Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2913(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0432/2020

Razprave :

PV 17/12/2020 - 8.2
CRE 17/12/2020 - 8.2

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0375

Sprejeta besedila
PDF 150kWORD 52k
Četrtek, 17. december 2020 - Bruselj
Prisilno delo in položaj Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang
P9_TA(2020)0375RC-B9-0432/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o prisilnem delu in položaju Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (2020/2913(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o razmerah na Kitajskem, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)(1), z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin(2), z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(3), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(4), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(5), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang na Kitajskem)(6) in z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU(8),

–  ob upoštevanju, da je nagrado Saharova za leto 2019 dobil Ilham Tohti, ujgurski ekonomist, ki se na miren način bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998(9) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(10),

–  ob upoštevanju pripomb podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella po zasedanju Sveta za zunanje zadeve 7. decembra 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o človekovih pravicah in dostojnemu delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020,

–  ob upoštevanju komentarjev predsednika Sveta Charlesa Michela po srečanju voditeljev EU in Kitajske 14. septembra 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Charlesa Michela in predsednice Ursule von der Leyen o zaščiti interesov in vrednot EU v kompleksnem in pomembnem partnerstvu po 22. vrhu EU in Kitajske, ki je potekal 22. junija 2020,

–  ob upoštevanju poziva strokovnjakov OZN 26. junija 2020 k sprejetju odločnih ukrepov za zaščito temeljnih svoboščin na Kitajskem,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. srečanja na vrhu EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. oktobra 2018 o razmerah v Xinjiangu,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se nikogar ne sme držati v suženjstvu ali podložništvu, ter da se od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012, ki postavljata varstvo in spodbujanje človekovih pravic v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega ter zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice etničnih manjšin,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,

–  ob upoštevanju protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o prisilnem iz leta 1930, ki ga Kitajska ni podpisala,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011,

–  ob upoštevanju poročil možganskega trusta Australian Strategic Policy Institute (ASPI) iz leta 2020 Uyghurs for sale – “Re-education”, forced labour and surveillance beyond Xinjiang (Ujguri naprodaj – „prevzgoja“, prisilno delo in nadzor v Xinjiangu in drugod) in Cultural erasure – Tracing the destruction of Uyghur and Islamic spaces in Xinjiang (Kulturni izbris – sledenje uničevanju ujgurskih in islamskih stavb v Xinjiangu) ter njegovega projekta Xinjiang Data Project,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker se razmere v Xinjiangu, kjer živi več kot 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in Kazahov, nezadržno slabšajo, zlasti od začetka kampanje kitajske vlade za odločen pregon nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism) leta 2014, in ker so Ujguri, Kazahi in druge, predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture, sistem za digitalni nadzor pa je tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, množičnega in nezakonitega zbiranja, združevanja in obdelave osebnih podatkov ter obsežne in vsiljive policijske prisotnosti; ker se je kitajski režim na splošno okrepil, ravnanje z manjšinami, zlasti Ujguri, Tibetanci in Mongoli, pa zaostrilo, in sicer da bi se jih z vsiljevanjem življenjskega sloga in komunistične ideologije kitajske večine asimiliralo; ker policija obsežno uporablja platforme za napovedano policijsko delo, kot je „integrirana platforma za skupne operacije“, za sledenje sumljivim posameznikom na podlagi vsakodnevnega, zakonitega in nenasilnega vedenja;

C.  ker je bilo po verodostojnih poročilih več kot milijon ljudi pridržanih oziroma so še vedno pridržani v tako imenovanih centrih za politično prevzgojo, kar je trenutno največje množično zaprtje pripadnikov etničnih manjšin na svetu; ker se sistem internacijskih taborišč v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang širi, saj je bilo od leta 2017 zgrajenih ali razširjenih več kot 380 domnevnih centrov za pridržanje, vsaj 61 tovrstnih centrov pa je bilo zgrajenih ali razširjenih med julijem 2019 in julijem 2020;

