Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav v Odboru za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v katerih se odraža pomen, ki ga Pogodba pripisuje pravici državljanov in prebivalcev EU, da Parlament opozorijo na svoje pomisleke,

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU o vlogi in nalogah evropskega varuha človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici nasloviti peticijo na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju člena 54 in člena 227(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0230/2020),

A.  ker je 10. julija 2019 (po evropskih volitvah, ki so potekale od 23. do 26. maja 2019, in po tem, ko je bil 2. julija 2019 oblikovan novi parlament) potekala ustanovna seja Odbora za peticije;

B.  ker je Parlament v letu 2019 prejel 1 357 peticij, kar je 11,23 % več kot leta 2018, ko jih je prejel 1 220, kar kaže, da so lahko državljani in prebivalci EU kljub obdobju nedejavnosti pred evropskimi volitvami uresničevali pravico do peticije;

C.  ker se je v letu 2019 število uporabnikov, ki so na spletnem portalu Parlamenta za peticije podprli eno ali več peticij, v primerjavi z letom 2018 povečalo in doseglo skupaj 28 075; ker je bilo 31 679 klikov v podporo peticijam;

D.  ker je od vseh peticij, ki so bile vložene v letu 2019, 41 sopodpisal eden ali več državljanov, osem jih je sopodpisalo več kot 100 državljanov, tri pa več kot 10 000 državljanov;

E.  ker je število peticij glede na celotno prebivalstvo EU še vedno majhno, ker skupno število prejetih peticij kaže, da si je treba bolj prizadevati za ozaveščanje državljanov o pravici do peticije in sprejeti ustrezne ukrepe v ta namen; ker državljani pri uveljavljanju pravice do peticije pričakujejo, da bodo institucije EU zagotovile dodano vrednost pri iskanju rešitve za njihove težave;

F.  ker je bilo od 1357 peticij, vloženih v letu 2019, 938 razglašenih za dopustne, 406 za nedopustne, 13 pa jih je bilo umaknjenih; ker razmeroma velik delež (30 %) nedopustnih peticij v letu 2019 kaže, da na splošno še vedno ni jasno, katera so področja delovanja EU; ker je treba zato to težavo obravnavati z informacijskimi kampanjami, namenjenimi pojasnjevanju pristojnosti Unije in postopka za vlaganje peticij Evropskemu parlamentu;

G.  ker so merila za dopustnost peticij določena v členu 227 PDEU in členu 226 Poslovnika Parlamenta, v skladu s katerima morajo peticije vložiti državljani ali prebivalci EU, ki jih vprašanja s področja delovanja Evropske unije neposredno zadevajo;

H.  ker je pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament ena izmed temeljnih pravic državljanov EU; ker je pravica državljanov in prebivalcev EU do peticije odprt, demokratičen in pregleden mehanizem, da se lahko neposredno obrnejo na izvoljene predstavnike, ter je tako pomemben element aktivne udeležbe državljanov na področjih delovanja EU;

I.  ker je demokratično upravljanje, ki temelji na preglednosti, učinkovitem varstvu temeljnih pravic in vključevanju zahtev državljanov EU v politično agendo EU, potrebno za povečanje neposredne udeležbe državljanov in izboljšanje kakovosti postopka odločanja EU; ker bi moralo demokratično in pregledno upravljanje veljati za temelj za povečanje učinkovitosti dela Odbora za peticije in njegove prijaznosti do državljanov;

J.  ker bi morala pravica do peticije povečati odzivnost Evropskega parlamenta na pritožbe in pomisleke v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic EU in skladnostjo z zakonodajo EU v državah članicah; ker so peticije med drugim zelo koristen vir informacij o primerih napačne uporabe ali kršenja prava EU; ker peticije omogočajo Parlamentu in drugim institucijam EU, da ocenijo prenos in uporabo prava EU ter njegov vpliv na državljane in prebivalce EU ter odkrijejo pomanjkljivosti in nedoslednosti prava EU, ki spodkopavajo cilj zagotavljanja popolne zaščite temeljnih pravic državljanov;

K.  ker se državljani običajno obrnejo na Odbor za peticije kot zadnjo možnost, kadar naj drugi organi in institucije ne bi mogli rešiti njihovih pomislekov;

L.  ker ima Parlament pri oblikovanju postopka vlaganja peticij na mednarodni ravni že dolgo vodilno vlogo, njegov postopek pa je najbolj odprt in pregleden v Evropi ter vlagateljem omogoča udeležbo v dejavnostih Parlamenta;

