socialno listino; poudarja, da so naložbe v socialna, dostojna in cenovno dostopna stanovanja ključne za zagotovitev in izboljšanje kakovosti življenja za vse; poziva Komisijo in države članice, naj si čim bolj prizadevajo za naložbe v cenovno dostopna stanovanja, da bi zadostile potrebe skupin z nizkimi in srednjimi dohodki (spodnji trije kvintili) po stanovanjih, naj zagotovijo, da bo vsaj 30 % novozgrajenih hiš cenovno dostopnih za omenjene skupine, ter naj odpravijo energijsko revščino do leta 2030 s podpiranjem naložb gospodinjstev z nizkimi dohodki v energijsko učinkovitost; poziva države članice, naj v svojih načrtih za okrevanje in odpornost dajo prednost prenovi; poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozen akcijski načrt, da bi do leta 2030 postopno izkoreninili brezdomstvo, vključno z vseevropskim pristopom „bivališče na prvem mestu“; jo poziva, naj predlaga okvir EU za nacionalne strategije za brezdomstvo; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo minimalne standarde za kakovostna stanovanja za čezmejne in sezonske delavce, ki ne bi smela biti vezana na prejemke, in jim zagotovijo dostojne prostore, zasebnost najemnikov in pisne najemne pogodbe, nad čemer naj bdijo inšpektorati za delo, ter naj določijo standarde v zvezi s tem;

48.  vztraja, da je treba delavce vključiti v sistem socialnega varstva in da morajo imeti pravico do nadomestil za brezposelnost, plačanega bolniškega, porodniškega in očetovskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otrok, nezgodnega zavarovanja in varstva pred nezakonito odpovedjo;

49.  je zaskrbljen zaradi neenake kakovosti in dostopa do zdravstvenega varstva v EU, kar je izpostavila kriza zaradi COVID-19; želi opomniti, da revnejši ljudje v povprečju živijo 6 let manj od bogatih ter da se invalidi pogosto spoprijemajo s težavami pri dostopu do zdravstva; poudarja, da je treba obravnavati socialne, ekonomske in okoljske dejavnike zdravja, da bi odpravili te neenakosti na področju zdravja; poziva Komisijo, naj pripravi skupne kazalnike in metodologije za spremljanje zdravja in uspešnosti ter dostopnosti sistemov zdravstvenega varstva z namenom zmanjšanja neenakosti ter prepoznavanja in prednostne obravnave področij, na katerih so potrebne izboljšave in večje financiranje; poziva Komisijo, naj prouči, kako različni nacionalni sistemi socialnega varstva v času sedanje krize pokrivajo potrebe po socialnem varstvu, da bi opredelili prednosti in slabosti pri dostopanju do storitev in socialne zaščite ter njihovem zagotavljanju, ter naj zagotovi mehanizem za spremljanje in ocenjevanje sistemov socialnega varstva v Evropi, da bi opredelili njihovo stopnjo odpornosti v primeru različnih pretresov in preučili, kako bi bilo mogoče povečati njihovo odpornost na morebitne nove krize;

50.  poudarja, da je treba vsem zagotoviti univerzalni dostop do javne, na solidarnosti temelječe in ustrezne starostne pokojnine; se zaveda, da se države članice soočajo z izzivi pri krepitvi vzdržnosti pokojninskih sistemov, vendar poudarja, da je pomembno ohraniti solidarnost v pokojninskih sistemih z okrepitvijo prihodkov; poudarja pomen javnih in poklicnih pokojninskih sistemov, ki zagotavljajo ustrezno pokojnino nad pragom revščine in upokojencem omogočajo, da ohranijo svoj življenjski standard; meni, da so zvišanje ravni zaposlenosti in ustvarjanje več kakovostnih delovnih mest v vseh starostnih skupinah, izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev ter dodelitev potrebnih javnih sredstev najboljši načini za zagotavljanje vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; meni, da bi se morale reforme pokojninskega sistema med drugim osredotočati na dejansko upokojitveno starost in odražati trende na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in glede bogastva, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti; meni, da bi bilo treba pri teh reformah upoštevati tudi razmere milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladih in samozaposlenih, ki so se zaradi negotovosti in prekarnosti zaposlitve, neželene brezposelnosti in skrajšanega delovnega časa znašli v težkem položaju; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo poseben položaj starejših delavcev na trgu dela in si bolj prizadevajo za aktivno in zdravo staranje, in sicer s preprečevanjem diskriminacije starejših pri zaposlovanju in z razvojem programov za vključevanje na trg dela po 55. letu, pri čemer je ključna prednostna naloga vseživljenjsko učenje;

