Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14 o pravici do izobraževanja,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 4,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Svet, Parlament in Komisija, zlasti njegovih načel 1 o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskemu učenju ter 4 o aktivni podpori zaposlovanju,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 1. julija 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0275) ter delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu priporočilu (SWD(2020)0123),

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz oktobra 2017 z naslovom Mapping of VET graduate tracking measures in EU Member States (Pregled ukrepov za spremljanje dijakov po opravljenem poklicnem izobraževanju in usposabljanju v državah članicah EU),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET)(1),

–  ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2020 o boju proti krizi zaradi COVID-19 v izobraževanju in usposabljanju,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 8. novembra 2019 o nadaljnjem razvoju evropskega izobraževalnega prostora, s katerim bi podprli v prihodnost usmerjene sisteme izobraževanja in usposabljanja(3),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu sporočilu (SWD(2020)0121) in (SWD(2020)0122),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o podpiranju zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo (COM(2020)0276),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta z dne 1. julija 2020 z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade, ki nadomešča priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade (COM(2020)0277),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2020)0212),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 in novih temeljih za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624) ter delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2020)0209),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

–  ob upoštevanju političnega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020),

–  ob upoštevanju evropskega okvira za osebne, socialne in učne kompetence – ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (LifeComp),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) z dne 15. aprila 2020 o tem, kako evropske države v odzivu na krizo zaradi COVID-19 upravljajo vajeništvo („How are European countries managing apprenticeships to respond to the COVID-19 crisis?“), ki temelji na informacijah, ki jih je zbrala skupnost strokovnjakov za vajeništvo v centru Cedefop,

–  ob upoštevanju poročila cetra Cedefop iz leta 2020 z naslovom Vocational education and training in Europe, 1995-2035 – Scenarios for European vocational education and training in the 21st century (Poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi, 1995–2035 – scenariji za evropsko poklicno izobraževanje in usposabljanje v 21. stoletju),

–  ob upoštevanju zbirke raziskovalnih člankov centra Cedefop o spreminjanju in novi vlogi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi (The changing nature and role of vocational education and training in Europe),

–  ob upoštevanju poročila centra Cedefop iz leta 2013 o koristih poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, 1995–2035 (Benefits of vocational education and training in Europe for people, organisations and countries),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o jamstvu za mlade(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o evropskem sodelovanju v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v podporo strategiji EU 2020(10),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 20. maja 2008 o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi odločbe Sveta 85/368/EGS o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske Skupnosti(11),

–  ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 6. maja 2020 z naslovom VET in a time of crisis: Building foundations for resilient vocational education and training systems (Poklicno izobraževanje in usposabljanje v kriznih časih: kako postaviti temelje za odporne sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (O-000068/2020 – B9-0027/2020 in O-000069/2020 – B9-0028/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A.  ker je poklicno izobraževanje in usposabljanje eden od bistvenih delov evropskih sistemov za izobraževanje in vseživljenjsko učenje, v katerih lahko mladi in odrasli pridobijo znanje in izkušnje, veščine in kompetence, ki jih potrebujejo za zaposlitev; ker v Evropski uniji poklicno izobraževanje in usposabljanje zaključi približno polovica vseh dijakov, ki končajo srednješolsko izobraževanje; ker bi bilo poklicno izobraževanje in usposabljanje lahko ključno pri spoprijemanju z izzivi, ki jih prinašajo pospešeni makroekonomski trendi in ki jih bodo prinesli prihodnji prehodi, poleg tega pa bi lahko pomembno prispevalo k zapolnitvi vse večje vrzeli v znanju in spretnostih na trgu dela EU;

B.  ker po navedbah centra Cedefop približno dve tretjini Evropejcev (68 %) menita, da ima v njihovi državi srednje poklicno izobraževanje pozitiven sloves, malo manj kot četrtina (23 %) pa meni, da ima negativnega(12);

C.  ker je izobraževanje in usposabljanje izjemno pomembno tudi pri povezovanju ljudi v družbi in spodbujanju njihove udeležbe v političnem procesu, s tem pa prispeva k vključenosti ter demokratičnemu in aktivnemu državljanstvu;

D.  ker lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje spodbudi poklicni razvoj dijakov in delavcev, uspešnost podjetij, konkurenčnost, raziskave in inovacije ter je osrednji element uspešne zaposlitvene in socialne politike;

E.  ker je poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi zelo raznoliko in ni enako privlačno za vse učence; ker morajo biti nacionalni sistemi in pobude bolj združljivi in medsebojno povezani na ravni EU; ker lahko Komisija in politike EU na ravni EU pomembno podpirajo in usklajujejo ukrepe držav članic na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja; ker so nadnacionalne in nacionalne mreže in partnerstva izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja bistvena za razširjanje političnega programa na tem področju ter dobre prakse v EU;

F.  ker se začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje ne šteje več le za pot do poklica, temveč tudi za alternativno pot do akademskega izobraževanja, saj vsebuje številne elemente tega izobraževanja in lahko vodi tudi v univerzitetno izobraževanje; ker je v državah, kjer je že uveljavljen dualni sistem šolanja, poklicna pot vedno vključevala praktične izkušnje na delovnem mestu in klasični pouk v učilnici;

G.  ker je nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje ključno za doseganje socialnih in gospodarskih ciljev EU; ker se z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem odrasli bolj udeležujejo vseživljenjskega učenja in so tako bolj zaposljivi, to pa prispeva k višji zaposlenosti v Evropi;

H.  ker evropski sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja stojijo pred pomembnimi izzivi; ker morajo biti ti sistemi zmožni prilagajanja pospešenemu zelenemu in digitalnemu prehodu, tehnološkemu razvoju, poklicnim spremembam, prehodu na višje kvalificirana delovna mesta in spreminjajočim se potrebam na trgu dela, poleg tega pa morajo reševati sedanji problem pomanjkanja nekaterih znanj in spretnosti ter preprečiti, da bi jih primanjkovalo v prihodnosti, prilagoditi pa se morajo tudi novim poslovni modelom, novih oblikam organizacije dela, demografskim trendom, problemom kohezije in infrastrukturnim spremembam; ker morajo države članice in institucije EU okrepiti svoja prizadevanja in podporo, da bi za sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja ustvarile čim boljše pogoje, da bi se lahko hitro prilagodili tem izzivom in potrebam po znanjih in spretnostih na trgu dela;