M.  ker Odbor za peticije vsako peticijo skrbno obravnava; ker ima vsak vlagatelj pravico, da v razumnem roku in v svojem jeziku ali v jeziku, ki se uporablja v peticiji, prejme odgovor in informacije o odločitvi o dopustnosti ter nadaljnjih ukrepih, ki jih sprejme odbor;

N.  ker dejavnosti Odbora za peticije temeljijo na podatkih in prispevkih vlagateljev peticij; ker so informacije vlagateljev, skupaj s strokovnim znanjem, ki ga zagotavljajo Komisija, države članice in drugi organi, bistvenega pomena za delo odbora; ker dopustne peticije pogosto pomembno prispevajo k delu drugih parlamentarnih odborov in medskupin;

O.  ker se na sejah Odbora za peticije veliko peticij obravnava javno; ker so vlagatelji pogosto povabljeni, da svojo peticijo predstavijo, in polno sodelujejo v razpravi, s čimer dejavno prispevajo k delu odbora; ker je Odbor za peticije v letu 2019 organiziral devet rednih sej, na katerih je bilo obravnavanih 250 peticij, prisotnih pa je bilo 239 vlagateljev, od katerih jih je 126 s prevzemom besede dejavno sodelovalo v razpravi; ker vloga odbora pri krepitvi vloge evropskih državljanov pomembno prispeva k izboljšanju podobe in krepitvi moči Parlamenta;

P.  ker so poleg številnih drugih področij delovanja glavne teme v peticijah, vloženih v letu 2019, zadevale okolje (zlasti vprašanja onesnaženosti, varstva in ohranitve okolja ter ravnanja z odpadki), temeljne pravice (predvsem otrokove pravice, volilne pravice in pravice državljanov EU, zlasti v okviru brexita), ustavne zadeve (zlasti vprašanja v zvezi z evropskimi volitvami in izstopom Združenega kraljestva iz EU), zdravje (zlasti vprašanja v zvezi z zdravstvenim varstvom ter vplivom nevarnih in strupenih snovi), promet (predvsem pravice potnikov v zračnem in železniškem prometu, mednarodne povezave in sezonske spremembe časa), notranji trg (zlasti vprašanja glede pravic potrošnikov in prostega gibanja oseb), zaposlovanje (zlasti dostop do trga dela in prekarne pogodbe) ter kulturo in izobraževanje (zlasti dostop do izobraževanja za invalidne otroke in nadlegovanje v šoli);

Q.  ker je bilo v letu 2019 73,9 % prejetih peticij (1003 peticije) vloženih prek spletnega portala Parlamenta za peticije, medtem ko je v letu 2018 ta delež znašal 70,7 % (863 peticij);

R.  ker je bil leta 2019 spletni portal za peticije nadgrajen v različico odzivnega spletnega oblikovanja, skladno z novim videzom in uporabo spletnega mesta Evropskega parlamenta (Europarl); ker je tako uporabnikom prijaznejši in dostopnejši za državljane, ki ga lahko zdaj uporabljajo na kateri koli napravi, prilagojeni za uporabo evropskega standarda EN 301 549; ker je tudi delno skladen s standardom 2.1 ravni AA smernic za dostopnost spletnih vsebin; ker je nova izjava o varstvu osebnih podatkov v predlogah elektronske pošte in na strani za registracijo zdaj naložena v vseh jezikovnih različicah, za registracijo uporabniških računov pa je omogočen zvočni sistem Captcha; ker sta spletni portal za peticije in ePetition zaradi izboljšanja mehanizma za njuno sinhronizacijo še bolj povezana; ker je bilo uspešno obravnavanih veliko posameznih prošenj za podporo;

S.  ker je treba opozoriti, da zaradi obdobja nedejavnosti pred evropskimi volitvami ni bilo obiskov za ugotavljanje dejstev za peticije, v zvezi s katerimi je v letu 2019 potekala preiskava; ker je odbor naknadno ocenil številne prejšnje obiske za ugotavljanje dejstev in sprejel poročili o dveh obiskih, ki sta potekala leta 2018; ker so za leto 2020 načrtovani številni obiski za ugotavljanje dejstev;

T.  ker Odbor za peticije meni, da je evropska državljanska pobuda pomemben instrument participativne demokracije, ki državljanom omogoča dejavno sodelovanje pri oblikovanju politik in zakonodaje Unije; ker je bilo obveščanje o evropski državljanski pobudi premalo učinkovito;