D.  ker se trpljenje Ujgurov širi tudi na mlajšo generacijo; ker so bili po poročilih majhni otroci poslani v državno vodene sirotišnice, če je vsaj eden od staršev pridržan v internacijskih taboriščih; ker raziskave kažejo, da je bilo do konca leta 2019 več kot 880 000 ujgurskih otrok preseljenih v internate; ker verodostojne raziskave kažejo, da kitajske oblasti izvajajo uradni sistem ukrepov za načrtno preprečevanje rojstev pri Ujgurkah, da bi zmanjšale rodnost Ujgurov; ker kitajske oblasti v okviru tega sistema Ujgurke v rodni dobi sistematično silijo v splave, vsaditev materničnih vložkov in sterilizacijo, saj je bilo kar 80 % vseh novih vsaditev materničnih vložkov na Kitajskem v letu 2018 opravljenih v ujgurski pokrajini, čeprav Ujguri predstavljajo zgolj 1,8 % vseh prebivalcev Kitajske; ker bi lahko tovrstni ukrepi za preprečevanje rojstev med ujgurskim prebivalstvom izpolnjevali merila za uvrstitev med najhujša hudodelstva zoper človečnost;

E.  ker se je odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije avgusta 2018 zoperstavil vladi Ljudske republike Kitajske zaradi zlorab v Xinjiangu, vključno z vzpostavitvijo množičnih samovoljnih taborišč za pridržanje; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet septembra 2018 med svojim prvim govorom v tej vlogi opozorila na zelo skrb vzbujajoče obtožbe o obsežnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih skupnosti v tako imenovanih prevzgojnih taboriščih v Xinjiangu;

F.  ker novi predpisi o verskih zadevah v Kitajski, ki so začeli veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se zato prisiljene tesneje usklajevati s strankarsko politiko; ker sta svoboda veroizpovedi in vesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov; ker verodostojna poročila razkrivajo načrtno in sistemsko uničevanje mošej, cerkev in drugih verskih objektov, predvsem od leta 2017, tako da je njihovo število zdaj najnižje po kulturni revoluciji;

G.  ker Kitajska še ni ratificirala štirih od osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in sicer konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, konvencije št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega pogajanja, konvencije št. 29 o prisilnem delu ter konvencije št. 105 o odpravi prisilnega dela; ker je Kitajska ratificirala konvencijo št. 111 o diskriminaciji (zaposlovanje in poklici) in konvencijo št. 100 o enakem plačilu moških in žensk; ker sporazumi Svetovne trgovinske organizacije dovoljujejo sprejetje trgovinskih ukrepov, povezanih s proizvodi, ki jih izdelujejo zaporniki;

H.  ker so se vzporedno s kampanjo za odločen pregon nasilnega terorizma od leta 2014 povečali tudi programi za preselitev delovne sile, kar daje slutiti, da so postali politična prednostna naloga kitajske vlade kot orodje za odpravo revščine v ujgurski avtonomni pokrajini Xinjiang; ker obstaja več verodostojnih poročil o prisilnem delu Ujgurov v proizvodnih verigah v tekstilnem tehnološkem in avtomobilskem sektorju, tudi poročilo ASPI iz marca 2020, v katerem je navedenih 27 tovarn v devetih kitajskih pokrajinah, ki uporabljajo delovno silo vsaj 80 000 Ujgurov, ki so bili preseljeni iz pokrajine Xinjiang v obdobju od leta 2017 do leta 2019; ker te tovarne oskrbujejo vsaj 82 svetovnih znamk, med drugim znamke v lasti številnih evropskih multinacionalk;