51.  je zaskrbljen, ker so zaradi pandemije COVID-19 starejši še bolj ranljivi, izolirani ter izpostavljeni revščini in socialni izključenosti; poudarja, da je v času pandemije postalo jasno, da EU potrebuje model, ki bo spodbujal in ščitil dostojanstvo in temeljne pravice starejših; poziva Komisijo, naj predloži načrt za zagotavljanje duševnega zdravja, dostojanstva in dobrobiti ljudi, tudi starejših, s podpiranjem ustreznih kakovostnih storitev zdravstvenega varstva in oskrbe, naložbami v storitve v skupnosti, zdravstveno preventivo in spodbujanje zdravja, socialno zaščito ter dostojna in cenovno dostopna stanovanja in infrastrukturo, pa tudi s podpiranjem projektov socialnega gospodarstva, vključno s sobivanjskimi skupnostmi in zadružnimi stanovanji, programi za zdravje in dobro počutje, dnevno in dolgotrajno oskrbo starejših ter varstvom vloge in delovnih pogojev oskrbovalcev, ter spodbujanjem medgeneracijske solidarnosti; poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop do kakovostnega cenovno dostopnega, preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, vključno z zdravstvenimi storitvami in storitvami oskrbe ter ustanovami, ki ne diskriminirajo na podlagi starosti;

52.  pozdravlja najnovejše poročilo Komisije o vplivu demografskih sprememb na različne skupine v družbi ter na nesorazmerno prizadeta območja in regije v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj več sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj namenijo za izboljšanje prometne in telekomunikacijske infrastrukture na območjih z visoko stopnjo staranja prebivalstva, zlasti na podeželju in območjih depopulacije;

4.Pravična mobilnost

53.  poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o agencijah za začasno delo, da bi vzpostavila pravni okvir, s katerim bi zagotovili dostojne delovne pogoje in enako obravnavo sezonskih delavcev znotraj EU in mobilnih delavcev, ki imajo sklenjene pogodbe za določen čas z agencijami za začasno delo in drugimi oblikami posrednikov na trgu dela, vključno z agencijami za zaposlovanje; poziva države članice, naj okrepijo izvrševanje in boj proti praksam zlonamernih agencij za začasno delo; poudarja, da bi ta pravni okvir lahko vključeval: prepoved posrednikov na trgu dela, ki delujejo na enotnem trgu in ne spoštujejo direktive o agencijah za začasno delo, zajamčeno minimalno plačo po kolektivni pogodbi ali po zakonu, zajamčeno minimalno število delovnih ur na teden/mesec, ki jih delodajalec v nobeni postavki ne more odšteti od minimalne plače ali plač, ki jih določajo kolektivne pogodbe, prepoved odbitkov od plače pri pogodbah za krajši delovni čas, zajamčeno enako obravnavo za vsako osebo, ki je v zadevni državi članici zaščitena kot delavec, ki dela v istem podjetju/sektorju, obveznost, da se vse agencije za začasno delo, ki obratujejo na enotnem trgu, prijavijo v evropski register in pridobijo certifikat za delovanje na enotnem trgu, sankcije za podjetja, ki uporabljajo goljufive politike zaposlovanja in trgovine z ljudmi za izkoriščanje delovne sile ter dostop do informacij o pogodbah o zaposlitvi in pravicah delavcev v jeziku, ki ga delavec razume; poziva Komisijo in države članice, naj ustavijo neposredna plačila v okviru skupne kmetijske politike upravičencem, ki ne upoštevajo nacionalnega in evropskega delovnega prava, konvencij Mednarodne organizacije dela in veljavnih kolektivnih pogodb;

54.  poudarja, da je prosto gibanje delavcev v EU temeljna svoboščina in sestavni del uspeha notranjega trga; meni, da mora biti prosti pretok storitev zagotovljen brez kršenja delavskih in socialnih pravic; meni, da prosti pretok storitev samodejno pomeni tudi prosto in pošteno gibanje delavcev in da je tudi za notranji trg koristno, kadar so izpolnjena pravila o delovnih pogojih ter zagotovljena zdravje in varnost mobilnih delavcev; ugotavlja, da za delavce, ki uveljavljajo to pravico v prekarnih pogojih in pogosto prek goljufivih agencij za zaposlovanje in posrednikov na trgu dela, obstajajo siva območja in pravne vrzeli; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne delovne pogoje in enako obravnavo vsem mobilnim delavcem v EU;