U.  ker imajo mediji ključno vlogo v vsakem demokratičnem sistemu in zagotavljajo, da je postopek Odbora za peticije bolj pregleden; ker je kakovosten tisk bistveni element celotne Evropske unije; ker v nekaterih evropskih medijih niso jasne vloga in pristojnosti Odbora za peticije;

V.  ker je v skladu s Poslovnikom Odbor za peticije pristojen za odnose z evropskim varuhom človekovih pravic, ki preiskuje pritožbe glede nepravilnosti v institucijah in organih Evropske unije; ker je imel Odbor za peticije v letu 2019 ključno vlogo pri organizaciji izvolitve evropskega varuha človekovih pravic, organiziral je namreč javno predstavitev kandidatov v skladu s členom 231 Poslovnika; ker je bila Emily O'Reilly 18. decembra 2019 ponovno izvoljena za evropsko varuhinjo človekovih pravic za parlamentarni mandat 2019–2024;

W.  ker je bila v njegovi resoluciji z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU(1) izražena podpora varuhinji človekovih pravic pri njeni preiskavi, Svet pa je bil pozvan, naj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za čim hitrejšo izvršitev priporočil varuhinje; ker Svet ni niti odgovoril varuhinji človekovih pravic niti se ni odzval na resolucijo Parlamenta in ni sprejel nobenih ukrepov za izvajanje;

X.  ker se je v letu 2019 odnos med Odborom za peticije in evropsko varuhinjo človekovih pravic dodatno okrepil, kar se kaže v dejavnem sodelovanju varuhinje na sejah odbora; ker se je Emily O'Reilly po sprejetju njegove resolucije z dne 12. februarja 2019 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic(2) 2. aprila 2019 udeležila seje odbora, da bi sodelovala pri izmenjavi mnenj o njenih novih predlaganih pooblastilih, na seji 4. septembra 2019 pa je Odboru za peticije predstavila svoje letno poročilo za leto 2018;

Y.  ker je Odbor za peticije član evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje tudi evropskega varuha človekovih pravic, nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic ter podobne organe držav članic, držav kandidatk in drugih držav Evropskega gospodarskega prostora, njen namen pa je spodbujati izmenjavo informacij o pravu in politiki EU ter izmenjavo primerov dobre prakse;

Z.  ker bi bilo treba dejavnosti mreže za peticije izboljšati, tako da bi se zagotovilo učinkovitejše sodelovanje med odbori, ki obravnavajo peticije; ker bi morala mreža za peticije okrepiti dialog in sodelovanje s Komisijo in drugimi institucijami EU, da bi zagotovila ustrezno obravnavo in reševanje vprašanj, ki jih izpostavljajo državljani v peticijah;

AA.  ker se je predsednica Komisije Ursula von der Leyen v političnih smernicah za Evropsko komisijo za obdobje 2019–2024 zavezala, da se bo odzvala na resolucije Parlamenta z zakonodajnim aktom na podlagi člena 225 PDEU, da bi bila vloga Parlamenta pri nastajanju zakonodaje EU večja; ker bi moral Odbor za peticije imeti strateško vlogo pri vzpostavljanju neposredne povezave med pravico Parlamenta do zakonodajne pobude in vprašanji, ki jih državljani izpostavljajo v peticijah;

1.  želi spomniti, da mora Odbor za peticije kot edini odbor, ki neposredno komunicira z državljani, okrepiti ključno vlogo pri zaščiti in spodbujanju pravic državljanov in prebivalcev EU v okviru svojih pristojnosti ter zagotoviti, da se pomisleki in pritožbe vlagateljev peticij obravnavajo pravočasno in rešijo z odprtim, demokratičnim, prožnim in preglednim postopkom vlaganja peticij ter okrepljenim sodelovanjem in dialogom z drugimi institucijami EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi brez pristranskega ali spolitiziranega odgovora vlagateljem peticij;

2.  obžaluje, da vlagatelji peticij še vedno niso ustrezno obveščeni o razlogih, zakaj se peticije označijo za nedopustne; poudarja, kako pomembni sta stalna informacijska kampanja in javna razprava o področjih delovanja Unije, namenjeni ozaveščanju javnosti o pravici do peticije pri Evropskem parlamentu, ki zagotavljata jasnejše in podrobnejše informacije o pristojnostih EU; poudarja, da je treba nujno sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje demokratičnega upravljanja EU, ki bo temeljilo na preglednosti, okrepljenem varstvu temeljnih pravic in neposrednem vključevanju državljanov v postopke odločanja EU; meni, da je treba ugotoviti, kako boljše spodbujati pravico do peticije in državljane ozaveščati o tej pravici; predlaga, da bi okrepili informacijske kampanje v Evropski uniji in tako zagotovili, da državljani EU boljše poznajo pristojnosti EU, in pojasnili, kakšno je v skladu z javnim mnenjem dojemanje vloge Odbora za peticije;