I.  ker države z dobro zasnovanimi programi poklicnega usposabljanja tudi v času krize lažje preprečujejo brezposelnost mladih; ker so se po analizi inštituta IZA za ekonomijo dela države z dualnim sistemom poklicnega usposabljanja bolje spoprijele z gospodarsko krizo leta 2008 in njenimi učinki na mlade na trgu dela; ker se je v tistem času stopnja v državah, ki nimajo dualnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, brezposelnost mladih znatno povečala(13);

J.  ker imajo številni mobilni delavci v EU težave pri priznavanju pridobljenih znanj in spretnosti ter usposabljanju in iskanju enakovredne zaposlitve v drugih državah članicah, in sicer kljub prizadevanjem za vzpostavitev usklajenega evropskega okvira kvalifikacij in oblikovanju nacionalnih okvirov kvalifikacij;

K.  ker dualni sistem običajno ne omogoča nadaljnjega izobraževanja na vseh stopnjah; ker mora biti dualni sistem prilagodljiv in zmožen odzivanja na spremembe na trgu dela ter na delovna mesta, ki se bodo odpirala v prihodnosti in jih še ne moremo predvideti;

L.  ker pripravništvo in poklicno usposabljanje pri tujih delodajalcih v okviru programa Erasmus+ dijakom in diplomantom poklicnih in tehničnih šol zelo pomagata pri iskanju zaposlitve in razvoju kompetenc, ki se zahtevajo na trgu dela, vključno z znanjem jezika ter poklicnimi in socialnimi veščinami;

M.  ker pandemija COVID-19 močno omejuje dejavnosti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanje nasploh, saj je ovirano učenje tako v šolah kot na delovnem mestu; ker je zaradi pandemije še posebej oteženo učenje na delovnem mestu, vključno z vajeništvom in programi usposabljanja, zato so se udeležba, ponudba in število novih udeležencev pogosto znatno zmanjšali; ker so posledice krize zaradi COVID-19 tudi priložnost za začetek digitalne in tehnološke revolucije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki lahko, kjer je to mogoče, odpravi fizične ovire ter znatno poveča njegov doseg in izboljša pričakovane rezultate;

N.  ker je vajeniško usposabljanje v številnih sektorjih močno omejeno zaradi zaprtja podjetij in skrajšanega delovnega časa;

O.  ker se bo zaradi gospodarske krize ob pandemiji COVID-19 brezposelnost mladih verjetno nesorazmerno povečala; ker je stopnja brezposelnosti mladih avgusta 2020, potem ko je v mesecih pred tem hitro naraščala, v EU znašala 17,6 %, v euroobmočju pa 18,1 % (medtem ko je avgusta 2019 znašala v EU 14,1 % in v euroobmočju 15,4 %), in ker se bo po pričakovanjih v bližnji prihodnosti še povečala, številni mladi pa bodo še naprej ujeti v zanko prekarnih in nestandardnih oblik zaposlitve ali neaktivnosti brez zadostne socialne zaščite; ker mora EU brezposelnost mladih in tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uvrstiti med najpomembnejša politična prednostna področja, da zaradi sedanje krize, ki bo negativno vplivala tudi na duševno zdravje in življenje milijonov mladih, ne bi izgubili cele generacije; ker poklicno izobraževanje in usposabljanje učencem bistveno pomaga, da se pripravijo za vključevanje v demokratično družbo ter uspešen vstop in udeležbo na trgu dela;

P.  ker se je ob nedavnih socialno-ekonomskih spremembah in krizi zaradi pandemije COVID-19 pokazalo, da morajo sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja postati tako učinkovitejši kot tudi dostopnejši in bolj vključujoči za ranljive skupine ter prebivalce podeželskih in oddaljenih območij; ker so ključnega pomena enake možnosti za vse; ker je dostop do računalnikov, širokopasovne povezave, digitalne podpore in drugih tehničnih orodij za učenje bistvenega pomena ne le za izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, temveč tudi za dijake, da bi preprečili poglabljanje neenakosti in zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen;

Q.  ker je v EU 60 milijonov odraslih nizkokvalificiranih; ker je po podatkih centra Cedefop v EU 128 milijonov odraslih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe, so manj digitalno pismeni ali imajo skromne kognitivne kompetence ali pa imajo srednjo stopnjo izobrazbe, vendar jim grozi, da bodo svoje znanje in spretnosti izgubili ali da jim bodo zastarali, zato bi se morali izpopolnjevati ali prekvalificirati; ker so dobro zasnovani in vključujoči sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja strateškega pomena za povečanje kompetenc in veščin vseh učečih se ter prispevajo k večjim možnostim za kakovostno zaposlitev;

R.  ker se je v EU leta 2017 v poklicne šole vključilo 4,3 % učencev, v poklicnotehniške šole 47,8 %, v višje šole po končani srednji šoli pa 92 %; ker je bilo leta 2017 v EU med diplomanti poklicnotehniških šol 46,7 % žensk(14);

S.  ker so se ob krizi zaradi COVID-19 v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in tudi sicer v izobraževanju pri učenju na daljavo pokazali nekateri izzivi in omejitve tako glede tehničnih kot vsebinskih vidikov;

T.  ker se lahko zaradi učenja na daljavo poveča osip ranljivih učencev, zato mora še naprej zgolj dopolnjevati konvencionalno učenje, ne pa ga nadomeščati;

U.  ker v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na ravni EU ni niti dogovorjene opredelitve niti skupnega razumevanja mikrokvalifikacij; ker bi bilo treba mikrokvalifikacije zasnovati kot dopolnitev običajnim kvalifikacijam in jih priznati kot dokazilo o smiselnih in kakovostnih dosežkih, temeljiti pa bi morale na standardiziranem načinu poučevanja, postopku ocenjevanja in trajanju;

V.  ker je bilo v gospodarstvu EU-28 leta 2015 v skoraj tretjini (30,5 %) vseh podjetij z 10 ali več zaposlenimi organizirano začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje, čeprav se je delež med državami članicami zelo razlikoval(15);

W.  ker je v EU-28 leta 2015 kar 72,6 % podjetij, ki zaposlujejo 10 ali več ljudi, za svoje zaposlene organiziralo nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje; ker se je ta delež glede povečal v primerjavi z letom 2005, ko je znašal 59,7 %, in glede na leto 2010, ko je znašal 65,7 %(16);