55.  poziva k pristopu EU, s katerim bi preprečili škodljivo konkurenco na področju stroškov dela in povečali navzgor usmerjeno socialno konvergenco za vse; poziva Komisijo in države članice, naj mobilnim, čezmejnim in sezonskim delavcem v EU zagotovijo poštene in dostojne delovne pogoje ter enak dostop do zaposlitve in možnosti v drugih državah članicah ter enake ravni socialne zaščite, kot je določeno v členu 45(2) PDEU; poziva, naj se upoštevajo tudi prakse v zvezi z napotenimi delavci; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usklajevanje socialne varnosti, vključno s pregledom Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(18), pa tudi s krepitvijo prenosljivosti pravic; poziva k nadaljnjemu spodbujanju digitalizacije sistemov socialne varnosti; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo zaščito vseh prizadetih delavcev v primeru prenosa podjetij in ocenijo, ali je potreben pregled direktive o prenosu podjetij;

56.  poudarja, da praksa ustanavljanja hčerinskih družb ali oblikovanja podizvajalskih verig, s katerimi se zmanjšuje socialna varnost, delodajalci pa se izogibajo obveznostim in prispevkom, ne da bi pri tem zagotovili učinkovito kritje socialnega zavarovanja v praksi, škoduje zaščiti delavcev in vzdržnosti sistemov socialnega varstva ter da jo morajo Komisija in države članice obravnavati; poziva Komisijo in države članice, naj zaradi pravičnosti na notranjem trgu sprejmejo zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo odpravile zlorabe pri najemanju podizvajalcev ter zagotovile splošno solidarno odgovornost vzdolž celotne podizvajalske verige, da bi zavarovale pravice delavcev in njihove zahtevke v primerih, kot so zaostanki pri izplačevanju plač, neplačevanje socialnih prispevkov, stečaj, izginotje podjetja ter slamnati podizvajalci, ki ne plačujejo, kot je bilo dogovorjeno;

57.  poziva Komisijo, naj dosledno izvršujejo socialno klavzulo obstoječe direktive EU o javnem naročanju in prouči, ali je potrebna revizija te direktive, da bi okrepili socialne klavzule v javnih naročilih, ki bi od gospodarskih subjektov in podizvajalcev zahtevala, da v celoti spoštujejo pravico delavcev do kolektivnih pogajanj in določijo pogoje za polno izvajanje veljavnih sektorskih kolektivnih pogodb in tukaj opisanih delovnih pogojev, hkrati pa spoštujejo nacionalne tradicije in modele trga dela; poziva, naj se pri tem pregledu izvzamejo vse socialne storitve in storitve socialnega varstva iz obveznosti naročanja ter vzpostavi evropski mehanizem izključevanja za izključitev primarnih izvajalcev in podizvajalcev, ki so večkrat vpleteni v nelojalno konkurenco in davčne goljufije; države članice poziva, naj zagotavljajo njihovo spoštovanje, preverjanje in izvrševanje;

58.  je zaskrbljen zaradi visokih zneskov davčnih prihodkov, ki so izpadli zaradi obsežnega izogibanja davkom; poziva Svet, naj pospeši pogajanja o zakonodaji v zvezi z javnim poročanjem po državah in skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb ter pregleda merila Skupine za kodeks ravnanja pri obdavčitvi podjetij in merila za seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami;

59.  pozdravlja ustanovitev Evropskega organa za delo; poziva, naj Evropski organ za delo čim prej začne v celoti delovati; ga poziva, naj redno izmenjuje informacije o dobrih praksah z ustreznimi organi za delo v državah članicah in izvaja preizkusne inšpekcijske preglede; poudarja, da mora imeti Evropski organ za delo možnost izvajanja inšpekcijskega nadzora in nalaganja kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, da se bo lahko učinkovito boril proti nezakonitim praksam ter izkoriščanju in zlorabljanju delavcev; poudarja, da je zaradi tega treba tudi razširiti mandat tega organa, da bo zajemal zakonodajne akte EU, kot so direktive 2008/104/ES(19), 2014/36/EU(20) in 2009/52/ES(21) Evropskega parlamenta in Sveta, ter tudi ustrezna zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu; meni, da bi bilo treba od Evropskega organa za delo in nacionalnih inšpektoratov zahtevati, da izvedejo skupen ali usklajen inšpekcijski pregled, kadar ga nacionalni socialni partner opozori na primere zlorabe; zato poziva Komisijo, naj te vidike vključi v oceno mandata Evropskega organa za delo, predvidene za leto 2024, in naj v delo in ocenjevanje Evropskega organa za delo vključi deležnike s poglobljenim znanjem o različnih modelih trga dela; meni tudi, da bi moralo upravljanje Evropskega organa za delo imeti enako tristransko strukturo kot druge agencije in omogočati večje zastopanje socialnih partnerjev v upravnem odboru, vključno s pravicami do glasovanja;