I.  ker je Kitajska ena največjih proizvajalk bombaža na svetu, v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang pa se proizvede več kot 20 % vsega bombaža na svetu; ker je Kitajska največja proizvajalka in izvoznica preje, tekstila in oblačil; ker namerava kitajska vlada do leta 2025 podvojiti proizvodne zmogljivosti v ujgurski pokrajini, bistven del tega načrta pa so oblačila in tekstil; ker je bilo v okviru vladnega sistema prisilnega poklicnega preusposabljanja in prenosa delovna sile samo v letu 2018 v treh ujgurskih pokrajinah več kot 570 000 ljudi preusmerjenih v obiranje bombaža; ker je število delavcev pripadnikov etničnih manjšin, ki so bili preusmerjeni v obiranje bombaža, verjetno za več sto tisoč večje, in je prisilno delo zato neločljiv in splošno razširjen pojav pri obiranju bombaža v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang; ker se 84 % kitajskega bombaža proizvede v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kar pomeni, da obstaja izjemno velika verjetnost, da so bili preja, tekstil in oblačila, narejeni iz kitajskega bombaža, proizvedenega s prisilnim in zaporniškim delom, ne glede na to, ali so bili proizvedeni v Kitajski ali drugje po svetu;

J.  ker naj bi več kot 80 mednarodnih korporacij z blagovnimi znamkami domnevno v svojih dobavnih verigah neposredno ali posredno uživalo koristi prisilnega dela Ujgurov; ker trenutne represivne razmere preprečujejo izvajanje neodvisnih preiskav in revizij v ujgurski pokrajini;

K.  ker podjetja nimajo zanesljivega načina, da bi preverila, ali se na posameznem delovnem mestu v ujgurski avtonomni pokrajini Xinjiang izvaja prisilno delo, ali da bi preprečila uporabo prisilnega dela na teh delovnih mestih v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter standardi potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic;

L.  ker podjetja na podlagi veljavne zakonodaje EU (na ravni EU ali na nacionalni ravni) nimajo pravne odgovornosti ukrepanja, da bi preprečila svoj prispevek k zlorabam človekovih pravic v svojih dobavnih verigah; ker direktiva EU o nefinančnem poročanju podjetjem nalaga dolžnost poročanja, vendar jih ne zavezuje, da morajo z ukrepi preprečiti škodo v njihovih dobavnih verigah ali da bi morali za to škodo odgovarjati;

M.  ker je izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis med predstavitvijo v Odboru za mednarodno trgovino dejal, da je boj proti prisilnemu delu prednostna naloga za EU in da bodo morale naložbe EU upoštevati vse ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela glede prisilnega dela, tudi v okviru celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko;

N.  ker Odbor za pravne zadeve ravno pripravlja pobudo na temo primerne skrbnosti in odgovornosti podjetij; ker je Svet 1. decembra 2020 objavil svoje sklepe glede človekovih pravic in dostojnega dela v svetovnih dobavnih verigah, v katerih poziva Komisijo, naj vloži predlog za pravni okvir EU o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede potrebne skrbnosti podjetij vzdolž svetovnih dobavnih verig; ker je Komisija napovedala, da bo predložila zakonodajni predlog o trajnostnem upravljanju podjetij v drugem četrtletju leta 2021, ki bo obravnaval potrebo po potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic v dobavnih verigah;

O.  ker je Svet sprejel sklep in uredbo o vzpostavitvi globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom ali organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic po svetu, tudi suženjstvo, so z njimi povezani ali vanje vpleteni;

P.  ker je ameriški kongres leta 2019 sprejel zakon o človekovih pravicah Ujgurov; ker je predstavniški dom ZDA 22. septembra 2020 sprejel zakon za preprečevanje prisilnega dela Ujgurov, ki nalaga razne omejitve, povezane z avtonomno ujgursko pokrajino Xinjiang, med drugim tako, da prepoveduje uvoz nekaterih izdelkov iz te pokrajine ter nalaga sankcije posameznikom in subjektom, odgovornim za kršitve človekovih pravic v njej;

Q.  ker je Kitajska napredovala na gospodarskem in socialnem področju, vendar ji nikakor ni uspelo zagotoviti osnovnih mednarodnih standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

R.  ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da si bo še bolj prizadevala spodbujati človekove pravice, demokracijo in pravno državo na vseh področjih svojega zunanjega delovanja ter človekove pravice postaviti v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, tudi s strateškimi partnericami;