3.  poziva, naj bodo tiskovne in komunikacijske storitve, pa tudi prisotnost v družbenih medijih, dejavnejše, da bo delo odbora prepoznavnejše, njegova odzivnost na pomisleke javnosti in razprave v EU pa večja, pri čemer je treba izpostaviti primere in zgodbe o uspehu, v katerih je bilo vprašanje, ki ga je izpostavil vlagatelj peticije, rešeno s podporo Odbora za peticije;

4.  predlaga izvedbo kampanj in dogodkov za ozaveščanje, namenjenih novinarjem in medijem, da bi onemogočili nejasne informacije in tako izboljšali odnos med Odborom za peticije in mediji; poudarja, da imajo mediji ključno vlogo pri informiranju evropskih državljanov glede vsakodnevnega dela Odbora za peticije in lahko s svojimi dejavnostmi prispevajo k izboljšanju poznavanja dela Odbora za peticije med evropskimi državljani; poudarja, da je naloga EU spodbujati, da evropski državljani dobijo točne informacije;

5.  poudarja, da peticije Evropskemu parlamentu in drugim institucijam EU omogočajo neposredni dialog z državljani in zakonitimi prebivalci EU, ki jih zadeva napačna uporaba ali kršitve prava EU oziroma nedoslednosti v zakonodaji EU, pa tudi reševanje zaznanih težav; zato pozdravlja dejstvo, da peticije državljanom omogočajo vstop v evropske institucije; poudarja, da morajo Odbor za peticije in vodilni odbori, institucije EU ter nacionalni, regionalni in lokalni organi tesneje sodelovati pri preiskavah ali predlogih v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU in skladnostjo z njo;

6.  meni, da je treba, če naj bi bile peticije zagotovo posredovane ustreznim in pristojnim organom, izboljšati sodelovanje z nacionalnimi parlamenti, vladami držav članic, ustreznimi nacionalnimi institucijami in varuhi človekovih pravic;

7.  opozarja, da peticije dragoceno prispevajo k vlogi Komisije kot varuhinje Pogodb; ponovno poudarja, da je dobro sodelovanje med Odborom za peticije in Komisijo ključnega pomena in da so hitrejši odgovori Komisije bistveni v postopku obravnave peticij; v zvezi s tem pozdravlja, da se je podpredsednik Komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanje Maroš Šefčovič na predstavitvi za kandidata za komisarja zavezal, da bo Komisija dodatno izboljšala obravnavo peticij in nanje v trimesečnem roku podala natančen odgovor; znova poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost in dostop do dokumentov v okviru postopkov EU Pilot v zvezi s prejetimi peticijami ter glede že zaključenih postopkov EU Pilot in postopkov ugotavljanja kršitev;

8.  poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo bolj aktivno sodelovala z Odborom za peticije, da bi vlagatelji peticij zagotovo dobili natančen odgovor na zahteve in pritožbe v zvezi z izvajanjem prava EU;

9.  meni, da Komisija ne bi smela naložiti odgovornosti za ukrepanje samo vlagatelju peticije, kadar se odkrije težava pri uporabi prava EU ali njegova kršitev; meni, da mora Komisija preveriti, ali nacionalni organi sprejemajo ukrepe za odpravo težave, navedene v peticiji, in mora biti pripravljena, da posreduje, če ukrepi nacionalnih organov niso učinkoviti;

10.  poudarja, da bi morala biti preglednost in dostop javnosti do dokumentov vseh institucij EU, vključno s Svetom, pravilo, ki bi zagotovilo najvišjo raven zaščite demokratičnih pravic državljanov; poudarja, da sedanja Uredba (ES) št. 1049/2001(3) ne odraža več dejanskega stanja; poziva Komisijo, naj predloži predlog za prenovitev uredbe iz leta 2001, da bi s spodbujanjem dobre upravne prakse povečali preglednost in odgovornost;