60.  poziva Komisijo, naj po ustrezni oceni učinka pripravi predlog za digitalno evropsko številko socialnega zavarovanja, ki jo je napovedala leta 2018, za spodbujanje in varstvo mobilnosti delavcev, s katero bi lahko vzpostavili tudi nadzorni mehanizem za posameznike in ustrezne organe, na primer osebno delovno izkaznico, za zagotavljanje, da so delavci socialno zavarovani in socialni prispevki plačani v skladu z obveznostmi ter da se pravično in učinkovito izvršujejo pravila EU o mobilnosti delovne sile in usklajevanju socialne varnosti; poleg tega meni, da morajo imeti delavci in njihovi predstavniki ter inšpektorati dostop do ažurnih informacij o svojih delodajalcih in njihovih pravicah iz naslova plač ter delavskih in socialnih pravicah v skladu s sektorsko kolektivno pogodbo ali nacionalno zakonodajo, kjer je to ustrezno, in v skladu z merili o varstvu podatkov;

61.  poziva Komisijo, naj prouči možnosti, da bi delavcem, ki so državljani tretjih držav, omogočili pridobitev delovnih dovoljenj v EU, pod pogojem, da vsi zaščitni ukrepi v nacionalnem delovnem pravu in delovnem pravu EU zagotavljajo učinkovito zaščito in dostojne delovne pogoje tudi za državljane tretjih držav ter da to ne bo povzročilo izkrivljanja trga dela; poziva Komisijo, naj izvede obsežno preiskavo trendov v zvezi z delovnimi pogoji napotenih državljanov tretjih držav, in poudarja, da bodo glede na rezultate preiskave morda potrebni ukrepi politike na ravni EU ali nacionalni ravni; je resno zaskrbljen zaradi trenutnega povečanja državljanov tretjih držav v sektorjih, ki so poznani po prekarnih delovnih pogojih in primerih zlorabe; poudarja, da so državljani tretjih držav pogosto ranljivejši za izkoriščanje in jih je zato treba zaščititi; poudarja, da to vključuje zlorabe, kot so navidezna napotitev, navidezna samozaposlitev, goljufive agencije za podizvajanje in zaposlovanje, slamnata podjetja in neprijavljeno delo; poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi državljanov tretjih držav zagotovijo, se upoštevajo veljavni zakoni in pravila o pogojih zaposlovanja, da bi odpravili zlorabe, ter poziva države članice, naj izvajajo zaščitne elemente Direktive 2009/52/ES ter zagotovijo dostopne in učinkovite pritožbene mehanizme, ki bodo omogočili učinkovito izterjanje neizplačanih plač in prispevkov za socialno varnost;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (2) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (3) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0176. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0194. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0180. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0033. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0337. (9) UL L 185, 11.7.2019, str. 44. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0202. (11) UL C 159, 10.5.2019, str. 1. (12) UL C 97, 24.3.2020, str. 32. (13) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10163468/3-16102019-CP-EN.pdf/edc3178f-ae3e-9973-f147-b839ee522578 (14) https://www.feantsa.org/public/user/Resources/resources/Rapport_Europe_2020_GB.pdf (15) Eurofound (2018), Navzgor usmerjena konvergenca v EU: koncepti, meritve in kazalniki (Upward convergence in the EU: Concepts, measurements and indicators), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. Eurofound (2017), Šesta evropska raziskava o delovnih pogojih – pregledno poročilo (posodobitev 2017), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg. (16) Statistika brezposelnosti:Eurostat, junij 2020 (17) Evropska gospodarska napoved za jesen 2020, Evropska komisija, https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/ip136_en.pdf. (18) UL L 166, 30.4.2004, str. 1. (19) Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9). (20) Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L 94, 28.3.2014, str. 375). (21) Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24).