1.  odločno obsoja vladno vodeni sistem prisilnega dela, zlasti izkoriščanje Ujgurov, etničnih Kazahov in Kirgizov ter drugih muslimanskih manjšin v tovarnah v internacijskih taboriščih v pokrajini Xinjiang in zunaj njih, pa tudi selitev prisilnih delavcev v druge kitajske upravne enote, in obsoja dejstvo, da poznane evropske blagovne znamke in podjetja uživajo koristi prisilnega dela; poziva akterje iz zasebnega sektorja, naj ocenijo svojo vpletenost v pokrajini Xinjiang, ravnajo v skladu z družbeno odgovornostjo podjetij, v vsej svoji dobavni verigi opravijo neodvisno revizijo skladnosti s človekovimi pravicami ter prekinejo poslovne odnose, če se ugotovi, da prispevajo k kršitvam človekovih pravic, ali če ni mogoče dokazano ugotoviti, ali so te kršitve neposredno ali posredno posledica dejavnosti katerega njihovih dobaviteljev ali poslovnih partnerjev v njihovi verigi ustvarjanja vrednosti na Kitajskem;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, naperjenega zoper številne verske in etnične manjšine, zlasti Ujgure in Kazahe, in ki krši njihovo človeško dostojanstvo ter njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja; obžaluje vse slabše razmere na področju človekovih pravic v celinski Kitajski in v Hongkongu ter poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo temeljne svoboščine;

3.  globoko obžaluje nenehno preganjanje ter hude in sistematične kršitve človekovih pravic, ki pomenijo hudodelstvo proti človečnosti; poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in drugih muslimanskih manjšin brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivih dejanj, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti; poziva kitajske oblasti, naj prenehajo izvajati programe prisilnega dela in množične sterilizacije, ki jih podpira vlada; poziva kitajske oblasti v ujgurski avtonomni regiji Xinjiang, naj zagotovijo informacije o lokaciji in zdravstvenih razmerah pridržanih in naj jih nemudoma izpustijo, če ni dokazov o dejanski kriminalni dejavnosti;

4.  ostro obsoja obsežno uporabo digitalnih nadzornih tehnologij za spremljanje in nadzor prebivalstva v Xinjiangu in nedavno odkrite teste programske opreme za prepoznavanje obrazov, ki bi vladnim organom lahko pošiljala „opozorila o Ujgurih“, ko bi njeni sistemi kamer identificirali pripadnike ujgurske manjšine; obžaluje, da Kitajska ne izpolnjuje svojih zavez, ki jih je sprejela s spoštovanjem načel Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, in s tem, ko podpira izjavo skupine G20 iz junija 2019, ter poziva Komisijo in države članice, naj še naprej pozivajo Kitajsko, naj v zvezi s tem spoštuje lastne zaveze;

5.  poziva kitajske oblasti, naj omogočijo prost, smiseln in neoviran dostop do province Xinjiang ter neomejen dostop do begunskih taborišč za novinarje in mednarodne opazovalce, tudi za uradnike EU, ki jih je predsednik Xi Jinping povabil na vrhu EU-Kitajska 14. septembra 2020, visoko komisarko OZN za človekove pravice, posebnega predstavnika EU za človekove pravice in nosilce mandata v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice; poziva EU in države članice, naj še naprej vztrajajo pri vzpostavitvi misije OZN za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu in imenovanju posebnega odposlanca;

6.  poziva Kitajsko, naj dovoli misijo Evropskega parlamenta v Xinjiangu pod pogojem, da bo deležna prostega in neomejenega dostopa, pri čemer je treba lokalnemu prebivalstvu zagotoviti zaupnost in varnost;

7.  ostro obsoja obsežno kampanjo kitajske komunistične partije za zmanjšanje števila ujgurskih rojstev v Xinjiangu in poziva kitajske oblasti, naj nemudoma prenehajo izvajati vse ukrepe za preprečevanje rojstev ujgurske populacije, vključno s prisilnimi sterilizacijami, splavi ali sankcijami proti kršitvam nadzora rojstev;

8.  poziva kitajsko vlado, naj ratificira in izvaja konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 29 o prisilnem delu, konvencijo št. 105 o odpravi prisilnega dela, konvencijo št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic ter konvencijo št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