11.  ugotavlja, da Odbor za peticije pogosto prejme pritožbe nekaterih organov o kršitvah pravne države; opozarja, da je učinkovita, enoznačna in enotna uporaba prava EU bistvenega pomena za spoštovanje načela pravne države, ki je ena od temeljnih vrednot Unije in njenih držav članic v skladu s členom 2 PEU; ob spoštovanju načela subsidiarnosti poziva Komisijo, naj spoštuje zaveze iz svojega sporočila z dne 17. julija 2019 z naslovom Krepitev pravne države v Uniji: načrt za ukrepanje (COM(2019)0343), da bi spodbudili kulturo spoštovanja pravne države, okrepili sodelovanje z nacionalnimi organi in zagotovili učinkovit skupen odziv na dejanske grožnje v Uniji;

12.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlaga člena 51 čim doslednejša in čim širša; opozarja, da so pričakovanja večine vlagateljev peticij v zvezi s pravicami, ki jih zagotavlja Listina, visoka in presegajo njeno trenutno področje uporabe;

13.  meni, da je sodelovanje z drugimi parlamentarnimi odbori bistveno za celovito obravnavanje peticij; ugotavlja, da je bilo v letu 2019 65 peticij poslanih drugim odborom za mnenje in 351 v vednost, od odborov pa je bilo prejetih 38 mnenj in devet potrditev, da bodo peticije upoštevali pri svojem delu; ugotavlja tudi, da je bilo v letu 2018 47 peticij poslanih drugim odborom za mnenje in 660 v vednost, od odborov je bilo prejetih 30 mnenj in 38 potrditev, da bodo peticije upoštevali pri svojem delu; želi spomniti, da so vlagatelji peticij obveščeni o odločitvah, da se bo v okviru obravnave njihovih peticij za mnenje zaprosilo druge odbore; zato poudarja, da drugi odbori pomembno prispevajo k hitrejšemu in učinkovitejšemu odzivanju Parlamenta na pomisleke državljanov;

14.  verjame, da je mreža za peticije koristno orodje za ozaveščanje o vprašanjih, poudarjenih v peticijah, in za lažjo obravnavo peticij v drugih odborih, ki so jim poslane v mnenje ali v vednost; ugotavlja, da je treba zagotoviti ustrezno nadaljnjo obravnavo peticij pri parlamentarnem in zakonodajnem delu; poudarja, da bi lahko mrežo za peticije obravnavali kot strateško orodje za spodbujanje pravice Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude iz člena 225 PDEU, s čimer bi odpravili pomanjkljivosti in nedoslednosti prava EU, navedene v peticijah, da bi zagotovili popolno varstvo pravic državljanov; meni, da so redna srečanja mreže za peticije ključna za krepitev sodelovanja med parlamentarnimi odbori z izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse med člani mreže; poudarja, da lahko tesnejše sodelovanje med odbori tudi izboljša učinkovitost pri načrtovanju zaslišanj in parlamentarnih študij o istih temah; se zavzema za oblikovanje mehanizma, ki bi Odboru za peticije omogočil neposredno sodelovanje v zakonodajnem postopku;

15.  opozarja na ključna letna poročila, ki jih je Odbor za peticije sprejel v letu 2019, zlasti letno poročilo o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2018(4) in letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2018(5);

16.  ugotavlja, da je Odbor za peticije izrazil svoje mnenje o pomembnih vprašanjih, predstavljenih v peticijah, s prispevanjem k parlamentarnim in zakonodajnim poročilom, zlasti o izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v institucionalnem okviru EU(6) ter predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES(7);

17.  poudarja, da so številne peticije privedle do zakonodajnih ali političnih ukrepov v obliki poročil, predlogov resolucij, predhodnih odločb ali postopkov za ugotavljanje kršitev;

18.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 največ peticij vloženih na temo okolja; v zvezi s tem opozarja na predlog resolucije v skladu s členom 227(2) Poslovnika o ravnanju z odpadki, ki je bil 21. marca 2019 sprejet v Odboru za peticije, 4. aprila 2019 pa na plenarnem zasedanju(8); poudarja, da je ravnanje z odpadki eden glavnih svetovnih družbeno-ekonomskih in okoljskih izzivov, ter ponovno poziva k povečanju preprečevanja, ponovne uporabe, ločenega zbiranja in recikliranja za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo; ponovno poziva Komisijo, naj dodobra izkoristi potencial sistema zgodnjega opozarjanja, ki je opredeljen v revidiranih direktivah o odpadkih; opozarja na končno poročilo o obisku za ugotavljanje dejstev v Valledori v Italiji, ki je bilo sprejeto 11. aprila 2019, in poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo celovito in dosledno izvajanje vseh priporočil iz njega;