X.  ker učinek začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na rezultate na trgu dela pogosto odraža neposredne ali posredne skupne učinke tega izobraževanja in usposabljanja na posameznikovo produktivnost; ker so glavni rezultati poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki so jih omenile države, večja udeležba na trgu dela, nižja brezposelnost, možnost pridobitve kvalifikacije za vse kategorije, za katere prej to ni bilo mogoče, in možnost napredovanja na višje delovno mesto; ker lahko posamezniki z vseživljenjskim učenjem pridobijo več možnosti pri delu in višjo stopnjo kvalifikacije, kar prinaša tudi višjo plačo ter boljše gospodarske in socialne rezultate, na primer finančno neodvisnost, prispeva pa lahko tudi k boljšemu psihičnemu zdravju(17);

Y.  ker začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje neposredno vpliva na spremembe med generacijami in položaj družin;

Z.  ker začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje prispeva k večji učinkovitosti podjetij in več inovacijam;

1.  poudarja, da ima poklicno izobraževanje in usposabljanje zaradi poudarka na praksi in učenju na delovnem mestu osrednjo vlogo na trgu dela, ki se usmerja proti pravičnemu prehodu in se nenehno spreminja; poudarja, da lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje, če je ustrezno kakovostno naravnano, zagotovi ustrezno in visokokakovostno znanje, veščine in kompetence za podjetja vseh velikosti in iz vseh sektorjev ter ljudem, ki se udeležujejo tako začetnega kot tudi izpopolnjevalnega izobraževanja, in se prilagodi njihovim specifičnim potrebam; poudarja, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje pomembno, ker pomaga zapolniti primanjkljaj znanj in veščin na trgu dela EU, opremi dijake z vsem potrebnim za zaposlitev ter pomaga dokvalificirati in prekvalificirati delavce, da njihove kompetence ustrezajo potrebam delodajalcev, kar je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja in nove naložbe v gospodarstvo; poleg tega poudarja, da je treba posameznike spodbujati k dopolnjevanju znanj in veščin ter jim tako pomagati pri osebnem in poklicnem razvoju, da bodo lahko čim bolje izkoristili svoje darove;

2.  poziva, naj se poklicno izobraževanje in usposabljanje uskladi s formalnimi in tradicionalnimi izobraževalnimi sistemi in vključi kot področje politike v vse izobraževalne politike na ravni EU in držav članic, ne pa da se potiska v ozadje kot drugorazredno področje; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se bosta poklicno izobraževanje in usposabljanje in klasično izobraževanje dopolnjevala in da eno ne bo imelo prednosti pred drugim;

3.  želi spomniti, da je treba k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju pristopiti kot k osnovnemu orodju za spodbujanje integracije in vključevanja, da bo naša družba postala bolj povezana;

4.  poudarja, da je treba politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja nujno posodobiti in jih precej razširiti, da bodo bolj vključujoče, dostopne, odporne, privlačne in da bodo učinkovito podpirale pravično zaposlovanje, razvoj človeškega kapitala in dejavno udejstvovanje v družbi; meni, da bi morale te politike pomagati opremiti ljudi s trdnimi osnovnimi veščinami in ključnimi kompetencami, da se bodo znali prilagajati sprotnim in prihodnjim okoliščinam v družbi, gospodarstvu in na trgu dela ter se odzivati na priložnosti in izzive digitalnega in zelenega prehoda, demografskih sprememb in drugih večjih trendov, z vsem tem pa bodo pomagale uresničevati cilje evropskega zelenega dogovora; poudarja, da imajo politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja odločilno vlogo pri dokvalificiranju in prekvalificiranju vseh delavcev, zato da bodo znali bolje krmariti med temi pomembnimi prehodi;

5.  želi spomniti, da poklicno izobraževanje in usposabljanje prispeva h konkurenčnosti in socialni koheziji; poudarja, da je treba povečati naložbe v človeški kapital ter znanja in veščine, zato da bomo ustvarili trdno osnovo znanja, ki bo primerna za vse poklicno življenje;

6.  želi opozoriti, da so ukrepi za zajezitev širjenja pandemije COVID-19 močno obremenili evropske sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sploh pa dijake, ki živijo v težjih razmerah; poudarja, da se lahko zaradi motenj v poklicnem izobraževanju in usposabljanju še zaostrijo siceršnje razlike v izobraževanju, saj se krčijo možnosti za najbolj ranljive člane družbe, zato jih je treba podpreti s trajnostnimi naložbami in učinkovitimi nefinančnimi ukrepi na tem področju; glede tega poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost zagotavljanju enakega dostopa do visokokakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja tudi na oddaljenih območjih in podeželju, kjer je lahko učenje na daljavo oteženo zaradi preslabe internetne pokritosti;

7.  poudarja, da je bistveno zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva, tehnično pomoč in smernice, da se izvajalcem, učiteljem, vodjem usposabljanja in dijakom v poklicnem izobraževanju in usposabljanju zagotovi dostop do digitalnih naprav in rešitev e-učenja; spodbuja države članice, naj promovirajo prožne izobraževalne modele in naj udeležence izobraževanja na daljavo podprejo z elektronskimi viri in gradivi, brezplačnim spletnim usposabljanjem, predvsem pa z opremo in širokopasovnim internetom za vse šole in gospodinjstva; poudarja, da bi morali javni organi nameniti posebno pozornost rešitvam za gospodinjstva, ki nimajo dostopa do računalnikov in dobre širokopasovne povezave, in jim ponuditi ustrezne spodbude za to, ter tako preprečiti digitalni razkorak in povečevanje razlik v izobraževanju, saj v njem sodelujejo mnogi prikrajšani dijaki;

8.  se boji, da se bodo v mnogih sektorjih, ki jih bo prizadela kriza zaradi COVID-19, močno skrčile dejavnosti usposabljanja, zaradi česar utegne prihodnjo jesen zelo upasti število vajeniških mest; poudarja, da utegne zaradi tega zmanjšanja priložnosti za mlade srednjeročno gledano na nekaterih področjih precej primanjkovati usposobljene delovne sile; poziva države članice in regije, naj razmislijo, kako bi lahko smiselno razširili alternativno medpodjetniško usposabljanje, da bi premostili vse večjo vrzel med ponudbo vajeniških mest in povpraševanjem po njih;

9.  poziva k zagotavljanju kakovosti, da se bo ljudem, ki bodo končali usposabljanje oziroma izobraževanje med koronavirusno krizo, omogočila dopolnitev manjkajočih delov usposabljanja, na primer (ponovno) opravljanje neopravljene prakse ali vajeništva celo po pridobitvi diplome ali končani praksi ali vajeništvu, ki ga je bilo morda treba odpovedati, preložiti ali kako drugače ne dokončati, ko so veljali ukrepi za preprečevanje širjenja COVID-19;

10.  pozdravlja predlagano priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost; podpira splošne cilje predloga, namenjene posodobitvi politike Unije na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in potrditvi njegove osrednje vloge v procesu vseživljenjskega učenja ter v sprotnem prilagajanju na hitre spremembe na trgu dela; odobrava prizadevanja za poenostavljeno upravljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za razvoj strategije za internacionalizacijo na tem področju in za zagotovitev tesnejšega evropskega sodelovanja in priložnosti za mobilnost za dijake in učitelje; poudarja, da je v prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo izredno pomembno, da bodo imeli vsi delavci primerna znanja in veščine;

11.  pozdravlja, da so bili v predlog vključeni kvantitativni cilji, ki naj bi bili doseženi do leta 2025, namreč, da bi se moralo zaposliti vsaj 82 % tistih, ki končajo šolanje, medtem ko naj bi se 60 % tistih, ki so šolanje končali pred kratkim, že med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem omogočilo učenje na delovnem mestu ter 8 % udeležencev v tem izobraževanju omogočila učna mobilnost v tujini; poziva države članice, naj spodbujajo učne poti, ki bi zajemale tudi učenje na delovnem mestu; opozarja, da lahko specifični cilji državam članicam pomagajo pri postavljanju posameznih ciljev in zagotavljanju, da bodo politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja bolj vključujoče in prilagojene potrebam na trgu dela; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsakih pet let poroča o izvajanju priporočila;

12.  poziva Komisijo, naj razširi programe mobilnosti, ki bi utegnili koristiti vajencem, na primer ErasmusPro, in sicer z večjo sinergijo med Evropskim socialnim skladom plus (ESS+) in programi Erasmus+ ter z zagotovitvijo ustreznih sredstev v programskem obdobju 2021–2027; poziva države članice, naj za dijake poklicnega izobraževanja in usposabljanja postavijo ambicioznejše cilje glede učne mobilnosti v tujini; želi spomniti, da je bil pri podobnih pobudah v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) in programu Erasmus za leto 2020 postavljen 20-odstotni cilj glede mobilnosti visokošolskih diplomantov; poudarja, da lahko številnejše priložnosti za mobilnost pomagajo vajencem razširiti mrežo osebnih, učnih in poklicnih znanstev, zaradi česar bi lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje postalo privlačnejše, se ne bi več dojemalo kot drugorazredna možnost in bi se lahko zato sprostil njegov potencial, saj lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje po drugi strani pripomore k uspešnosti prihodnjega programa Erasmus+;

13.  poziva Komisijo, naj v pregled socialnih kazalnikov vključi kazalnik o vrzelih v znanjih in spretnostih v skladu s cilji in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, kar bi bilo lahko koristno za oblikovalce te politike na nacionalni ravni, da bi lažje opredelili, kje so potrebna večja prizadevanja, in se bolje usklajevali na ravni EU, spremljali napredek in razvoj dogajanja glede vrzeli v znanjih in spretnostih, obenem pa med državami članicami spodbudili konvergenco navzgor;

14.  poudarja, da bi lahko dobro usmerjene kampanje za ozaveščanje in mladim prijazne komunikacijske poti (na primer v družbenih medijih) imele odločilno vlogo pri privabljanju mladih v poklicno izobraževanje in usposabljanje ter pri povečevanju njegove privlačnosti; poudarja, da imajo pri obveščanju o možnostih poklicnega izobraževanja in usposabljanja pomembno vlogo osnovne šole, ki lahko primerno prikažejo njegovo privlačnost in več učencev usmerijo na poklicno pot;

15.  poziva države članice in Komisijo, naj skupaj z deležniki zasnujejo spletno platformo EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje, kot je v nedavni raziskavi EU(18) pozvalo več izvajalcev s tega področja in oblikovalcev politike, in bi jo morale čim prej uveljaviti; podpira zamisel, da bi lahko platforma ponujala priložnosti za mreženje in izmenjavo dobre prakse ter zagotavljala digitalne rešitve, na primer rešitve za učenje na delovnem mestu, in gradivo za spletno učenje v varnem, zajamčeno kakovostnem in večjezičnem okolju; poudarja, da bi lahko platforma na ravni EU povezovala platforme centrov poklicne odličnosti; predlaga, naj se platforma poveže s spletnim portalom EU o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, naj bodo omogočeni prispevki deležnikov, zato da bodo bolj prepoznavne tudi dejavnosti in storitve, ki jih v svojem okolju zagotavljajo centri poklicne odličnosti, da bodo dobro razvidne ponujene priložnosti za dijake in udeležence na nacionalni in evropski ravni ter da se bodo okrepile komunikacijske dejavnosti in povečala privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

16.  poziva Komisijo, naj razmisli o namenskem spletnem portalu EU za možnosti prakse in vajeništva v EU, kjer bi bile vse podobne pobude EU zbrane bolj prepoznavno, izčrpno in uporabniku prijazno; meni, da bi lahko ta instrument postal osrednja točka za mlade Evropejce, izobraževalne ustanove in podjetja iz vse EU, če bo na primernih mestih in poteh ustrezno oglaševan; meni, da bi morali portal povezati s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, da bi nadarjene mlade usmerili tja, kjer jih trg najbolj potrebuje, in tako povečali mobilnost v EU, reševali problem brezposelnosti mladih ter zapolnili sedanje in prihodnje vrzeli v znanju in veščinah; meni, da bi to pobudo lahko podprli s programoma jamstva za mlade in Erasmus+ in tako povečali tudi njun domet, dopolnili in povezali pa bi jo lahko tudi z drugimi pobudami EU, na primer z evropskim portalom za zaposlitveno mobilnost (EURES), portalom Europass in prihodnjim portalom EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje;

17.  poziva države članice in Komisijo, naj analizirajo pozive in zahteve deležnikov iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja, izražene v raziskavi EU o izzivih in vplivu pandemije COVID-19 na to področje, ki jo je med marcem in majem 2020 izvedla Komisija, ter naj jim zagotovijo podporo in rešitve; poleg postavitve skupne platforme EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje Parlament izrecno podpira oblikovanje simulacijskih sistemov virtualne resničnosti in drugih digitalnih orodij za to vrsto izobraževanja, in sicer ob pomoči raziskovalnih projektov in preskusnih faz, pripravo odprtih spletnih poklicnih tečajev, virtualnih evropskih projektov, na primer virtualnega Erasmusa, splošnega kanala EU na platformi YouTube o poklicno izobraževanju in usposabljanju, evropskih tednov usposabljanja, večje prožnosti Evropskega socialnega sklada in Evropskega socialnega sklada plus v prihodnosti ter možnosti za financiranje učne tehnologije, usposabljanja za učitelje in vodje usposabljanja ter izvajanje e-učenja;

18.  poudarja, da motnje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaradi pandemije močno vplivajo na te dijake v pedagoškem in socialnem smislu, zlasti na tiste iz bolj prikrajšanih okolij, poleg tega pa je to velik izziv za dijake, ki se bolje odrežejo pod neposrednim vodstvom in v navzočnosti učitelja; poudarja, da to ni samo problem, temveč prinaša tudi edinstveno priložnost za posodobitev sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja s tehnološkimi inovacijami v različnih sferah, na primer na področju virtualne resničnosti, umetne inteligence, industrije četrte generacije in interneta stvari, ter večjo uporabo spletnega učenja in učenja na daljavo, hibridnega vajeništva in alternativnih načinov ocenjevanja; poudarja, da bi lahko te reforme prispevale k okrepitvi ter večji odzivnosti in odpornosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, kakor je bilo zanj značilno pred krizo zaradi COVID-19, ter bi dijakom in delavcem tako zagotovile znanja in spretnosti za delovna mesta jutrišnjega dne; obenem se zaveda, da morajo tako učitelji in vodje usposabljanja kot tudi dijaki za visokokakovostno spletno učenje obvladati napredne digitalne veščine;

19.  poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje predčasne opustitve šolanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, okrepiti njegovo vključevalnost in kakovosti, zagotoviti enak dostop do vajeništva vsem dijakom in odraslim udeležencem ter vsem delavcem v vseh podjetjih, ne glede na velikost in panogo zajamčiti enak dostop in pravico do usposabljanja za delavce, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;

20.  spodbuja zamisel o razvoju virtualnih priložnosti za mobilnost, da bi premagali omejitve zaradi COVID-19, ter spodbuja države članice in izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, naj zdaj in v prihodnje omogočijo priložnosti za učenje ne glede na lokacijo ter naj dijakom na oddaljenih območjih in podeželju ali v tujini omogočijo dostop do pouka – po vsej EU brez omejitev lokacije, kjer je to izvedljivo;

21.  želi opomniti, da se bo s sodelovanjem vseh ustreznih akterjev pri zasnovi in uveljavljanju politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja zagotovilo, da bo zmožno ustrezno zapolniti potrebe trga dela po specifičnih znanjih in veščinah, pa tudi pripomoglo k boljšemu izvajanju te politike; zato poziva države članice, naj tesno sodelujejo z vsemi ustreznimi deležniki, kot so socialni partnerji, podjetja, (tudi mikro, mala in srednja podjetja), podjetja socialnega gospodarstva (kot so zadruge in neprofitne organizacije), izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihova združenja, dijaki in dijaške organizacije, raziskovalna središča, organizacije civilne družbe, javne in zasebne službe za zaposlovanje, poklicni svetovalci ter lokalni in regionalni organi, zato da bi se na ravni EU usklajevali za boljše povezave med različnimi sistemi in izmenjavali dobro prakso; poziva, naj se tudi s sodelovanjem zgoraj omenjenih deležnikov postavijo lokalni ekosistemi, s katerimi bi okrepili kakovost, obseg, vključevalnost in ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ga promovirali kot dobro izbiro; poudarja, da je treba med potencialnimi udeleženci aktivno oglaševati zaposlitvene možnosti poklicnih kvalifikacij, dijake pa napotovati v sektorje, kjer primanjkuje delavcev s poklicno izobrazbo; poudarja, da je izredno pomembna močna povezava med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter svetom dela; poudarja, da je treba s ponujenim usposabljanjem odgovoriti tudi na lokalne izzive in potrebe;

22.  meni, da trdna izobraževalna osnova, ki dijakom zagotavlja široko znanje in osnovno znanje in veščine bralne, matematične in komunikacijske pismenosti ter tudi digitalne spretnosti in „mehke“ veščine, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov in čustvena inteligenca, služi kot izhodišče za nadaljnje učenje in usposabljanje na delovnem mestu ter je ključnega pomena za prihodnost mladih kot delavcev in posameznikov, saj jih nauči prilagajanja spreminjajočim se zahtevam za vse poklicno življenje;

23.  poudarja, da je potrebna pregledna skupna opredelitev mikrokvalifikacij; meni, da mikrokvalifikacije lahko zgolj dopolnjujejo običajne kvalifikacije in morajo biti kakovostne, akreditirane in imeti standardiziran način izvajanja, postopek ocenjevanja in trajanje; poudarja, da je izredno pomembno dobro opredeliti kakovostne zahteve za izdajatelje mikrokvalifikacij;

24.  želi opomniti, da ima izobraževanje že samo na sebi vrednost in ni zgolj storitveni servis za potrebe trga dela; poziva države članice, naj več pozornosti namenijo vlogi izobraževanja, ki presega zgolj potrebe trga dela, in naj poskrbijo za tak razvoj znanj in spretnosti, da bodo podpirali osebni razvoj, dobro počutje in aktivno državljanstvo;

25.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji zasnujejo kakovostne in vključujoče sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter politike izobraževanja odraslih, da bi izboljšali spretnosti in kompetence nizkokvalificiranih zaposlenih in brezposelnih odraslih, saj nujno potrebujejo podporo za dostop do kakovostnih delovnih mest;

26.  podpira vzpostavitev in spodbujanje predstavniških struktur za dijake poklicnega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh, da bi jim dali besedo pri upravljanju programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja , da bodo lahko pomagali izboljšati kakovost teh programov;

27.  podpira predlagano promoviranje centrov poklicne odličnosti, v katerih sodelujejo najrazličnejši deležniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter lokalni partnerji; poudarja, da so lahko ti centri gonilna sila inovacij, kakovosti in vključevalnosti, spodbujajo izmenjavo dobre prakse in vzajemno učenje ter pomagajo izboljšati kakovost in izvajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja po vsej EU; poziva države članice, naj zagotovijo dobre naložbe v razvoj teh centrov in vseh ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter opozarja, da je za podpiranje centrov odličnosti prek programa Erasmus+ potreben ambiciozen proračun programa; poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za povezovanje in vključevanje ustreznih deležnikov, da bi prispevali k povečanju ustreznosti in kakovosti izobraževanja v teh centrih ter bolje uskladili ponudbo in povpraševanje po znanjih in spretnostih ter podprli delodajalce pri iskanju rešitev v okviru poklicnega usposabljanja; poziva države članice, naj centre odličnosti izkoristijo kot gonilno silo za razvoj skupnih evropskih kvalifikacij, učnih načrtov in končnih spričeval na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poleg tega poziva države članice, naj spodbujajo strategije regionalnega sodelovanja, da bi nastali čezmejni programi za omogočanje mobilnosti dijakov in delavcev ter za izboljšanje teritorialnega in regionalnega sodelovanja, tudi prek evropskega ogrodja kvalifikacij;

28.  je trdno prepričan, da bi morali imeti vsi učenci dostop do uravnoteženega, strogega in kognitivno zahtevnega učnega načrta, ki bo temeljil na znanju, saj je to najboljša možna priprava tako na poklicno kot akademsko izobraževanje in zagotavlja, da mladi, ki se odločijo za programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, to storijo iz lastne odločitve ali poklicanosti, ne pa zaradi slabšega uspeha ali nezmožnosti, da bi poiskali druge akademske poti; poudarja, da bi bilo treba v učne načrte vključiti digitalne in zelene veščine, saj so to osnovna znanja in spretnosti za vse učence; želi opomniti, da Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) trdi, da je bolje prilagoditi učne načrte in vanje vključiti okoljsko ozaveščanje z razumevanjem trajnostnega razvoja in poslovne učinkovitosti kakor pa razvijati nove programe usposabljanja;

29.  poziva države članice, naj poskrbijo za ustrezno financiranje politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in evropski ravni, da bi zagotovile naložbe, s katerimi bi te sisteme posodobile, okrepile njihovo odpornost ter jih napravile privlačnejše in bolj vključevalne; poudarja, da je treba povečati financiranje mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju za udeležence in učitelje, na primer v programu Erasmus+; poziva države članice, naj zasnujejo spodbude, s katerimi bodo pomagale malim in srednjim podjetjem spodbujati dijake poklicnega izobraževanja in usposabljanja k evropski mobilnosti; poudarja, da je treba centrom za usposabljanje povečati sredstva, da bi jim financirali namenske ekipe, zadolžene za praktično izvedbo mobilnosti; poziva Komisijo, naj organizira vseevropsko kampanjo, namenjeno malim in srednjim podjetjem, da se poudarijo koristi, ki jih poklicna mobilnost prihajajočih in odhajajočih udeležencev pomeni za njihovo blaginjo;

30.  poudarja, da je treba razviti več programov, kot sta e-Twining in elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE), ki bodo namenjeni spodbujanju mreženja in sodelovanja med šolami; želi opomniti, da lahko tovrstni projekti pomagajo pri izvajanju osnovnih učnih načrtov ter k sodelovanju spodbudijo tudi dijake, ki se neradi učijo na daljavo;

31.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo stalnemu strokovnemu usposabljanju in razvoju učiteljev in vodij usposabljanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bodo znali opravljati svojo čedalje bolj raznovrstno vlogo in odgovornost, saj so prav oni osrednja gonilna sila kakovosti in inovacij v izobraževanju; poudarja, da morajo biti ti učitelji visokokakovostno digitalno usposobljeni in imeti na voljo potrebno tehnološko opremo, da lahko zares izkoristijo vse prednosti digitalnega izobraževanja in na svoje učence prenesejo znanja in spretnosti, ki jih od njih zahteva digitalni prehod; poudarja, da morajo biti predstavniki podružnic in podjetij, ki sodelujejo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ustrezno pedagoško usposobljeni; poziva države članice in Komisijo, naj bolje razvijejo priložnost za učitelje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo vso svojo poklicno pot tudi raziskovali, saj bi jim to omogočilo izmenjavo in spodbujanje dobre prakse ter pomagalo uresničiti ves potencial evropskega raziskovalnega prostora;

32.  poziva države članice, naj spodbujajo dualni model poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bi lahko mladim olajšal vstop na trg dela, zlasti v primerjavi s splošnim izobraževanjem, saj usposabljanje, ki teorijo združuje s strukturiranim učenjem na delovnem mestu, vodi do potrjenih znanj in spretnosti, ki so pomembni za delodajalce in prenosljivi na trg dela; glede tega poudarja, da imajo velik potencial digitalne rešitve, ki lahko pozitivno prispevajo k učinkovitemu dualnemu sistemu;

33.  poziva države članice, naj pri načrtovanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja bolje izkoristijo razvoj sektorja zelenih delovnih mest, ustvarijo visokokvalificirana vajeništva, ki bodo mladim zagotovila specializirano znanje in usposabljanje, ter pomagajo pri odpravljanju visoke stopnje brezposelnosti mladih;

34.  poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v sisteme usposabljanja in izobraževanja vključijo trajnostni razvoj ter okoljske kompetence, znanja in spretnosti, zlasti z okrepitvijo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tako, da spodbujajo raziskovalna središča k razvijanju tehnologij, projektov in patentov za zelene proizvode v sodelovanju z novimi zelenimi podjetji; spodbuja k izmenjavi zamisli med raziskovalnimi središči ter mrežami podjetij in tehničnih strokovnjakov; opozarja na pomen znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na to, da je treba zagotoviti, da bo na teh področjih študiralo več žensk;

35.  poziva države članice, naj izboljšajo sisteme za vnaprejšnje predvidevanje potreb po novih znanjih in spretnostih, da bodo sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja bolj na tekočem z informacijami o potrebnih naložbah v znanja in spretnosti ter se bodo bolje odzivali na spreminjajoče se potrebe trga dela, države članice pa naj poskrbijo, da bo vsakdo imel pravico do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja; poudarja, da bo poklicno izobraževanje in usposabljanje učinkovitejše, če bo temeljilo na zanesljivih napovedih glede potrebnih znanj in spretnosti, kar bo omogočilo predvidevanje in prepoznavanje vrzeli na tem področju ter pomagalo prilagoditi programe poklicnega in vseživljenjskega usposabljanja trgu dela, usmerjenemu v prihodnost; meni, da bi morali ti programi postati prožnejši in prilagodljivejši, da bi ustrezali nihanjem na trgu dela in jih pomagali izravnati ter da bi omogočili smiselno in namensko usmerjanje dijakov, in sicer tako v začetnem usposabljanju kot pri izpopolnjevanju in prekvalificiranju odraslih, saj bi na ta način zmanjšali neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter odpravili problem zastarevanja znanj in kompetenc;

36.  poziva k oblikovanju politik plačanega študijskega dopusta v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela o plačanem dopustu za izobraževanje, ki delavcem omogoča, da se programov usposabljanja udeležijo med delovnim časom in brez osebnih stroškov, s čimer bi spodbujali vseživljenjsko učenje;

37.  poziva države članice, regionalne vlade in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in izvajalci usposabljanja sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj in predvidevanje znanj in spretnosti ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; ugotavlja, da bi morale te strategije vključevati poglobljeno oceno o vrsti in ravni delovnih mest, ki se bodo odpirala, ter o zahtevanih znanjih in spretnostih, kar bi omogočilo predvidevanje in opredeljevanje manjkajočih znanj in spretnosti ter ciljno usmerjene programe poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja s poudarkom na usklajevanju znanj in spretnosti z delovnimi mesti, da bi povečali zaposlovanje;

38.  pozdravlja priporočilo, naj se izvajalcem poklicnega izobraževanja in usposabljanja zagotovi ustrezna stopnja neodvisnosti, prožnosti, podpore in financiranja; opozarja, da je njihova finančna in strateška neodvisnost pomembna za hitro prilagajanje spreminjajočemu se povpraševanju po znanjih in spretnostih ter izzivom, ki jih prinašata digitalni in zeleni prehod; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za oblikovanje kvalificiranih programov usposabljanja v sektorjih, kjer primanjkuje ustrezne delovne sile, kot so zdravstvo in nega, kmetijstvo, gradbeništvo, okoljski sektor in krožno gospodarstvo;

39.  poziva države članice, naj več pozornosti namenijo zagotavljanju, da bodo sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v vsem poklicnem življenju bolj vključujoči in resnično dostopni vsem, vključno z ranljivimi skupinami, kot so invalidi, mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, starejši delavci, dolgotrajno brezposelni, nizkokvalificirani in neustrezno usposobljeni odrasli, presežni delavci, manjšine in etnične skupine, osebe z migrantskim ozadjem, begunci in ljudje, ki imajo manj priložnosti zaradi specifične geografske lokacije; poziva h konkretnim ukrepom, s katerimi bi ljudem iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, ki se pogosto znajdejo v začaranem krogu revščine, zagotovili dostop do poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic; spodbuja države članice, ki se spoprijemajo z upadanjem prebivalstva, naj poskrbijo, da bodo lahko mladi izkoristili programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti kot pot do kakovostne zaposlitve; poudarja, da bi lahko s preventivnimi ukrepi, kot so ocenjevanje znanj in spretnosti ter karierno in poklicno usmerjanje, dolgoročno zmanjšali število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in odgovorili na potrebe podjetij in sektorjev, ki jim primanjkuje specifičnih znanj in spretnosti;

40.  pozdravlja predlog, da bi morali imeti sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja enako pomembno vlogo tudi za odrasle, ki potrebujejo stalno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo; poziva Komisijo, naj na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih sprejme celosten pristop, ki bo zajemal formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje; poziva države članice, naj povečajo privlačnost in dostopnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za odrasle ter vzpostavijo močnejše povezave in sodelovanje med temi programi in neformalnim izobraževanjem za odrasle, da bi promovirale ključne kompetence, vključno z dobrim osnovnim znanjem ter digitalnimi, prečnimi, zelenimi in drugimi življenjskimi znanji in veščinami, ki so trdna podlaga za odpornost, vseživljenjsko zaposljivost, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in osebni razvoj; poudarja, da je treba v prizadevanju za izboljšanje podobe in vključevalnosti programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja tudi skušati okrepiti izobraževalno vrednost teh programov ter povečati kakovost in zagotoviti spoštovanje socialnih in delavskih pravic vajencev;

41.  poudarja, da je treba doseči ljudi na podeželskih in oddaljenih območjih ter poskrbeti za dostopno poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki bo ustrezno zasnovano za ljudi, ki so v teh regijah zaposleni v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na drugih delovnih mestih, ter jim zagotoviti zelena, digitalna in vsa druga potrebna znanja in spretnosti, da bodo znali bolje izkoristiti aktualne in prihodnje priložnosti v zelenem in modrem gospodarstvu, ter jim omogočiti čim boljše prispevanje k ohranjanju okolja;

42.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga novega programa Erasmus tudi učenje na delovnem mestu ter spodbujanje in izvajanje dualnega sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

43.  poziva države članice, naj delujejo v skladu s strategijo EU za enakost spolov in še naprej odpravljajo spolno pristranskost in spolno stereotipne odločitve, in sicer tako da bodo zagotavljale in spodbujale enako udeležbo žensk v poklicnem usposabljanju za tradicionalno bolj „moške“ poklice in moške v bolj „ženskih“ poklicih; poziva, naj se v prizadevanjih za posodobitev sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja okrepi vidik spola ter izboljša dostopnost učenja na delovnem mestu in zunaj njega za ženske in tiste, ki morajo skrbeti za družinske člane, zlasti v sektorjih, kjer so ženske premalo zastopane, namreč v digitalnem in zelenem sektorju ter v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, kajti to je dober način za boj proti spolni segregaciji v izobraževanju in zaposlovanju in proti spolnim stereotipom;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj pri prehodu na zeleno gospodarstvo upoštevajo potrebe žensk in deklet po boljših priložnostih za vseživljenjsko učenje, zlasti v sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje zelenih delovnih mest, kot so znanost, raziskave, inženirstvo ter nove in digitalne tehnologije, zato da bi okrepili položaj žensk v družbi, odpravili stereotipe glede spola in zagotovili delovna mesta, ki bodo popolnoma ustrezala posebnim potrebam ter znanjem in spretnostim žensk;

45.  poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju s kampanjami, ki bodo poudarjale njegove koristi za posameznika in delodajalca, ter z zagotovitvijo (tudi dolgotrajnih) spodbud za kritje dela stroškov, ki jih imajo delodajalci zaradi vajeništva; priznava pomen pobud, kot so tekmovanja WorldSkills, saj posredujejo pozitivno podobo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter tako vplivajo na spodbujanje novih delovnih mest in novih znanj in spretnosti, privabljanje mladih v poklicno izobraževanje in usposabljanje, prilagajanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja sodobnemu gospodarstvu ter spodbujanje sodelovanja med izobraževanjem, delodajalci in trgom dela;

46.  pozdravlja cilj evropskega izobraževalnega prostora, da bi nastal pravi evropski učni prostor, v katerem meje ne bodo ovirale visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja; meni da bi moralo priporočilo Sveta izpolniti ta cilj;

47.  pozdravlja predlog za večjo prožnost programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, uporabo mikrokvalifikacij in večjo prepustnost z drugimi izobraževalnimi sektorji, saj bo to omogočilo, da bi se programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja prilagajali potrebam posameznikov, obenem pa bodo spoštovane običajne kvalifikacije; se zaveda, da ta pobuda omogoča tudi prenašanje priznavanja in zbiranje učnih rezultatov; v zvezi s tem pozdravlja zamisel o evropskih jedrnih poklicnih profilih in povezovanju s platformo Europass, vključno s prihodnjimi individualnimi učnimi računi, ki bi morali olajšati priznavanje kvalifikacij in mobilnost; poudarja, da morajo učni načrti postaviti podlago, ki ljudem omogoči prehajanje med akademsko in poklicno potjo, tudi s pridobljenimi kompetencami; poudarja, da morajo biti kvalifikacije strukturirane tako, da jih bo mogoče primerjati; poudarja, da mora biti v učnih načrtih predvideno, da bo posameznik v prihodnosti zaposljiv, in sicer morajo biti v njih predvidene srednjeročne in dolgoročne potrebe po znanjih in spretnostih; poziva države članice, naj spodbujajo k večji modularnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi še premostile razhajanja med posameznimi sistemi; poudarja, kako pomemben je evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), saj omogoča boljše priznavanje učnih rezultatov, pridobljenih v času mobilnosti; poziva države članice, naj razmislijo o oblikovanju sistema kreditnih točk ECTS za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo lahko poklicni programi višje ravni znanj in spretnosti;

48.  pozdravlja okvirne določbe evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) in poziva, naj se ovrednoti, kako se izvajajo; pozdravlja, da je bil okvir vključen v priporočilo, prav tako pa tudi elementi, ki urejajo pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju, zlasti v zvezi s standardi kakovosti, in da so bila zajeta poglavitna načela evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), zato da se bosta podpirali prožnost in mobilnost, kakor je zastavljeno tudi v drugih instrumentih, na primer Erasmusu+;

49.  odobrava vse oblike sinergije, ki bodo mogoče, in pozitivno gleda na to, da bo poklicno izobraževanje in usposabljanje dobilo večjo vlogo v jamstvu za mlade, saj zelo učinkovito tlakuje pot na trg dela mladim, ki jih ogrožata brezposelnost in socialna izključenost;

50.  poziva države članice, naj v sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja okrepijo učenje jezikov, saj je to področje precejšnja ovira za mobilnost, kajti znanje več jezikov je na trgih dela precejšnja dodana vrednost;

51.  poudarja, da je za boljše zapolnjevanje potreb na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja potreben tudi boljše zagotavljanje dostopnih informacij, svetovanja in usmerjanja, tako za učence in dijake kot za odrasle;

52.  poudarja, da je vajeništvo pomemben del programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za zagotovitev visokokakovostnega, raznovrstnega in potrebam prilagojenega vajeništva, ki bo tudi primerno plačano, usklajeno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, zlasti kar zadeva pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji in prilagojeno delovno okolje za invalide ter dostop do socialne zaščite in usposabljanja; glede tega poziva Komisijo, naj pregleda evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva; poziva države članice, naj spodbujajo mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju s poenostavitvijo nacionalnih upravnih pogojev za tuje dijake; spodbuja Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za oblikovanje evropskega statuta za vajeništvo;

53.  poudarja, da je pomembno poskrbeti, da bodo cilji priporočila usklajeni s sedanjim političnim in zakonodajnim v sklopu evropskega načrta za okrevanje, zlasti pri naložbah instrumenta za okrevanje in odpornost in pobude za pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) v znanja in spretnosti, izobraževanje in usposabljanje, pa tudi v okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje, evropskega izobraževalnega prostora, programa Erasmus+ in jamstva za mlade;

54.  poudarja, da je treba izboljšati spremljanje tistih, ki končajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, saj je boljše razumevanje njihove uspešnosti na trgu dela poleg napovedi ponudbe in povpraševanja po znanjih in veščinah eden najboljših načinov za oceno in izboljšanje kakovosti in relevantnosti tega izobraževanja;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo sredstva, dodeljena za digitalizacijo programov poklicnega izobraževanja in spremljanje tistih, ki končajo šolanje;

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 155, 8.7.2009, str. 1. (2) UL C 155, 8.7.2009, str. 11. (3) UL C 389, 18.11.2019, str. 1. (4) UL C 153, 2.5.2018, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0267. (6) UL C 28, 27.1.2020, str. 8. (7) UL C 337, 20.9.2018, str. 135. (8) UL C 11, 12.1.2018, str. 44. (9) UL C 58, 15.2.2018, str. 65. (10) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 67. (11) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 119. (12) Cedefop, European public opinion survey on vocational education and training (Raziskava o evropskem javnem mnenju o poklicnem izobraževanju in usposabljanju), 2017. (13) Eichhorst, W., Does vocational training help young people find a (good) job? (Ali poklicno usposabljanje mladim pomaga do (dobre) zaposlitve?), IZA Institute of Labor Economics. (14) Eurostat, Statistični podatki o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (podatki so bili pridobljeni septembra 2020). (15) Eurostat, Statistični podatki o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (podatki so bili pridobljeni septembra 2020). (16) Eurostat, Statistični podatki o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (podatki so bili pridobljeni septembra 2020). (17) Cedefop, The benefits of vocational education and training (Prednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja), 2011. (18) Raziskava Komisije ob evropskem tednu poklicnih znanj in spretnosti 2020, 9.–13. novembra 2020.