9.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kitajski organi nadlegujejo Ujgure v tujini in jih poskušajo prisiliti, da bi vohunili za drugimi Ujguri, se vrnili v Xinjiang ali da ne bi govorili o tamkajšnjih razmerah, včasih tudi tako, da pridržijo njihove sorodnike; poziva Komisijo in vse države članice EU, naj nemudoma preučijo ta poročila, zagotovijo zaščito pripadnikov diaspore iz Xinjianga in pospešijo prošnje Ujgurov in drugih turško govorečih muslimanov za azil; pozdravlja odločitev Nemčije in Švedske, da začasno ustavita vračanje vseh etničnih Ujgurov, Kazahov ali drugih turško govorečih muslimanov na Kitajsko zaradi tveganja samovoljnega pridržanja, mučenja ali drugih oblik slabega ravnanja;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo dialog z državami, v katerih Ujgurom grozi izgon na Kitajsko, da bi preprečili izgon; poziva članice Sveta, naj zamrznejo pogodbe o izročitvi z Ljudsko republiko Kitajsko in preprečijo izročitev Ujgurov, državljanov Hongkonga, Tibetancev ali kitajskih oporečnikov v Evropi, da bi bili podvrženi političnemu sojenju v Ljudski republiki Kitajski;

11.  poziva EU, naj si proaktivno prizadeva za neodvisno preiskavo OZN o Kitajski, da bi zagotovili odgovornost za storjena kazniva dejanja;

12.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi ukrepov kitajske države za zagotovitev „celovitega nadzora“ nad Xinjiangom z namestitvijo elektronskega nadzora Skynet v večjih mestnih območjih in sledilnikov GPS v vsa motorna vozila, uporabo skenerjev za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter na železniških in bencinskih postajah z uporabo programske opreme, ki temelji na sistemih kamer z umetno inteligenco, namenjenih identifikaciji Ujgurov in drugih pripadnikov etničnih manjšin, ter kampanje zbiranja krvi, ki jo izvaja policija v Xinjiangu, da bi še razširila bazo podatkov DNK na Kitajskem; izraža globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih razkritij glede seznama s podrobnostmi o več kot 2000 Ujgurih, ki so bili v prefekturi Aksu pridržani med letoma 2016 in 2018; je zaskrbljen tudi, ker Kitajska tovrstno tehnologijo izvaža avtoritarnim režimom po svetu; poziva EU in države članice, naj spremljajo nakup in razvoj teh tehnologij in dejavnosti njihovih ponudnikov ter naj jim ne omogočijo dostopa do javnih sredstev EU in nacionalnih javnih sredstev ter javnih naročil;

13.  kritizira, da sta uprava Parlamenta in Komisija naročila toplotne kamere podjetja Hikvision; vztraja pri uvedbi preudarne politike javnih naročil, kjer bodo ustrezno upoštevani pomisleki glede človekovih pravic; poziva upravo Parlamenta in njegovega predsednika, naj nemudoma prekineta vse neposredne ali posredne poslovne odnose s podjetjem Hikvision in izboljšata preglednost svojih dejavnosti glede naročil;

14.  poziva kitajske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo ujgurskega raziskovalca in dobitnika nagrade Saharova za leto 2019 Ilhama Tohtija in zagotovijo, da bo medtem imel redne in neomejene stike z družino in odvetniki, ki jih bo sam izbral, in da ne bo podvržen mučenju ali drugemu slabemu ravnanju; poziva k takojšnji, učinkoviti in nepristranski preiskavi domnevnega mučenja Ilhama Tohtija in k sojenju odgovornim;