19.  opozarja na predstavitev o zanikanju podnebnih sprememb, ki jo je Odbor za peticije 21. marca 2019 organiziral skupaj z Odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane; meni, da se mora Odbor za peticije še naprej boriti proti zanikanju podnebnih sprememb, tudi s spodbujanjem sprejetja učinkovitih in odvračilnih sankcij proti interesnim skupinam, ki lobirajo v institucijah EU in katerih dejavnosti so neposredno ali posredno povezane z zanikanjem podnebnih sprememb; poudarja, da je izjemno pomembno zagotoviti, da bo pri prihodnjem delu Odbora za peticije poseben poudarek namenjen podnebnim spremembam, da bi okrepili splošne dejavnosti institucij EU, namenjene doslednemu izvajanju evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma;

20.  opozarja na študiji o čezmejni jedrski varnosti, odgovornosti in sodelovanju v Evropski uniji (Cross-border nuclear safety, liability and cooperation in the European Union) ter o endokrinih motilcih (Endocrine Disruptors: From Scientific Evidence to Human Health Protection), ki ju je Odbor za peticije naročil v okviru obravnave velikega števila peticij, v katerih je bilo opozorjeno na ti temi in ki so bile predstavljene na sejah 20. februarja 2019 in 2. aprila 2019; obžaluje, da se okoljska pravila – kot izhaja iz številnih peticij – v državah članicah ne izvajajo vedno pravilno; poudarja, da je pomembno izpolniti pričakovanja državljanov EU glede varstva okolja, in zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami poskrbi za to, da se bo zakonodaja EU s tega področja pravilno izvajala; je prepričan, da mora Komisija okrepiti svoje dejavnosti in zagotoviti, da bodo okoljske presoje, ki jih izvajajo države članice za odobritev infrastrukturnih projektov, v zvezi s katerimi so vlagatelji peticij opozorili na resna tveganja za zdravje ljudi in okolje, popolnoma v skladu z zakonodajo EU in temeljile na natančnih in celovitih analizah;

21.  je resno zaskrbljen zaradi hude škode za zdravje, povzročene državljanom, ki živijo na območjih, kjer se proizvajajo ogromne količine rakotvornih snovi, kar najhuje vpliva na otroke; je trdno prepričan, da mora Komisija dodobra izkoristiti in dosledno izvajati določbe Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 (REACH), ki se nanašajo na snovi, za katere je potrebno dovoljenje zaradi njihove rakotvornosti, obstojnosti in bioakumulativnosti, ter zagotoviti njihovo nadomestitev z nestrupenimi alternativnimi snovmi, tudi s spodbujanjem industrijskih postopkov v ta namen;

22.  opozarja, da je bilo v letu 2019 veliko število peticij vloženih na temo brexita, v njih pa se večinoma poziva, naj se pravice državljanov EU ščitijo pred brexitom in po njem; pozdravlja odlično delo Odbora za peticije, ki je z obravnavanjem pomislekov teh vlagateljev prispeval k temu, da so pravice državljanov ostale ena glavnih prednostnih nalog Parlamenta v pogajanjih o brexitu; poudarja, da se je veliko državljanov v EU in v Združenem kraljestvu zaradi negotovosti, povezanih z možnostjo brexita brez dogovora, obrnilo na Odbor za peticije v strahu, da bi bile njihove pravice brez dogovora ogrožene; poudarja, da bi lahko bilo koristno imeti ustrezno zakonodajo za ohranitev pravic, ki jih uživajo državljani EU, ki prebivajo v državi članici, ki ni njihova matična država, če bi država članica spremenila svoj status v razmerju do EU;

23.  želi spomniti na posebno zaščitno vlogo Odbora za peticije v EU v okviru Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov; opozarja na pomembno tekoče delo odbora v zvezi s peticijami o vprašanjih v zvezi z invalidnostjo; ugotavlja, da se je število peticij o vprašanjih v zvezi z invalidnostjo v letu 2019 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo; vendar ugotavlja, da sta med glavnimi izzivi, s katerimi se srečujejo invalidi, še vedno dostopnost in diskriminacija; opozarja, da je Odbor za peticije leta 2019 posebno pozornost namenil razpravam o peticijah v zvezi z vključujočim izobraževanjem za invalidne otroke; poziva k oblikovanju novega programa znanj in spretnosti, ki bi imel mesto v samem osrčju Evrope, in h konkretnim predlogom za spodbujanje vključenosti ter lažje priznavanje in prenosljivost znanj in spretnosti v Evropi;

24.  pozdravlja, da je Odbor za peticije v letu 2019 obravnaval pomisleke državljanov glede preglednosti in odgovornosti institucij EU, ki so bili izraženi v več peticijah; v zvezi s tem opozarja, da je odbor na svojem seji 2. aprila 2019 gostil delavnico na temo nasprotij interesov – integriteta, odgovornost in preglednost v institucijah in agencijah EU (Conflicts of Interest - Integrity, Accountability and Transparency in the EU institutions and agencies), na kateri so bili obravnavani dosežki v zvezi z nasprotji interesov, integriteto, odgovornostjo, preglednostjo, kodeksi ravnanja in pojavom vrtljivih vrat v institucijah in agencijah EU; poudarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic s svojim slavnostnim govorom o dosežkih in izzivih institucij EU pomembno prispevala k razpravi;

25.  poziva k hitremu sprejetju pravnih reform, s katerimi bodo obravnavani pomanjkanje preglednosti postopka odločanja v EU, navzkrižje interesov in vsa etična vprašanj na ravni EU, ki vplivajo na zakonodajni postopek v zvezi z vprašanji, ki jih državljani naslovijo v peticijah;

26.  opozarja, da je resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU(9) prejela večinsko podporo; opozarja, da je Svet kot sozakonodajalec nepogrešljiva institucija za državljane Unije; obžaluje, da številne razprave in seje Sveta še vedno potekajo brez navzočnosti javnosti; poziva Svet, naj izvaja politiko večje preglednosti, da bi povečali zaupanje državljanov v javne institucije; spodbuja Svet, naj nekatere seje in dokumente naredi javne, da bi izboljšal komunikacijo z evropskimi državljani in nacionalnimi parlamenti;

27.  je seznanjen z izidom javne predstavitve, ki jo je Odbor za peticije organiziral 12. novembra 2019 o zakonu ZDA o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA) in njegovem čezmejnem vplivu na državljane EU; obžaluje, da se zdi, da Komisija in Svet mednarodne odnose z ZDA cenita bolj kot pravice in interese državljanov EU, zlasti v primeru zakona FATCA, in ju poziva, naj prevzameta odgovornost ter nemudoma in smiselno ukrepata v podporo prizadetim državljanom, k čemur je Parlament pozval v svoji resoluciji z dne 5. julija 2018 o škodljivih učinkih ameriškega zakona ZDA o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini na državljane EU(10);

28.  opozarja na pomembno tekoče delo Odbora za peticije za zaščito dobrobiti živali v EU, kot kaže znatno število peticij na to temo, ki jih je odbor na sejah obravnaval v letu 2019; meni, da je izjemno pomembno uvesti novo strategijo EU za dobrobit živali, da bi premostili obstoječe vrzeli in zagotovili polno in učinkovito zaščito dobrobiti živali z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki bo v celoti izpolnjeval zahteve člena 13 PDEU; opozarja na javno predstavitev o ponovni oceni populacije volkov v EU, ki jo je Odbor za peticije 5. decembra 2019 organiziral skupaj z Odborom za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter v sodelovanju z Odborom za kmetijstvo in razvoj podeželja, da bi obravnavali pomisleke državljanov glede pravnega okvira za zaščito volka ter vpliva populacije volkov na okolje in podeželske skupnosti; poudarja, da so z direktivo o habitatih velike mesojede živali zaščitene vrste v večini držav članic; poziva države članice, naj bolje izkoristijo orodja iz veljavne zakonodaje EU za reševanje morebitnih konfliktov v zvezi z ohranjanjem zaščitenih velikih mesojedih živali; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi posodobljene smernice EU o pravilih o varstvu vrst, da bi dosegli zadovoljivo sobivanje ljudi in velikih mesojedih živali na prizadetih območjih;

29.  meni, da je bistvenega pomena, da lahko državljani neposredno sodelujejo pri pripravi zakonodajnih predlogov; poudarja, da je evropska državljanska pobuda temeljen instrument aktivnega državljanstva in udeležbe javnosti; pozdravlja, da so bila 17. aprila 2019 sprejeta nova pravila za evropsko državljansko pobudo, ki prinašajo številne strukturne in tehnične izboljšave, da bo ta instrument uporabniku bolj prijazen in dostopen, hkrati pa bo olajšal večjo udeležbo državljanov EU v demokratičnem postopku Unije; je seznanjen, da je Komisija v letu 2019 registrirala veliko število novih državljanskih pobud, kar kaže, da državljani izkoriščajo možnost uporabe participativnih instrumentov, prek katerih lahko imajo besedo pri oblikovanju politike in pripravi zakonodaje; poziva k več kampanjam za razširjanje informacij o vlogi evropske državljanske pobude, da bi evropske državljane spodbudili k uporabi tega sredstva; obžaluje, da se večina uspešnih evropskih državljanskih pobud doslej ni končala z zakonodajnim predlogom Komisije; spodbuja Komisijo, naj evropske državljanske pobude obravnava čim bolj odprto in odzivno, da bo ta instrument v očeh državljanov postal resničen uspeh evropske participativne demokracije; zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog na podlagi uspešne evropske državljanske pobude, ki jo je podprl Evropski parlament;

30.  opozarja, da so odnosi z Evropskim varuhom človekovih pravic ena od obveznosti, ki jih Odboru za peticije nalaga poslovnik Parlamenta; pozdravlja plodno sodelovanje Parlamenta z evropsko varuhinjo človekovih pravic in njegovo sodelovanje v evropski mreži varuhov človekovih pravic; poudarja odlične odnose med evropsko varuhinjo človekovih pravic in Odborom za peticije; pozdravlja ključno vlogo Odbora za peticije pri zagotavljanju, da so javne predstavitve kandidatov v okviru postopka izvolitve evropskega varuha človekovih pravic v letu 2019 potekale pregledno in učinkovito;

31.  ceni, da evropska varuhinja človekovih pravic skozi celo leto redno prispeva k delu Odbora za peticije; je trdno prepričan, da morajo institucije, organi in agencije Unije zagotoviti, da se na podlagi priporočil varuhinje človekovih pravic dosledno in učinkovito ukrepa;

32.  opozarja, da je spletni portal Parlamenta za peticije ključno orodje za zagotavljanje nemotenega, učinkovitega in preglednega postopka vlaganja peticij; v zvezi s tem pozdravlja njegovo uskladitev z videzom in uporabo spletnega mesta Evropskega parlamenta (Europarl); opozarja, da so od konca leta 2017 dokumenti, kot so dnevni redi, zapisniki in sporočila Odbora za peticije samodejno naloženi na portal, s čimer je portal bolj odziven, pregleden in dostopen za državljane; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati, da bo portal bolj dostopen za invalide, vključno z razvojem možnosti, ki vlagateljem peticij omogočajo vlaganje v nacionalnih znakovnih jezikih EU, da bodo lahko vsi državljani Unije uveljavljali svojo pravico, da naslovijo peticijo na Evropski parlament, kot je določeno v členih 20 in 24 PDEU ter členu 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; predlaga, da se na spletnem mestu Evropskega parlamenta zagotovi večja prepoznavnost spletnega portala za peticije; meni, da je pravica do peticije neposredno povezana z dejavnostmi institucije in si zasluži, da je na vidnem in lahko dostopnem mestu na spletnem mestu Evropskega parlamenta; poziva k preiskavi, kako preprečiti uporabo ukradenih ali lažnih identitet;

33.  poudarja, da se je število ljudi, ki podpirajo eno ali več peticij na spletnem portalu Parlamenta za peticije, v primerjavi z letom 2018 povečalo, vendar pa nekateri vlagatelji peticije še vedno poročajo o tehničnih težavah s podporo več peticijam;

34.  poudarja, da je instrument ePetitions pomembna podatkovna zbirka pri delovanju Odbora za peticije, vendar poziva k izboljšanju in posodobitvi vmesnika, da ga bo lažje uporabljati in bo dostopnejši;

35.  čestita sekretariatu Odbora za peticije, ker obravnava peticije učinkovito in zelo skrbno v skladu s smernicami odbora in potekom obravnave peticij v upravi Evropskega parlamenta;

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam držav članic in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije in njihovim varuhom človekovih pravic ali podobnim pristojnim organom.

(1) UL C 411, 27.11.2020, str. 149. (2) UL C 449, 23.12.2020, str. 182. (3) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (4) Poročilo, sprejeto 22. januarja 2019. (5) Poročilo, sprejeto 12. novembra 2019. (6) Mnenje, sprejeto 21. januarja 2019. (7) Mnenje, sprejeto 20. februarja 2019. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0338. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0045. (10) UL C 118, 8.4.2020, str. 141.