15.  pozdravlja, da je bila v delovni program Komisije za leto 2021 vključena zakonodajna pobuda za zakonodajo o obvezni primerni skrbnosti v oskrbovalni verigi na področju človekovih pravic; poziva Komisijo, naj najpozneje v drugem četrtletju leta 2021 sprejme ustrezne zakonodajne predloge, kot je bilo načrtovano, in sicer tri ločene predloge, ki pa se vzajemno krepijo, o nalogah direktorjev in trajnostnem upravljanju podjetij, o primerni skrbnosti podjetij na področju človekovih pravic in varstva okolja ter o reformi direktive o nefinančnem poročanju; meni, da bi morala ta zakonodaja za učinkovito obravnavo vprašanja prisilnega dela in drugih kršitev človekovih pravic v dobavnih verigah podjetij vključevati tudi prepoved dajanja s tem povezanega blaga na trg EU; v zvezi s tem želi spomniti na svoje stališče iz svoje nedavne resolucije o pregledu trgovinske politike, v kateri je pozval k dopolnilnim ukrepom, kot je prepoved uvoza izdelkov, povezanih s hudimi kršitvami človekovih pravic, kot sta prisilno delo ali delo otrok;

16.  poziva države članice, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in nacionalnimi okoliščinami pospešijo prizadevanja za učinkovito izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno z novimi ali posodobljenimi nacionalnimi akcijskimi načrti s kombinacijo prostovoljnih in obveznih ukrepov;

17.  meni, da mora celoviti sporazum o naložbah s Kitajsko vključevati ustrezne zaveze za spoštovanje mednarodnih konvencij o boju proti prisilnemu delu; meni zlasti, da bi morala Kitajska zato ratificirati konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 29 in 105;

18.  pozdravlja nedavni dogovor sozakonodajalcev o reformi uredbe EU o blagu z dvojno rabo na podlagi nacionalne varnosti in premislekov o človekovih pravicah;

19.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo kitajsko vlado prepričali, naj zapre taborišča in konča vse kršitve človekovih pravic v Xinjiangu in drugje, tudi v Tibetu; poziva EU in države članice, naj to sporočilo ponovno predajo kitajski vladi ob vsaki priložnosti in na najvišjih ravneh; obžaluje, da pristop in orodja, ki jih je doslej uporabila EU, niso privedla do oprijemljivega napredka na področju človekovih pravic na Kitajskem, kjer se stanje na tem področju v zadnjem desetletju le še poslabšuje; poziva Komisijo, naj oblikuje in izvaja celostno strategijo EU, da bi zagotovila dejanski napredek na področju človekovih pravic na Kitajskem; poziva kitajske oblasti, naj nadaljujejo z izvajanjem nacionalnih reform, ki so potrebne za ratifikacijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, in naj začnejo izvajati priporočila organov OZN za človekove pravice;

20.  pozdravlja, da je bil 7. decembra 2020 sprejet globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; poziva države članice in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj hitro ocenijo sprejetje sankcij proti kitajskim uradnikom in subjektom pod državnim vodstvom, kot je Xinjiang Production and Construction Corporation, ki so odgovorni za oblikovanje in izvajanje politike množičnega pridržanja Ujgurov in drugih turško govorečih muslimanov v Xinjiangu, za uporabo prisilnega dela ter za hudo zatiranje verske svobode, svobode gibanja in drugih osnovnih pravic v tej regiji in drugje, tudi v Tibetu;

21.  poziva Svet in Komisijo, naj izvedeta sveženj ukrepov, o katerem sta se dogovorila julija, vključno z vzpostavitvijo tako imenovanega „programa rešilnih čolnov“ za zatirane ljudi na Kitajskem, zaradi nadaljnjega poslabšanja stanja na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

22.  ponovno izraža podporo prihodnjemu dialogu med EU in ZDA o Kitajski ter poziva, naj bodo človekove pravice v ospredju njegovega programa; poziva k večjemu usklajevanju med demokratičnimi državami pri izvajanju sankcij in drugih ukrepov za obravnavanje kršitev človekovih pravic v celinski Kitajski in Hongkongu ter geopolitičnih izzivov, ki jih predstavlja Ljudska republika Kitajska;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0110.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0422.
(3) UL C 11, 13.1.2020, str. 25.
(4) UL C 433, 23.12.2019, str. 103.
(5) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.
(6) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
(7) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0337.
(9) UL L 410I, 7.12.2020, str. 1.
(10) UL L 410I, 7.12.2020, str. 13.

Zadnja posodobitev: 16. marec 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov