Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preiskavo domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z zaščito živali med prevozom znotraj in izven Unije, in opredelitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (2020/2690(RSO))

P9_TA(2020)0163 B9-0191/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve 183 poslancev o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preiskavo domnevnih kršitev pri uporabi prava Unije o prevozu živih živali znotraj in izven Unije,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja(1),

–  ob upoštevanju člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97(2),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. aprila 2015 v zadevi C-424/13(3),

–  ob upoštevanju člena 208 Poslovnika,

1.  sklene ustanoviti preiskovalni odbor za preiskavo domnevnih nepravilnosti pri uporabi prava Unije v zvezi s tem, kako so države članice izvajale Uredbo (ES) št. 1/2005 in kako jo je Evropska komisija izvrševala;

2.  sklene, da preiskovalni odbor:

3.  sklene, da preiskovalni odbor pripravi poročilo v roku 12 mesecev od sprejetja tega sklepa;

4.  sklene, da bi moral preiskovalni odbor pri svojem delu upoštevati vse ustrezne spremembe, ki v času njegovega mandata nastopijo na področju njegovih pristojnosti;

5.  sklene, da bi morali ustrezni stalni odbori obravnavati vsa priporočila, ki jih oblikuje preiskovalni odbor;

6.  sklene, da ima preiskovalni odbor 30 članov;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1. (2) UL L 3, 5.1.2005, str. 1. (3) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 23. aprila 2015, Zuchtvieh-Export GmbH proti Stadt Kempten, C-424/13, ECLI:EU:C:2015:259. (4) (CHAP(2016)01703-01707-01708-01709-01710-01711-01712-01713-01714-01715-0171601717-01718). Oktobra 2016 je odvetniška pisarna Conte & Giacomini Komisiji poslala integrirano verzijo pritožbe.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o nadaljevanju kazenskega pregona proti ministrskemu predsedniku Češke republike zaradi poneverbe sredstev EU in morebitnega nasprotja interesov (2019/2987(RSP))

P9_TA(2020)0164 B9-0192/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 13(2) in 17(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih sklepov in resolucij o razrešnici Komisiji za leta 2014, 2015, 2016, 2017 in 2018,

–  ob upoštevanju upravnih preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v okviru projekta v Češki republiki, znanega kot Štorkljino gnezdo, v katerih so bile ugotovljene „resne nepravilnosti“,

–  ob upoštevanju misije za ugotavljanje dejstev v Češki republiki, ki jo je Odbor za proračunski nadzor opravil 26. in 27. marca 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2018 o nasprotju interesov in zaščiti proračuna EU v Češki republiki(1),

–  ob upoštevanju češkega zakona št. 159/2006 z dne 16. marca 2006 o nasprotju interesov, katerega člen 4(c) je začel veljati februarja 2017,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije(2) (nova finančna uredba), ki je začela veljati 2. avgusta 2018, zlasti člena 61,

–  ob upoštevanju členov 144 in 145 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo(3),

–  ob upoštevanju vprašanj in pritožbe, poslanih Komisiji v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov v Češki republiki(4),

–  ob upoštevanju mnenja pravne službe Komisije z dne 19. novembra 2018 o vplivu člena 61 nove finančne uredbe (nasprotje interesov) na plačila iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju tiskovne konference češkega vrhovnega državnega tožilca z dne 4. decembra 2019 o ponovnem začetku preiskave zoper predsednika češke vlade zaradi zlorabe sredstev EU,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 18. decembra 2019 o nasprotjih interesov in korupciji, ki ogroža zaščito finančnih interesov EU v državah članicah,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 15. januarja 2020 o ponovnem začetku kazenskega pregona zoper predsednika vlade Češke republike zaradi zlorabe sredstev EU in morebitnih nasprotij interesov,

–  ob upoštevanju misije za ugotavljanje dejstev v Češki republiki, ki jo je Odbor za proračunski nadzor opravil od 26. do 28. februarja 2020,

–  ob upoštevanju sklepa Pl. ÚS 4/17 češkega ustavnega sodišča z dne 18. februarja 2020,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je češki vrhovni državni tožilec nedavno ponovno odprl kazensko preiskavo zoper predsednika vlade Andreja Babiša, ki je sprva sledila poročilu urada OLAF o nepravilni uporabi subvencij EU za mala podjetja, nato pa je bila po dveh letih prekinjena; opozarja, da je skupina Agrofert v okviru projekta „Štorkljino gnezdo“ umetno ustanovila srednje veliko podjetje pod svojim nadzorom, da bi pridobilo sredstva za mala in srednja podjetja v skupnem znesku približno 2 milijona EUR;

B.  ker je češki vrhovni državni tožilec opustitev kazenske preiskave označil kot „nezakonito in preuranjeno“, saj ni bilo upoštevano pravo EU, dodal pa je tudi, da je bil nadzor nad postopkom dodeljevanja subvencij nezadosten;

C.  ker člen 61(1) finančne uredbe (v povezavi s členom 61(3)) določa:

D.  ker člen 63 finančne uredbe od držav članic zahteva, da vzpostavijo upravljavske in kontrolne sisteme, ki morajo v skladu s členom 36(3) uspešno preprečevati nasprotja interesov;

E.  ker je bil češki zakon št. 159/2006 o nasprotju interesov februarja 2017 spremenjen z razširjenim seznamom prepovedanih dejavnosti in dopolnjen z določbami, ki nekaterim podjetjem onemogočajo sodelovanje v javnih naročilih, tudi kot podizvajalci, ali prejemanje nepovratnih sredstev; ker je namen akta preprečiti vse oblike nasprotja interesov;

F.  ker pravila o javnih naročilih zavezujejo države članice, da se izogibajo nasprotju interesov (člen 24 Direktive 2014/24/EU(5)), vključno z neposrednimi ali posrednimi osebnimi interesi, obstajajo pa tudi pravila za primere, ki bi se lahko dojemali kot nasprotje interesov, ter posebne obveznosti pri deljenem upravljanju (npr. Uredba (EU) št. 1303/2013);

G.  ker v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije(6) nasprotje interesov objektivno in samo po sebi pomeni hudo nepravilnost, ne da bi bilo treba za njeno opredelitev upoštevati namere zadevnih oseb in njihovo dobro ali slabo vero;

H.  ker mora Komisija začasno prekiniti plačila sredstev EU v primerih, ko obstaja resna pomanjkljivost v delovanju sistemov upravljanja in nadzora ter kjer je prišlo do neodkritih, neprijavljenih in nepopravljenih resnih nepravilnosti, povezanih z nasprotjem interesov;

I.  ker je skupina Agrofert konglomerat, ki ga je ustanovil češki predsednik vlade in v katerem je več kot 230 podjetij ter več kot 34 000 zaposlenih (podatki za leto 2017); ker je bilo razkrito, da je Andrej Babiš dejanski lastnik družbe Agrofert, ki prek skrbniških skladov AB I in AB II, katerih ustanovitelj in hkrati edini upravičenec je Babiš, obvladuje skupino Agrofert, ki med drugim obsega več pomembnih čeških medijskih hiš; ker bi Andrej Babiš, če bi se kadar koli odločil ta skrbniška sklada razpustiti, v celoti znova pridobil lastništvo nad vsemi sredstvi, ki so zdaj v lasti skladov;

J.  ker je januarja in februarja 2019 več služb Komisije (GD REGIO/GD EMPL, GD AGRI (pridruženi generalni direktorat) izvedlo usklajeno in celovito revizijo uporabe zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje; ker bodo v okviru revizije, ki jo izvaja GD AGRI, preučena domnevna nasprotja interesov, ki se nanašajo na češkega ministra za kmetijstvo;

K.  ker je Komisija novembra 2019 češkim organom poslala končno revizijsko poročilo GD REGIO in GD EMPL, s čimer se je odzvala na navedbe o navzkrižju interesov v Češki republiki na podlagi člena 61 finančne uredbe, poročilo pa je prišlo v češke medije;

L.  ker je Odbor za proračunski nadzor 16. decembra 2019 organiziral sestanek za zaprtimi vrati s komisarjem za proračun in upravo Johannesom Hahnom;

M.  ker je komisar Hahn Odbor za proračunski nadzor obvestil, da bo Komisija sklepe revizije objavila šele, ko bodo vsi dokazi ustrezno upoštevani in temeljito analizirani; ker so češki organi 29. maja 2020 predložili odgovore na končno revizijsko poročilo GD REGIO;

N.  ker revizija Komisije še vedno poteka in ker so kot previdnostni ukrep, dokler se zadeva ne razjasni, ustavljena plačila iz proračuna EU v okviru skladov ESI podjetjem, ki so v neposredni ali posredni lasti Andreja Babiša in bi lahko bila vpleteni v domnevno nasprotje interesov;

O.  ker Komisija češkim organom trenutno ne povrne plačil v okviru Sklada za razvoj podeželja za projekte skupine Agrofert, ki bi jih lahko zadevalo domnevno nasprotje interesov;

P.  ker češki parlament nima nadzora nad tem, ali skupina Agrofert morebiti še naprej sodeluje pri javnih razpisih ali javnih naložbah, ki jih sofinancira država, oziroma še naprej prejema češke državne subvencije;

Q.  ker ima skupina Agrofert v lasti dva od največjih čeških dnevnih časopisov, Mladá fronta Dnes in Lidové Noviny, obvladuje pa tudi televizijsko postajo Óčko ter radijski postaji Impuls in RockZone; ker je Andrej Babiš po navedbah poročila Evropske zveze novinarjev dejanski lastnik 30 % zasebnih medijev v Češki republiki(7);

R.  ker so se prihodki skupine Agrofert bistveno povečali, odkar je Andrej Babiš na položaju, v tem času pa skupina Agrofert prejema tudi kmetijske subvencije EU – samo v Češki republiki je leta 2016 prejela 970 414 000 CZK, leta 2017 1 048 685 000 CZK in leta 2018 973 284 000 CZK; ker naj bi skupina Agrofert v obdobju 2014–2020 v Češki republiki prejela subvencije Kohezijskega sklada EU v znesku 427 385 000 CZK; ker je skupina Agrofert subvencije najverjetneje prejela tudi v drugih državah članicah, zlasti na Slovaškem in v Nemčiji;

S.  ker je Ustavno sodišče Češke republike februarja 2020 s sklepom Pl. ÚS 4/17 zavrnilo tožbo predsednika Češke republike in poslancev češkega parlamenta zaradi razveljavitve češkega zakona, ki opredeljuje nasprotje interesov pri javnih uslužbencih; ker je ustavno sodišče v istem sklepu pojasnilo, da se volitve ne smejo uporabiti kot sredstvo za prevzem nadzora nad državo z namenom uporabiti ali celo zlorabiti njene zmogljivosti in vire;

1.  pozdravlja ponovno odprtje kazenske preiskave zoper češkega predsednika vlade zaradi njegove vloge v projektu „Štorkljino gnezdo“; verjame, da bo nacionalni pravosodni sistem ta postopek vodil neodvisno in brez kakršnega koli političnega vpliva;

2.  obsoja vsakršno potencialno nasprotje interesov, ki bi lahko ogrozilo izvrševanje proračuna EU in spodkopalo zaupanje državljanov EU v dobro upravljanje denarja evropskih davkoplačevalcev;

3.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj se bori proti vsem oblikam nasprotja interesov ter naj oceni preventivne ukrepe, ki jih za preprečevanje teh nasprotij sprejmejo države članice;

4.  poziva Komisijo, naj vzpostavi kontrolni mehanizem za obravnavanje nasprotij interesov v državah članicah ter naj kot eno od svojih prednostnih nalog opredeli dejavno preprečevanje nasprotij interesov, vključno z opredelitvijo končnih prejemnikov subvencij EU;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi politiko ničelne tolerance do nasprotij interesov, zagotovi hitro izterjavo potencialno nezakonito izplačanih subvencij ob spoštovanju pravne države in postopkovnih zahtev ter naj odločno ukrepa, zlasti kadar nacionalni organi ne ukrepajo, da bi preprečili nasprotje interesov pri svojih najvišjih predstavnikih;

6.  poudarja, da mora biti nacionalna zakonodaja o preprečevanju nasprotij interesov združljiva s črko in duhom nove finančne uredbe; poziva Komisijo, naj predlaga skupne smernice, ki bodo državam članicam pomagale preprečevati nasprotja interesov pri politikih na najvišjih položajih;

7.  poziva Svet in Evropski svet, naj sprejmeta skupne standarde za vsa vprašanja, povezana z nasprotji interesov, in naj si prizadevata za enotno razumevanje v vseh državah članicah;

8.  poziva Komisijo, naj v primeru nespoštovanja pravil sprejme ustrezne ukrepe za zaščito proračuna EU, vključno s korektivnimi ukrepi za izterjavo vseh sredstev, ki so bila nezakonito izplačana, kadar je to predvideno;

9.  poziva vse države članice, naj okrepijo prizadevanja za večjo proračunsko preglednost in zlasti naj zagotovijo, da so ustrezni podatki v zvezi s postopki javnega naročanja in dodeljevanja pogodb, ki se financirajo z javnimi sredstvi, enostavno in prosto dostopni širši javnosti;

10.  je zaskrbljen zaradi poročil iz različnih delov EU o vse večjem političnem vplivu vladajočih politikov ali politikov blizu vladi, ki imajo osebne interese, na pripravo zakonodaje in porabo javnega denarja, pri čemer obstaja tveganje, da osebni interesi posameznikov prevladajo nad interesi splošne javnosti;

11.  obžaluje, da češki predsednik vlade v tej vlogi (in prej v vlogi predsednika Sveta za evropske strukturne in investicijske sklade na Češkem) še naprej dejavno sodeluje pri izvrševanje proračuna EU v Češki republiki, čeprav še vedno obvladuje skupino Agrofert kot njen ustanovitelj in edini upravičenec dveh skrbniških skladov, kar je v nasprotju s členom 61(1) finančne uredbe, ter zato dvomi, da svojo funkcijo opravlja nepristransko in objektivno; je globoko zaskrbljen zaradi nedavnih medijskih poročil(8), da predsednik vlade še naprej izvaja nadzor nad poslovnimi odločitvami v skupini Agrofert;

12.  ugotavlja, da naj bi mediji nedavno razkrili, da sta Andrej Babiš in njegova soproga še vedno navedena med šestimi aktivnimi osebami, ki imajo pomemben vpliv ali nadzor nad skrbniki sklada, povezanega s hčerinsko družbo Agroferta GreenChem Solutions Ltd. v Združenem kraljestvu;

13.  vztraja, da nasprotja interesov na najvišji ravni vlade države članice, če bo potrjeno, ni mogoče dopustiti, zato ga morajo zadevna oseba oziroma osebe odpraviti na enega od naslednjih načinov:

14.  poziva Komisijo, naj natančno nadzira postopek dodeljevanja plačil v Češki republiki, zlasti plačil iz skladov EU za podjetja, ki so neposredno in posredno v lasti predsednika vlade ali katerega koli drugega člana vlade, ki sodeluje pri izvrševanju proračuna;

15.  poziva Komisijo, naj nemudoma oceni, ali so primeri, ko podjetja iz skupine Agrofert še naprej prejemajo subvencije iz nacionalnega proračuna, skladni s pravili o državni pomoči; ugotavlja, da ti primeri predstavljajo morebitno finančno škodo, in poziva nacionalne organe, naj ocenijo te primere; meni, da bi morali biti češki davkoplačevalci in davkoplačevalci v Evropski uniji ustrezno obveščeni o tej situaciji;

16.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil(9) o zmožnosti podjetij iz skupine Agrofert, da lahko navidezno premikajo premoženje med hčerinskimi podjetji in tako lahko izpolnijo merila o ustreznosti za mala in srednja podjetja ali pa združijo svoje premoženje in se izpolnijo merila za velika podjetja, kar jim omogoča pridobiti veliko javnih naročil;

17.  obžaluje poročila, da so revizorji naleteli na resne pomanjkljivosti v delovanju sistemov upravljanja in nadzora regionalnih in kohezijskih skladov v Češki republiki in da so zato predlagali finančni popravek v višini skoraj 20 %; poziva Komisijo, naj kritično oceni, ali gre v teh primerih za sistemsko zlorabo sredstev EU;

18.  je zaskrbljen zaradi finančne izgube, ki jo povzročajo pomanjkljivosti v nacionalnih plačilnih agencijah in nadzornih organih; s tem v zvezi poziva Svet, naj nujno sprejme predlog uredbe o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi s spoštovanjem načela pravne države v državah članicah;

19.  je globoko zaskrbljen zaradi pravnega okvira v Češki republiki, ki nacionalni vrhovni revizijski instituciji odreka pravico do nadzora nad pravilnostjo in rezultati porabe javnih sredstev na regionalni in lokalni ravni, s čimer se omenjeni instituciji preprečuje, da bi imela vpogled v dejanske lastnike kompleksnih podjetniških struktur; obžaluje poročila(10), da vrhovni revizijski urad ne izvaja sistematičnih preverjanj končnih upravičencev na kraju samem; je zaskrbljen zaradi omalovažujočih pripomb češkega predsednika vlade o delu češkega vrhovnega revizijskega urada;

20.  poudarja, da politično neravnovesje v sestavi nadzornega sveta državnega kmetijskega intervencijskega sklada (SZIF) prinaša tveganje političnega vplivanja, kar mu onemogoča izvajanje neodvisnih revizij;

21.  je zaskrbljen zaradi poročil, da so javni uslužbenci(11) prejemali navodila in da so bili izpostavljeni pritisku, naj ne preiskujejo domnevnih nasprotij interesov v zvezi s skupino Agrofert, ter da jim je bilo domnevno naročeno, naj ocenijo poslovne ponudbe, ki jih je prejela skupina Agrofert; je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da so se javni uslužbenci, ki so zavrnili izvajanje teh ukazov, soočali z negativnimi posledicami, kot je odpustitev pod pretvezo sistemizacije; poudarja, da ti ukrepi postavljajo pod vprašaj nepristranskost državne uprave in neodvisno izvajanje javnih nalog;

22.  obžaluje znake sistemskih pomanjkljivosti pri odkrivanju nasprotij interesov; obžaluje, da ni navzkrižnih pregledov in da nasprotujoče si odgovornosti spodbujajo ustvarjanje nejasnih struktur, ki ovirajo uspešno preprečevanje in odkrivanje nasprotij interesov v Češki republiki; opozarja, da pozitivističen pristop, v skladu s katerim morajo javni uslužbenci predložiti lastne izjave o neobstoju nasprotij interesov, ni dovolj, da bi uspešno preprečili nasprotja interesov; poziva češke oblasti, naj nemudoma odpravijo te sistemske pomanjkljivosti, zlasti tako, da zahtevajo preverljivo izjavo o nasprotju interesov, v kateri javni uslužbenci predložijo seznam svojih finančnih interesov;

23.  obžaluje, da se lahko sredstva EU, ki so bila predmet finančnih popravkov, povezanih z nepravilnostmi, ponovno uporabijo brez nadaljnjih posledic ali omejitev; meni, da takšen sistem ogroža finančne interese EU; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ponovno uporabo sredstev EU in razmisli o razvoju sistema, v katerem bi popravke spremljale tudi omejitve glede njihove nadaljnje uporabe;

24.  jemlje na znanje sklep Komisije z dne 28. novembra 2019 o začasni ustavitvi izplačila zadevnih zneskov, ki so jih češki organi vključili v vmesne izjave o izdatkih za češki program za razvoj podeželja za Q4–2018 in Q1–2019;

25.  ugotavlja, da je Komisija potrdila, da je izvedla plačila iz naslova skupne kmetijske politike (SKP) za leto 2018, ki so jih prejela podjetja skupine Agrofert, pa tudi podjetja z istim dejanskim lastnikom v več drugih državah članicah izven Češke republike; vztraja, da mora Komisija organu za podelitev razrešnice zagotoviti popoln in zanesljiv pregled vseh plačil, ki so jih prejeli skupina Agrofert in podjetja z istim dejanskim lastnikom v vseh državah članicah za proračunski leti 2018 in 2019;

26.  poziva češke oblasti, naj zagotovijo pravično in uravnoteženo porazdelitev sredstev EU, da bo denar davkoplačevalcev EU koristil veliki večini prebivalstva, tako ekonomsko kot socialno;

27.  je zaskrbljen zaradi nezadostnega izvajanja direktiv (EU) 2015/849(12) in (EU) 2018/843(13) o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrta in peta direktiva o preprečevanju pranja denarja); opozarja na obveznost, da se obe direktivi v celoti in pravilno preneseta v nacionalno zakonodajo in da se zagotovi izvajanje vseh določb, tudi tistih o preglednosti dejanskega lastništva, v celoti;

28.  poziva češko enoto za finančne analize, naj sprejme bolj proaktiven pristop k boju proti davčnim kaznivim dejanjem, goljufijam in korupciji ter zagotovi, da bodo organi, ki so v skladu s pravili proti pranju denarja pristojni za preverjanje dejanskih lastnikov, to dejansko tudi opravljali;

29.  obžaluje, da so odobritev, distribucija in revizija sredstev EU v okviru deljenega upravljanja zapleteni in nepregledni postopki, pri katerih imajo le države članice popoln dostop do podatkov, kar pomeni, da Komisija Parlamentu ne more zagotoviti pravočasnega in celovitega pregleda, kadar ta zahteva informacije o plačilih nekaterim upravičencem v več državah članicah; poudarja, da to močno ovira učinkovitost Odbora za proračunski nadzor in Evropskega računskega sodišča ter njuno zmožnost, da opravljata svoje naloge kot nadzorna organa;

30.  poziva Komisijo, naj ob popolnem upoštevanju načela deljenega upravljanja vzpostavi enotne in standardizirane načine poročanja držav članic o končnih upravičencih sredstev EU; poudarja, da bi morali podatki o končnih upravičencih vključevati navedbo dejanskih lastnikov podjetij (fizičnih in pravnih oseb); poziva Komisijo, naj predlaga uredbo o vzpostavitvi sistema IT, ki bo organom držav članic omogočal enotno in standardizirano poročanje v realnem času, s čimer bo zagotovljena interoperabilnost s sistemi v državah članicah, da bi zagotovili boljšo preglednost in sodelovanje med Komisijo in državami članicami, da bi nadalje izboljšali sprejemanje odgovornosti za plačila, še zlasti pa prispevali k zgodnejšemu odkrivanju sistemskih napak in zlorab;

31.  obžaluje, da nobena od uredb, ki urejajo uporabo kmetijskih ali kohezijskih skladov, nacionalnim organom ne nalaga obveznosti, da objavijo podatke o končnem dejanskem lastniku posameznih pravnih subjektov ali skrbniških skladov, ki so upravičeni do sredstev; poziva sozakonodajalca, naj temu vprašanju namenita posebno pozornost in ga pri odločanju o prihodnjih pravilih glede preglednosti subvencij EU celovito obravnavata;

32.  vztraja, da mora register dejanskih lastnikov vsebovati le popolnoma preverjene podatke o obvladujočih osebah in biti popolnoma odprt za javnost;

33.  odločno nasprotuje ustanovitvi in vzpostavitvi oligarhičnih struktur, ki črpajo sredstva iz kmetijskih in kohezijskih skladov EU, pri čemer majhna skupina upravičencev prejema veliko večino sredstev EU; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije učinkovite pravne instrumente, s katerimi bi zagotovili spoštovanje načela pravne države in preprečili spodbujanje razvoja takšnih struktur;

34.  ponovno izraža zaskrbljenost, da primeri nasprotij interesov škodijo ciljem kohezijske politike in skupne kmetijske politike, ki imajo pomembne gospodarske, družbene in okoljske razsežnosti, ter da dajejo tem politikam negativno podobo;

35.  poziva Komisijo, naj vloži predlog spremembe pravil skupne kmetijske politike za pravičnejše dodeljevanje sredstev EU, da bi zagotovili pravično razdelitev sredstev iz SKP dejavnim kmetom, ki obdelujejo zemljo, in preprečili zemljiške posle, ki koristijo izbrani skupini političnih insajderjev, ali spodbujanje zlorab na dražbah zemljišč v državni lasti, ki prehajajo v zasebne roke; je seznanjen s predlogom Komisije za nov model izvajanja, ki vključuje omejevanje navzgor in degresivni mehanizem; vendar meni, da omejevanje navzgor, skupaj z uvedbo izravnave stroškov dela pred omejevanjem, ni dovolj, da bi zagotovili pravičnejše dodeljevanje neposrednih plačil; podpira zamisel o mehanizmu obvezne prerazporeditve;

36.  je seznanjen z dejstvom, da zemljiške pravice pogosto niso bile jasno opredeljene in da so zemljišča ostala razvrščena kot državna zemljišča pod nadzorom državnega zemljiškega urada, ki je ta zemljišča večinoma dajal v najem velikim kmetijskim korporacijam; priznava prizadevanja čeških oblasti, da bi do leta 2023 identificirale zakonite lastnike; vztraja, da morajo dražbe zemljišč, katerih zakonitih lastnikov ni mogoče najti, potekati pošteno in zagotoviti enake možnosti za nakup zemljišč tudi malim in srednje velikim kmetom ter mladim kmetom;

37.  poziva Komisijo, naj vloži predlog za najvišji znesek neposrednega plačila na posamezno fizično osebo kot dejanskega lastnika enega ali več podjetij, pri čemer naj uporabi politiko ničelne tolerance za tiste, ki so v nasprotju interesov; poudarja, da ne bi smelo biti mogoče prejeti stotin milijonov EUR subvencij EU v enem samem večletnem finančnem okviru;

38.  vztraja, da bi morali tisti, ki so odgovorni za zlorabo sredstev EU, občutiti posledice in da se v primeru finančnih popravkov breme ne bi smelo prenesti na davkoplačevalce v državi; poziva češke državne organe, naj izterjajo neupravičeno izplačane subvencije od tistih, ki so se z njimi nezakonito okoristili; meni, da bi bilo treba za naslednje programsko obdobje uvesti omogočitveni pogoj za uporabo sredstev EU, ki bi zahteval, da se v nacionalno zakonodajo vključi določbe, ki bi odgovornega upravičenca zavezale k vračilu nezakonito pridobljenih sredstev;

39.  odločno obsoja dejstvo, da je predsednik vlade med svojo tiskovno konferenco uporabil žaljivo izražanje in sovražni govor, uperjena proti udeležencem misije za ugotavljanje dejstev od 26. do 28. februarja 2020; meni, da je nesprejemljivo, da so bili poslanci Evropskega parlamenta, ki so se udeležili misije za ugotavljanje dejstev Odbora za proračunski nadzor v Češki republiki, tarča groženj s smrtjo in drugih verbalnih napadov med opravljanjem svojih dolžnosti kot poslanci Evropskega parlamenta;

40.  poziva Odbor za proračunski nadzor, naj Parlamentu poroča o vseh pomembnih dognanjih, pridobljenih na misiji za ugotavljanje dejstev, ter naj o tem obvesti Komisijo in ustrezne organe;

41.  poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da brez nepotrebnega odlašanja dokonča tekoče revizijske postopke in da svoje ugotovitve objavi takoj, ko bodo vsi dokazi ustrezno ovrednoteni; spodbuja Svet in Evropski svet, naj obravnavata ugotovitve teh revizij in namenita ustrezno pozornost členu 61 finančne uredbe v zvezi s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru;

42.  poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z domnevnimi nerešenimi nasprotji interesov v drugih državah članicah;

43.  ponovno izraža obžalovanje, da je bila v drugem poročilu o boju proti korupciji v EU, ki ga je pripravila Komisija (ARES (2017)455202), prekinjena praksa poročanja po posameznih državah; poziva Komisijo, naj ločeno od ekonomskega semestra ponovno začne poročati o stanju na področju korupcije v državah članicah, vključno z oceno učinkovitosti prizadevanj za boj proti korupciji, ki jih podpira EU; ponovno poziva Komisijo, naj prizadevanj v boju proti korupciji ne ocenjuje zgolj z vidika ekonomskih izgub;

44.  poudarja pomen spoštovanja načela pravne države, delitve oblasti, neodvisnosti sodstva ter neodvisnosti in pluralnosti medijev, ki so predpogoj za uspešno uporabo sredstev EU;

45.  opozarja na pomen neodvisnih javnih medijev ter preiskovalnih novinarjev in nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za krepitev pravne države; s tem v zvezi poudarja, da je podpora EU neodvisnim novinarjem in organizacijam civilne družbe ključna, vštevši v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira; je zaskrbljen zaradi visoke koncentracije lastništva zasebnih medijev v rokah majhne skupine posameznikov v Češki republiki;

46.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju razmer na področju spoštovanja pravne države upošteva pomisleke iz te resolucije;

47.  poziva češke organe, naj institucije EU čim prej obvestijo o izidu preiskave „Stork Nest“, ki je bila ponovno odprta;

48.  poziva Svet in Evropski svet, naj v skladu s členom 61(1) finančne uredbe sprejmeta vse potrebne in ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov pri pogajanjih o prihodnjem proračunu EU in naslednjem večletnem finančnem okviru;

49.  izraža solidarnost s češkim prebivalstvom, ki zahteva poštenost, pravico in odpravo nezdružljivosti poslovnih interesov češkega predsednika vlade z njegovo politično vlogo in pristojnostmi;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladi in parlamentu Češke republike.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0530. (2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (4) https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/P-8-2019-001656_EN.html (5) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). (6) Ismeri Europa Srl proti Računskemu sodišču, sodba z dne 15.6.1999, zadeva T-277/97, ECLI:EU:T:1999:124. (7) https://europeanjournalists.org/wp-content/uploads/2019/10/Czech-Republic-fact-finding-mission.pdf (8) https://www.seznamzpravy.cz/clanek/babis-mu-zadal-praci-pro-agrofert-ja-jen-splnil-pokyn-rika-exnamestek-90945; https://www.seznamzpravy.cz/clanek/soukromy-obchod-agrofertu-na-stole-premiera-poslete-odpoved-napsal-babis-90494; https://www.seznamzpravy.cz/clanek/dukazy-z-e-mailu-babis-kvuli-agrofertu-ukoluje-vladou-placene-experty-90815 (9) Informacije, prejete od Združenja zasebnih kmetovalcev na Češkem med misijo za ugotavljanje dejstev od 26. do 28. februarja 2020. (10) Informacije, prejete od Vrhovnega revizijskega urada Češke republike med misijo za ugotavljanje dejstev od 26. do 28. februarja 2020. (11) Poročila javnih uslužbencev in predstavnikov nevladnih organizacij, na katere so bili opozorjeni člani misije za ugotavljanje dejstev v Češki republiki od 26. do 28. februarja 2020. (12) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). (13) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter spremembi Direktiv 2009/138/ES in 2013/36 EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019 (2019/2130(INI))

P9_TA(2020)0165 A9-0026/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2018(1),

–  ob upoštevanju povratnih informacij Komisije in Evropske centralne banke (ECB) o resoluciji Parlamenta z dne 16. januarja 2019 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2018,

–  ob upoštevanju odobritve bančnega svežnja v Evropskem parlamentu in Svetu,

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (COM(2015)0586),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma iz leta 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

–  ob upoštevanju politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024 z naslovom „Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo“ , ki jo je Ursula von der Leyen predstavila 16. julija 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III(2) in sklepov Sveta ECOFIN z dne 12. julija 2016,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. maja 2018 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami (COM(2018)0339),

–  ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih dejavnostih za leto 2018 iz marca 2019(3),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja iz julija 2019 o spremljanju tveganj nebančnega finančnega posredništva v EU za leto 2019(4),

–  ob upoštevanju sklepov časovnega načrta finančne tehnologije Evropskega bančnega organa (EBA) iz posvetovanja o pristopu EBA k finančni tehnologiji iz marca 2018,

–  ob upoštevanju poročila EBA iz novembra 2019 o ocenjevanju tveganja evropskega bančnega sistema(5),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega bančnega organa z dne 18. julija 2019 o regulativnem obsegu, regulativnem statusu in pristopih odobritve v zvezi z dejavnostmi finančne tehnologije;

–  ob upoštevanju poročila evropskega nadzornega organa iz januarja 2019 o finančni tehnologiji: regulativni peskovniki in vozlišča za inovacije(6),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 7. novembra 2013 med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih uresničevanja demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na Evropsko centralno banko v okviru enotnega mehanizma nadzora(7),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 9. oktobra 2019 med Evropsko centralno banko in Evropskim računskim sodiščem o revizijah nadzornih nalog ECB(8),

–  ob upoštevanju, da je vrh držav euroobmočja 14. decembra 2018 podprl poročilo Euroskupine v njeni vključujoči sestavi za ustanovitev delovne skupine na visoki ravni,

–  ob upoštevanju, da je isti vrh držav euroobmočja podprl pristojnosti skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. aprila 2019 o uporabi in pregledu Direktive 2014/59/EU (direktiva o sanaciji in reševanju bank (DSRB)) in Uredbe (EU) št. 806/2014 (uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR)) (COM(2019)0213),

–  ob upoštevanju izjave, o kateri se je vrh držav euroobmočja dogovoril na seji dne 21. junija 2019,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 10. julija 2019 o stresnih testih za banke za celotno EU(9),

–  ob upoštevanju napovedi ECB z dne 22. avgusta 2019, da bo zaradi uskladitve z novo uredbo EU revidirala nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za nedonosna posojila(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. junija 2019 z naslovom Četrto poročilo o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil in nadaljnjem zmanjševanju tveganj v bančni uniji (COM(2019)0278),

–  ob upoštevanju tehničnih nasvetov Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za Evropsko komisijo z dne 18. julija 2019 glede trajnostni na trgu bonitetnega ocenjevanja(11),

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo evropskega mehanizma za stabilnost iz oktobra 2019 o dokončanju bančne unije v podporo ekonomski in monetarni uniji(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o bonitetnih agencijah: prihodnje perspektive(13),

–  ob upoštevanju študije Komisije iz novembra 2019 o razlikah med zakonodajo o insolventnosti bank in o njihovi morebitni uskladitvi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja(14),

–  ob upoštevanju mnenj EBA z dne 8. avgusta 2019 o upravičenosti vlog, ravni kritja in sodelovanju med sistemi jamstva za vloge, z dne 30. oktobra 2019 o izplačilih jamstva za vloge in z dne 23. januarja 2020 o financiranju sistemov jamstva za vloge in uporabi sistemov jamstva za vloge,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja evropskih nadzornih organov z dne 4. oktobra 2019 o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor Evropske unije(15),

–  ob upoštevanju študije Komisije iz novembra 2019 o možnostih in nacionalnih diskrecijskih pravicah v okviru direktive o sistemih zajamčenih vlog ter njihovi obravnavi v okviru evropskega sistema jamstva za vloge,

–  ob upoštevanju sporazuma o izmenjavi informacij med ECB in organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (AML/CFT),

–  ob upoštevanju umika predloga Komisije o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (COM(2014)0043),

–  ob upoštevanju poročila EBA iz novembra 2019 o slabih posojilih – dosežen napredek in prihodnji izzivi(16),

–  ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz novembra 2019,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja evropskih nadzornih organov Evropski komisiji z dne 10. aprila 2019 o potrebi po izboljšavah v zvezi z zahtevami za obvladovanje tveganja, povezanega z IKT, v finančnem sektorju EU(17),

–  ob upoštevanju letnega gospodarskega poročila za leto 2017 Banke za mednarodne poravnave,

–  ob upoštevanju poročila organa EBA z dne 29. oktobra 2019 o morebitnih ovirah za čezmejno opravljanje bančnih in plačilnih storitev(18),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0026/2020),

A.  ker je za bolj stabilno, konkurenčno in skladno ekonomsko in monetarno unijo potrebna trdna bančna unija ter bolj razvita in varna unija kapitalskih trgov, pa tudi vzpostavitev proračunskega instrumenta;

B.  ker dokončanje bančne unije bistveno prispeva k mednarodni podobi evra in njegovi večji vlogi na svetovnih trgih;

C.  ker so se povečala negativna tveganja za gospodarsko rast v svetu in euroobmočju, zlasti od izbruha pandemije COVID-19, in še naprej ustvarjajo izzive za finančno stabilnost;

D.  ker je bančna unija še vedno nepopolna, saj nima varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in tudi ne evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije;

E.  ker je dobro delujoč trg za maloprodajne finančne storitve pomemben tako za gospodarstvo kot za državljane EU;

F.  ker bančna unija še vedno nima učinkovitih orodij za reševanje težav, s katerimi se srečujejo potrošniki, kot so umetna kompleksnost, nepoštene poslovne prakse, izključenost ranljivih skupin iz uporabe osnovnih storitev in omejeno sodelovanje javnih organov;

G.  ker je raven slabih posojil v nekaterih finančnih inštitucijah kljub splošnemu zmanjšanju v zadnjih letih še vedno visoka;

H.  ker se je odločitev, da se Evropski centralni banki zaupa nadzor pomembnih sistemskih finančnih institucij, izkazala za uspešno; ker ECB lahko po potrebi opravlja nadzorne naloge za vse kreditne institucije, ki so pridobile dovoljenje v sodelujočih državah članicah, ter pri vseh podružnicah s sedežem v sodelujočih državah članicah;

I.  ker je bil razvoj enotnega mehanizma za reševanje (EMR), s katerim naj bi zagotovili enotna pravila in postopke ter skupen postopek odločanja za urejeno reševanje bank v težavah s čim manjšimi posledicami za realno gospodarstvo in javne finance, uspešen; ker je treba še veliko postoriti, da bi učinkovito preprečili posege v propadajoče banke, ki se financirajo z denarjem davkoplačevalcev;

J.  ker nedavni veliki škandali v zvezi s pranjem denarja, ki vključujejo finančne institucije v EU, kažejo, da se bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja ne moreta obravnavati ločeno in da ni ustreznega sistema nadzora in izvrševanja zakonodaje EU;

K.  ker evropski bančni sektor še vedno zagotavlja daleč največji del financiranja za podjetja, v drugih jurisdikcijah pa velik del financiranja podjetij prevzemajo kapitalski trgi;

L.  ker več kot deset let po finančni krizi težave v zvezi s finančnimi institucijami, ki so „prevelike, da bi propadle“ in „preveč povezane, da bi propadle“, še vedno niso ustrezno obravnavane in jih Odbor za finančno stabilnost ni pregledal;

Splošni vidiki

1.  opozarja na napredek, ki je bil dosežen pri vzpostavitvi bančne unije, predvsem v zvezi z zmanjšanjem tveganja; vendar poudarja, da je potreben še dodaten napredek pri delitvi tveganj in tudi pri zmanjševanju tveganj, da bi se lahko spoprijeli z nerešenimi izzivi v nekaterih institucijah;

2.  želi spomniti, da je bančna unija odprta za vse države članice, ki se ji želijo pridružiti;

3.  pozdravlja podporo predsednice Evropske komisije in predsednice Evropske centralne banke za dokončanje bančne unije in, bolj splošno, ekonomske in monetarne unije, na primer z vzpostavitvijo proračunskega instrumenta, da bi dosegli bolj stabilno, konkurenčno in usklajeno Unijo;

4.  poudarja, da Euroskupina ni institucija, organ ali agencija Evropske unije, temveč neformalni medvladni forum za razpravo; obžaluje, da države članice še naprej delujejo zunaj okvira Skupnosti, kar ogroža vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca in njegovo pravico do demokratičnega nadzora;

5.  poudarja, da dosedanja medvladna pogajanja niso bila dovolj učinkovita, zlasti tista o proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost in o delovni skupini na visoki ravni za bančno unijo v Euroskupini; poziva, naj se nadaljujejo odprta pogajanja, ki bodo zagotavljala dejavno sodelovanje Parlamenta v okviru pravnega reda EU; poudarja, da bi te spremembe skupaj s strožjimi zahtevami glede preglednosti in dostopa do dokumentov povečale sodno varstvo;

6.  pozdravlja na splošno večjo odpornost evropskega bančnega sistema, kot je pokazalo poročilo EBA iz leta 2019 o ocenjevanju tveganja evropskega bančnega sistema; zlasti pozdravlja dejstvo, da so banke ohranile stabilne kapitalske količnike in se je izboljšala kakovost sredstev, kar se kaže v nadaljnjem zmanjšanju slabih posojil;

7.  vendar poudarja, da so ravni donosnosti še vedno nizke in da se makroekonomsko okolje poslabšuje, predvsem zaradi pandemije COVID-19, ki je prinesel popolnoma nove izzive za svetovno gospodarstvo, vplival na kakovost sredstev in s tem tudi na donosnost bank; ugotavlja tudi, da je zaradi močne konkurence, zlasti na področju finančne tehnologije, in večjega operativnega tveganja zaradi digitalizacije in inovacij ter nepovezanih trgov zaradi še vedno prisotne razdrobljenosti med državami članicami pričakovati nadaljnje izzive za donosnost bank;

8.  opozarja na trenutne obete za majhno tveganje in nizko donosnost bančnega sektorja; poudarja, da so obrestne mere zaradi trenutnih makroekonomskih razmer še vedno nizke; poleg tega poudarja, da so upočasnitev gospodarske rasti in geopolitične napetosti, vključno z učinki brexita, pa tudi kibernetska tveganja in varnost podatkov, med največjimi izzivi bančnega sektorja EU, poleg podnebnih sprememb in tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;

9.  ugotavlja, da se dobičkonosnost bank od leta 2012 stalno povečuje, donosnost lastniškega kapitala pa od leta 2017 presega 6 %; poudarja pa, da ta razvoj pri večini bank ne more nadomestiti ocenjenih stroškov kapitala; ugotavlja, da so nizka tveganja in nizke obrestne mere znižale stroške rezervacij in izgub; poudarja pa, da ne gre za strukturno izboljšanje in da ni pričakovati, da bi se donosnost kratkoročno izboljšala; opozarja, da je treba stalno ocenjevati, kakšen je obseg financiranja gospodarstva in predvsem malih in srednjih podjetij iz finančnega sistema kot celote; poziva k ustrezni oceni učinka preteklih in prihodnjih predpisov na doseganje cilja financiranja gospodarstva;

10.  poudarja, da imajo banke z zagotavljanjem posojil in likvidnosti odločilno vlogo pri blaženju resnih gospodarskih posledic epidemije COVID-19 za ljudi v EU; ob tem želi opomniti na predlagane in že sprejete zakonodajne in nadzorne ukrepe, s katerimi naj bi zagotovili, da bodo banke v tej krizi še naprej posojale; pozdravlja, da je bila bankam dopuščena prožnost pri bonitetnem obravnavanju posojil, uporabi računovodskih pravil in sproščanju kapitalskih rezerv; poudarja, da bi bilo treba vso odobreno pomoč dati v celoti na voljo za podpiranje njihovih strank, družin in podjetij; podpira ukrepe bančnih nadzornikov, da bi uvedli strogo časovno omejitev za izplačilo dividend in bonusov, pa tudi bankam za odkup lastnih delnic;

11.  poudarja ključno vlogo bančnega sektorja pri usmerjanju sredstev v realno gospodarstvo in zlasti v trajnostne in družbeno odgovorne naložbe, s čimer se spodbujata rast in zaposlovanje ter omogoča prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, ne da bi se pri tem ogrozila finančna stabilnost;

12.  v zvezi s tem pozdravlja politični dogovor o uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb; poziva k reviziji direktive o nefinančnem poročanju, da bi bolje odražala obveznosti poročanja in razkritja v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;

13.  izraža zaskrbljenost, da ranljivost bank za podnebna tveganja morda ni popolnoma razumljena, in pozdravlja zaveze EBA, da bo v svojo letno oceno tveganja vključil vprašanja v zvezi s podnebnim tveganjem in uvedel stresne teste v zvezi s podnebnimi spremembami; v zvezi s tem poudarja pomen ustreznega razkritja in ocene tveganja;

14.  poleg tega poziva vse evropske banke, naj podpišejo načela OZN za odgovorno bančništvo in v skladu s tem vsako leto poročajo o svojih prizadevanjih za izvajanje trajnostnega financiranja in za zmanjšanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, v svojih bilancah; poziva pristojne organe EU in pristojne nacionalne organe, odgovorne za bančni sektor, naj sledijo priporočilom načel za odgovorno bančništvo, mreže za trajnostno bančništvo ter mreže centralnih bank in nadzornikov za okolju prijaznejši finančni sistem, in jih po možnosti izvajajo;

15.  poziva k vzpostavitvi standarda za zelene obveznice na ravni EU in opredelitvi okvira, ki bo ugoden za razvoj teh obveznic, da bi se povečala preglednost, učinkovitost in verodostojnost trajnostnih naložb;

16.  je seznanjen s delom Baselskega odbora za bančni nadzor o tveganju državnih posojilojemalcev; poudarja, da bi moral biti regulativni okvir EU za bonitetno obravnavo državnega dolga skladen z mednarodnimi standardi; poziva k nadaljnjim razpravam o oblikovanju evropskega varnega vrednostnega papirja, ki bo temeljil na oceni predloga Komisije za vrednostne papirje, krite z državnimi obveznicami, in morebitnih spremembah, da bi okrepili mednarodno vlogo evra, stabilizirali finančne trge in bankam omogočili diverzifikacijo portfeljev;

17.  poudarja, da so finančni trgi med seboj tesno povezani; poudarja, da je pomembno, da so bančni nadzorniki pripravljeni na vse možne posledice brexita, pri čemer je treba upoštevati, da to dopolnjuje priprave zasebnih akterjev; pozdravlja vse dosedanje pomembne ukrepe in sodelovanje; je seznanjen s prakso podjetij iz Združenega kraljestva, da ustanovijo podružnice v EU, da bi lahko še naprej zagotavljala storitve; v zvezi s tem poudarja, da obstaja nevarnost regulativne arbitraže, ker se predpisi v vsaki državi uporabljajo različno; zato meni, da je potrebno nadaljnja harmonizacija, da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili ustrezno obravnavo tveganj; poudarja, kako pomembni so enaki konkurenčni pogoji v finančnih uredbah med EU in Združenim kraljestvom po brexitu in da je treba preprečiti tekmovanje v zniževanju standardov regulacije;

18.  ponovno poudarja zaveze, ki jih je EU sprejela skupaj z Združenim kraljestvom v skladu z revidirano politično izjavo; se zavezuje, da bo ohranil tesno in strukturirano sodelovanje pri regulativnih in nadzornih zadevah, tako na politični kot na tehnični ravni;

19.  obžaluje, da Komisija in velika večina vlad EU doslej nista uspeli zagotoviti popolnoma uravnotežene zastopanosti spolov v institucijah in organih EU, zlasti pri imenovanju na visoke položaje na področju ekonomskih, finančnih in monetarnih zadev; poziva vlade držav članic, Evropski svet, Euroskupino in Komisijo, naj si v prihodnjih predlogih za ožje sezname in imenovanja dejavno prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov, da bi bila v posamezen postopek imenovanja vključena vsaj po en kandidat in ena kandidatka; ponovno opozarja na svojo resolucijo o spoštovanju načela uravnotežene zastopanosti spolov na prihodnjih seznamih kandidatov;

20.  poudarja pomen dokončanja unije kapitalskih trgov, ki dopolnjuje bančno unijo pri financiranju realnega gospodarstva; poleg tega poudarja, da bi popolnoma povezana unija kapitalskih trgov skupaj s polno delujočo bančno unijo omogočila javno in zasebno delitev tveganja, poleg tega pa bi okrepila mednarodno vlogo eura ter še povečala konkurenčnost evropskih trgov in spodbujala trajnostne zasebne naložbe; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji, da ne bi mala in srednja podjetja imela slabši dostop do financiranja, ter skrbno spremljanje izdaje listinjenih produktov;

Nadzor

21.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v bančnem sektorju v zvezi z zmanjšanjem tveganja in povečanjem finančne stabilnosti; ugotavlja pa, da so razmere v določenih institucijah še vedno nestabilne in da je potreben nadaljnji napredek; opozarja na cilje bančne unije, ki so zagotovitev finančne stabilnosti, vzpostavitev pravega enotnega trga, enaki konkurenčni pogoji in predvidljivost za akterje na trgu;

22.  kljub temu meni, da se je sedanji nadzorni okvir osredotočil predvsem na izpostavljenosti kreditnemu tveganju v škodo izpostavljenosti tržnim tveganjem, ki so povezana z nelikvidnimi vrednostnimi papirji, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov za boljši pregled kakovosti sredstev, in v zvezi s tem pozdravlja vključitev instrumentov stopnje 2 in 3 v obseg testov izjemnih situacij iz leta 2018; ponovno poziva enotni mehanizem nadzora, naj med svoje glavne prednostne naloge na področju nadzora vključi zmanjšanje teh zapletenih in nelikvidnih finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti;

23.  pozdravlja prizadevanja za okrepitev finančnega sektorja in zmanjšanje slabih posojil na evropski ravni ter ukrepe za zmanjšanje tveganja, dosežene v okviru zadnjega bančnega svežnja; ugotavlja, da se je delež slabih posojil pomembnih institucij od začetka izvajanja bančnega nadzora ECB novembra 2014 do junija 2019 zmanjšal za več kot polovico; poudarja, da je se povprečje slabih posojil v euroobmočju s 6,5 % decembra 2014 zmanjšalo na 2,9 % septembra 2019; pozdravlja ta znatni napredek; poudarja, da je delež slabih posojil v nekaterih institucijah še vedno visok in da so potrebna nadaljnja prizadevanja za rešitev tega vprašanja; je seznanjen s tekočim zakonodajnim delom v zvezi z direktivo za skrbnike kreditov in kupce kreditov ter poudarja, da je treba pri razvoju sekundarnih trgov za posojila in vzpostavitvi mehanizma za izvensodno uveljavljanje pravic do posojil zagotoviti ustrezno varstvo potrošnikov;

24.  poudarja, da je treba v poslih z nedonosnimi krediti zaščititi pravice strank; ugotavlja, kako pomembno je popolno izvajanje direktive o hipotekarnih kreditih (2014/17/EU); poziva države članice, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da posojilojemalci, ki so morda že v ranljivem finančnem položaju, ne bodo izpostavljeni agresivni in nepošteni obravnavi in praksam slabo reguliranih kupcev in izterjevalcev dolgov; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji direktive o potrošniških kreditih predlaga ambicioznejše določbe o zaščiti posojilojemalcev pred zlorabami in zagotovi, da bodo te pravice veljale za obstoječa in tudi za prihodnja posojila;

25.  poudarja pomen varstva pravic potrošnikov, zlasti v zvezi z bančnimi provizijami in preglednostjo stroškov, dobičkonosnostjo in tveganji; v zvezi s tem poziva EBA, naj se bolj osredotoči na izpolnjevanje svoje naloge pravilnega zbiranja, analize in poročanja o potrošniških trendih, pa tudi na pregled in usklajevanje pobud pristojnih organov za finančno opismenjevanje in izobraževanje;

26.  ugotavlja, da so nedavne bančne krize razkrile, da so kreditne institucije občanom zavajajoče prodajale obveznice in druge finančne produkte; poziva nadzorne organe in organe za reševanje, naj odločno uveljavijo na novo uvedene določbe direktive o sanaciji in reševanju bank glede varstva potrošnikov, zlasti minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti; poziva Komisijo, naj nadalje oceni vprašanje zavajajoče prodaje finančnih produktov s strani bančnih institucij;

27.  poziva evropske nadzorne organe, naj v celoti izkoristijo svoja pooblastila, da bi zagotovili visoko stopnjo varstva potrošnikov, po potrebi tudi pooblastila za poseganje v zvezi s produkti, kadar so finančni in kreditni produkti povzročili ali utegnejo povzročiti škodo potrošnikom;

28.  ugotavlja, da se je delo v zvezi z izvajanjem končnih standardov Basel III že začelo; poudarja, da bi bilo treba standarde Baselskega odbora za bančni nadzor prenesti v evropsko zakonodajo pravočasno in ob ustreznem upoštevanju njihovih ciljev, pri tem pa po potrebi ustrezno upoštevati posebne značilnosti evropskega bančnega sistema in načelo sorazmernosti; opozarja, da utegne biti zaradi raznolikosti bančnih modelov po EU ena rešitev za vse neprimerna za evropski trg; poudarja, da je treba zagotoviti konkurenčnost in finančno stabilnost bančnega sektorja EU ter da ne bi smeli ogroziti njegove zmožnosti financiranja gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij; je prepričan, da so trdne in dobro kapitalizirane finančne institucije potrebne za dobro financiranje gospodarstva EU in stabilno bančno unijo; opozarja na svojo resolucijo z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III in poziva Komisijo, naj pri pripravi novega zakonodajnega predloga upošteva predloge iz te resolucije;

29.  je seznanjen, da je treba oceniti ustreznost notranjih modelov in jih redno ocenjevati, da bi zagotovili njihovo zanesljivost in trdnost; je seznanjen z ugotovitvami ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (TRIM), ki ga je izvedla ECB; poziva banke, naj ustrezno izboljšajo uporabo in izvajanje svojih notranjih modelov;

30.  je zaskrbljen, da je EBA opozorila, da v roku, ki so ga določili sozakonodajalci v bančnem svežnju, ne bo predložila predlogov za zmanjšanje upravnega bremena za majhne institucije;

31.  opozarja, da bi se morali standardi, ki jih zagotavljajo mednarodni forumi, izogibati regulativni razdrobljenosti in bi morali prispevati k spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev za vse mednarodno dejavne banke;

32.  ugotavlja, da EBA v svojem poročilu o oceni tveganj in ranljivosti bančnega sektorja EU opozarja na razlike pri uporabi in določanju blažilnika za DSPI med državami članicami; zato poziva k nadaljnjemu usklajevanju uporabe kapitalskih blažilnikov v EU, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje;

33.  pozdravlja dogovor o memorandumu o soglasju med Evropsko centralno banko in Evropskim računskim sodiščem, kjer so določene praktične ureditve za izmenjavo informacij med institucijama glede na njuna mandata;

34.  zahteva višje standarde preglednosti pri bančnem nadzoru, na primer pri rezultatih postopka nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, da se okrepi zaupanje kapitalskih in finančnih trgov, podjetij in državljanov ter zagotovi dosledna obravnava v vseh državah članicah; pozdravlja izboljšano in natančnejšo izmenjavo informacij med nadzornimi in reševalnimi organi;

35.  ugotavlja, da inovativne finančne tehnologije korenito spreminjajo finančni sektor, vključno z bančnimi in plačilnimi storitvami, ter pozdravlja učinkovitost in širšo izbiro, ki jih nudijo potrošnikom na trgu; podpira tehnološko nevtralnost kot vodilno načelo in spodbuja naložbe v finančno tehnologijo;

36.  poudarja, da je treba obravnavati izzive, ki jih prinašajo te nove tehnologije, kot so zagotavljanje trajnostnih poslovnih modelov, ki so interoperabilni prek meja, in enakih konkurenčnih pogojev glede regulacije in nadzora, ter kibernetske varnosti; poudarja, da so finančne institucije v skladu s pravom EU odgovorne zagotoviti varstvo podatkov strank in njihovo varnost; ugotavlja tudi, da je bančni sektor vse bolj odvisen od računalništva v oblaku, in poziva Komisijo, naj se odzove na skupno mnenje evropskih nadzornih organov, da je treba izboljšati zakonodajo v finančnem sektorju EU v zvezi z zahtevami glede upravljanja tveganja, povezanega z IKT; ponovno poudarja, da lahko uravnotežen zakonodajni okvir in pravna varnost izboljšata okolje, ki je dovzetno za inovacije, ne da bi ogrozili finančno stabilnost;

37.  priznava, da lahko nebančno finančno posredništvo, predhodno znano kot bančni sistem v senci, prispeva k nadaljnji diverzifikaciji financiranja gospodarstva; ugotavlja pa, da sta nebančno finančno posredništvo in „tradicionalni“ bančni sektor precej med seboj povezana, kar vzbuja pomisleke glede sistemskega tveganja zaradi neustrezne ureditve in nadzora nebančnega finančnega posredništva;

38.  v zvezi s tem poziva, da je treba ta tveganja obravnavati usklajeno, tudi tako, da se vzpostavi nabor makrobonitetnih orodij in dodatno operacionalizira obstoječa orodja za boj proti grožnjam finančni stabilnosti, ki jo predstavlja vse večja vloga nebančnega finančnega posredništva; meni, da je treba oceniti, ali bonitetne zahteve za velike izpostavljenosti, zlasti pri nebančnem finančnem posredništvu, zadostujejo za zagotovitev finančne stabilnosti; nadalje poudarja tveganja, ki jih je izpostavil Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) v okviru spremljanja tveganj nebančnega finančnega posredništva v EU za leto 2019, na primer tveganj, ki izhajajo iz spreminjanja likvidnosti, sprejemanja tveganja in vzvoda, ki širše vplivajo na sektor;

39.  pozdravlja sporazum o izmenjavi informacij med ECB in organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja (AML) in boj proti financiranju terorizma (CFT); opozarja na svojo resolucijo z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja, pozdravlja dokument o skupnem stališču z dne 8. novembra 2019, ki ga je pripravilo več finančnih ministrov euroobmočja in ki poziva k harmonizaciji evropskega regulativnega okvira na področju pranja denarja in financiranja terorizma;

40.  opozarja, da morajo pristojni organi in finančne institucije pri prizadevanjih za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma delovati usklajeno; poudarja, da je treba bonitetni nadzor in nadzor na področju preprečevanja pranja denarja bolje uskladiti; opozarja na resne pomisleke glede regulativne in nadzorne razdrobljenosti na področju boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zaradi česar ni bilo mogoče zagotoviti ustreznega nadzora in odzivov na pomanjkljivosti nacionalnih nadzornih organov in ki ogroža njihovo sposobnost nadzorovanja vse večje čezmejne dejavnosti v EU;

41.  je prepričan, da ima enotni mehanizem nadzora pomembno vlogo v boju proti pranju denarja, in pozdravlja vzpostavitev posebne enote za boj proti pranju denarja; ugotavlja zlasti, da je izvedba pomembne ocene primernosti najvišjega vodstva bank zelo zapletena zaradi zelo različnega prenosa direktive o kapitalskih zahtevah; zato spodbuja k temu, da se v uredbo o kapitalskih zahtevah vključijo zahteve glede sposobnosti in primernosti;

42.  pozdravlja sklepe Sveta z dne 5. decembra 2019, s katerimi Komisijo pooblašča, naj preuči načine, kako zagotoviti boljše sodelovanje med organi in prenos nalog v zvezi z bojem proti pranju denarja na organ EU in kako nekatere dele direktive o preprečevanju pranja denarja preoblikovati v uredbo, da bi zagotovili enoten pravilnik; pozdravlja sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v katerem so postavljeni predlogi za nadaljnjo harmonizacijo pravilnika za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in učinkovito obravnavo tveganj nezakonite čezmejne dejavnosti za celovitost finančnega sistema EU in varnost državljanov EU;

43.  priznava, da je treba sprejeti pravne in nadzorne ukrepe za obravnavanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih prinašajo kriptosredstva; poziva Komisijo, naj še naprej izvaja ocene učinka v zvezi s tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki bi lahko izhajala iz šibkih točk, ki sta jih povzročila vedno večja uporaba novih tehnologij s strani kreditnih in finančnih institucij ter hitro širjenje kriptosredstev, ob upoštevanju odsotnosti skupnega regulativnega sistema in anonimnosti, povezane s temi sredstvi;

44.  poziva Komisijo, naj v letu 2020 oceni trenutno stanje na trgu bonitetnih agencij in ga oceni z vidika konkurence, asimetričnosti informacij in preglednosti na trgih; ugotavlja, da lahko bonitetne ocene, ki temeljijo na okoljskih, socialnih in upravljavskih merilih, postanejo pomembno dopolnilo k ocenam kreditnega tveganja; poudarja, da je pomembno standardizirati merila za ocenjevanje trajnosti in zagotoviti, da bo razvoj trga za zagotavljanje ocen trajnosti konkurenčen in ne bo osredotočen na omejeno število ponudnikov;

45.  navaja, da si je treba prizadevati, da bodo dejavnosti finančnega trga bolj skladne s cilji glede trajnosti ter okoljskimi in socialnimi merili in merili v zvezi z upravljanjem, pri čemer je treba poudariti osrednjo vlogo evropskih nadzornih organov; v zvezi s tem poziva EBA, naj v sodelovanju z ESRB sprejme ukrepe za skupno metodologijo za merjenje intenzivnosti podnebnih tveganj, ki so jim izpostavljene finančne institucije, tudi tveganj, povezanih z morebitno izgubo vrednosti sredstev v primeru sprememb regulativne obravnave, ki izhaja iz blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, makroekonomskega vpliva nenadnih sprememb v rabi energije in porasta števila naravnih nesreč;

Reševanje

46.  pozdravlja dejstvo, da v letu 2019 ni bilo potrebno ukrepanje enotnega odbora za reševanje; poziva Komisijo, naj razmisli o ustreznem nadaljnjem ukrepanju v zvezi s svojim poročilom o izvajanju direktive o sanaciji in reševanju bank in uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje iz aprila 2019; poziva Komisijo, naj preuči, ali je zakonodaja ustrezna, da bi zagotovili, da bodo vse banke po potrebi lahko rešene brez uporabe davkoplačevalskega denarja; poziva Komisijo, naj upošteva pregled zakonodaje o institucijah, ki so prevelike, da bi propadle, ki ga je pripravil Odbor za finančno stabilnost, in obravnava morebitne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z varstvom vlog občanov;

47.  poziva enotni odbor za reševanje, naj zaključi postopek oblikovanja načrtov za reševanje in analizira, ali vse zadevne banke izpolnjujejo zadostne minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti; ugotavlja, da enotni odbor za reševanje ne razkriva redno, v kolikšni meri banke izpolnjujejo minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;

48.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti nadaljnje harmonizacije posebnih vidikov obstoječih nacionalnih zakonov o insolventnosti in oceni, v kolikšni meri je takšna nadaljnja harmonizacija potrebna, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo okvira za krizno upravljanje; poziva Komisijo, naj v okviru revizije direktive o sistemih jamstva za vloge bolje pojasni načelo najnižjih stroškov v okviru te direktive;

49.  poziva k nadaljnjemu razmisleku o okviru enotnega mehanizma za reševanje in o potrebi, da se oceni uporaba sporočila o bančništvu iz leta 2013(19); ugotavlja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in dosledno izvajanje preskusa javnega interesa;

50.  ugotavlja, da imajo lahko zgodnji intervencijski ukrepi pomembno vlogo pri preprečevanju propadov bank in bančnih kriz; vendar ugotavlja, da se zahteve za uporabo ukrepov za zgodnje posredovanje prekrivajo z nekaterimi standardnimi intervencijskimi ukrepi ECB; poudarja, da imajo v tem primeru prednost standardni intervencijski ukrepi; zato meni, da bi bilo treba to prekrivanje odpraviti tako, da se ustrezno pojasni pravna podlaga za vsak instrument in tako zagotovi postopna uporaba ukrepov;

51.  je seznanjen z odločitvijo Euroskupine glede načelnega dogovora o reformi evropskega mehanizma za stabilnost in njegovega mandata; poziva k oblikovanju varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in njegovi hitri operacionalizaciji; je zaskrbljen, ker v bančni uniji ni mehanizma, s katerim bi zagotovili, da se lahko banki v primeru reševanja zagotovi likvidnost in tako zagotovi nemoteno izvajanje storitev in stabilnost finančnih trgov, in poziva Komisijo, naj si prizadeva za takojšnjo odpravo te vrzeli;

52.  poudarja, da morajo imeti banke možnost čezmejnega delovanja, obenem pa možnost upravljanja kapitala in likvidnosti na konsolidirani ravni, da bi diverzificirale tveganja in obravnavale premajhno dobičkonosnost; poudarja, da bi morala pravila omogočati večjo prožnost za matično podjetje v zvezi s tem, obenem pa zagotoviti verodostojne in izvršljive mehanizme, v skladu s katerimi bi moralo matično podjetje (subjekt v postopku reševanja) v primeru krize zagotoviti kapital, minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti in likvidnost hčerinskim podjetjem, ki se nahajajo v državi gostiteljici znotraj bančne unije;

Jamstvo za vloge

53.  izjavlja, da bančna unija še vedno nima tretjega stebra; poziva k dokončanju bančne unije z vzpostavitvijo v celoti izvedenega evropskega sistema jamstva za vloge, da bi zaščitili vlagatelje pred motnjami v bančnem sektorju, zagotovili zaupanje deponentov in vlagateljev v vsej bančni unij ter okrepili stabilnost euroobmočja kot celote; priznava koristi delitve tveganja in nadaljnjega zmanjševanja tveganja v določenih institucijah;

54.  poziva Svet, naj čim prej nadaljuje pogajanja o evropskem sistemu jamstva za vloge in hkrati zagotovi okvir, ki bo skladen z direktivo o sistemih jamstva za vloge, da bi uresničili cilj krepitve finančne stabilnosti;

55.  poziva Komisijo, naj v zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge analizira okvir učinkovitih institucionalnih sistemov zaščite;

56.  je seznanjen z nenehnimi razpravami o dokončanju bančne unije v okviru delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge, ki je bila ustanovljena januarja 2019, da bi poročala Euroskupini, tudi o nadaljnjih izboljšavah okvira za krizno upravljanje za banke; je zaskrbljen, ker Parlament ni bil obveščen o razpravah v okviru delovne skupine na visoki ravni za evropski sistem jamstva za vloge, ki poroča Euroskupini; ugotavlja, da Komisija sodeluje v delovni skupini na visoki ravni, in opozarja na člen 9 okvirnega sporazuma iz leta 2010, ki vsebuje obveznost Komisije, da zagotovi enako obravnavo, zlasti pri zakonodajnih zadevah, med Parlamentom in Svetom;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropskemu bančnemu organu, Evropski centralni banki, enotnemu odboru za reševanje, vladam in parlamentom držav članic ter pristojnim organom, kot je določeno v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0030. (2) UL C 224, 27.6.2018, str. 45. (3) https://www.bankingsupervision.europa.eu/press/publications/annual-report/pdf/ssm.ar2018~927cb99de4.en.pdf?eacb68897aba01af07abf90319758ded (4) https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/reports/nbfi_monitor/esrb.report190717_NBFImonitor2019~ba7c155135.en.pdf?aad1f4a011a6d589537645242475aa89 (5) https://eba.europa.eu/sites/default/documents/files/document_library/Risk%20Analysis%20and%20Data/Risk%20Assessment%20Reports/2019/Risk%20Assessment%20Report_November%202019.PDF (6) JC 2018 74. (7) UL L 320, 30.11.2013, str. 1. (8) https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/legal/pdf/memorandum_of_understanding_between_the_eca_and_the_ecb_regarding_the_ecbs_supervisory_tasks.pdf (9) „Posebno poročilo št. 10/2019: Stresni testi za banke za celotno EU: zagotovljena je bila največja količina informacij o bankah doslej, vendar sta potrebna boljše usklajevanje in večja osredotočenost na tveganja“, Evropsko računsko sodišče, 10. julij 2019, https://www.eca.europa.eu/en/Pages/DocItem.aspx?did=50393 (10) Sporočilo za javnost: ECB je zaradi uskladitve z novo uredbo EU revidirala nadzorniška pričakovanja glede bonitetnega oblikovanja rezervacij za nedonosna posojila, 22. avgust 2019 https://www.bankingsupervision.europa.eu/press/pr/date/2019/html/ssm.pr190822~f3dd1be8a4.sl.html (11) ESMA 33-9-321. (12) Razpravni dokument, serija 7, Evropski mehanizem za stabilnost, oktober 2019. (13) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 24. (14) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0022. (15) JC 2019 59. (16) https://eba.europa.eu/file/233465/download?token=xH5hxq39 (17) JC 2019 26, https://eba.europa.eu/file/102634/download?token=ZR98JZp8 (18) https://eba.europa.eu/file/178124/download?token=7fFsD9og (19) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2021, oddelek III – Komisija (2019/2213(BUD))

P9_TA(2020)0166 A9-0110/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) z dne 8. oktobra 2018 o globalnem segrevanju za 1,5°C(1),

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020(6) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 – stališče Parlamenta z namenom doseči dogovor(7) in resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov,(8)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2020 o varnostni mreži za upravičence programov EU: oblikovanje varnostnega načrta za večletni finančni okvir(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(12),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic in svoje resolucije o njem z dne 19. januarja 2017(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(14),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2020 o proračunskih smernicah za leto 2021 (06092/2020),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju člena 93 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisem Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0110/2020),

A.  ker se Evropska unija sooča z nepričakovano zdravstveno, ekonomsko, socialno in okoljsko krizo brez primere zaradi pandemije koronavirusa COVID-19;

B.  ker teh izjemnih okoliščin ni mogoče obvladati s proračunom, namenjenim običajnemu delovanju;

C.  ker si Unija v skladu s členom 311 PDEU sama zagotovi sredstva, potrebna za izpolnitev ciljev politike, in ker se njen proračun v celoti financira iz lastnih sredstev;

D.  ker v skladu s členom 312 PDEU Svet soglasno sprejme večletni finančni okvir, potem ko ga odobri Evropski parlament z večino svojih članov;

E.  ker se sedanji večletni finančni okvir izteče konec leta 2020 in ker bo leto 2021 prvo leto izvajanja naslednjega okvira v spremenjeni in novi obliki;

F.  ker je Parlament od novembra 2018 pripravljen na pogajanja o večletnem finančnem okviru, vendar Svet doslej z njim še ni začel smiselnih pogovorov, ki bi bili kaj več kot skromni stiki ob sejah Sveta za splošne zadeve; ker je bil časovni okvir za dosego sporazuma v Evropskem svetu že večkrat podaljšan;

G.  ker je Komisija 27. maja 2020 predložila posodobljen predlog naslednjega večletnega finančnega okvira;

H.  ker so znanstveniki IPCC v svojem zadnjem poročilu pozvali h korenitim ukrepom, s katerimi bi ujeli korak z ekološkim prehodom, tudi v luči njihovega opozorila, da se je koncentracija CO2 v letih 2018 in 2019 povečala trikrat hitreje kot v 60-ih letih prejšnjega stoletja, in poudarili, da je ostalo le še nekaj let, v katerih je mogoče preprečiti, da bi podnebne spremembe in njihov okoljski vpliv nepovratno ušli izpod nadzora;

I.  ker so lahko v okviru pandemije COVID-19 žrtve nasilja na podlagi spola nasilnežem izpostavljene daljša obdobja ter izključeni iz socialne in institucionalne podpore, kot dokazujejo podatki iz številnih držav EU, in ker so ženske nesorazmerno zastopane v poklicih, pri katerih je tveganje okužbe visoko;

Soočanje s pandemijo COVID-19: proračun za zaščito in inovacije

1.  vztraja, da je proračun EU izjemno pomemben pri odzivanju na izzive, s katerimi se sooča Unija in ki so še bolj prepoznavni in pereči zaradi pandemije COVID-19, in da mora odražati stopnjo ambicioznosti držav članic in institucij; zato poudarja, da bi moral biti proračun za leto 2021 osredotočen predvsem na blažitev učinkov pandemije COVID-19 in podporo okrevanju, ki bosta temeljila na evropskem zelenem dogovoru in digitalni preobrazbi;

2.  poudarja, da morajo Unija in vse njene države članice izkazati popolno solidarnost z najbolj prikrajšanimi, se združiti kot skupnost in zagotoviti, da nobena država ne bo primorana, da se sama zoperstavi tej pandemiji in njenim posledicam, tudi prek proračuna za leto 2021, ki bo sorazmeren temu zgodovinskemu izzivu;

3.  v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti proračun za leto 2021 prvi v posodobljenem, na novo usmerjenem in zelo ambicioznem večletnem finančnem okviru 2021–2027;

4.  v skladu s svojo resolucijo z dne 13. maja 2020 ponavlja poziv, naj Komisija do 15. junija 2020 predlaga varnostni načrt za večletni finančni okvir na podlagi samodejnega podaljšanja zgornjih mej za leto 2020, da bi zaščitili upravičence do programov EU in zagotovili nadaljnje financiranje; poudarja, da bi moral ta varnostni načrt za večletni finančni okvir omogočiti podaljšanje obstoječih programov EU ter njihovo preusmeritev v obravnavanje posledic pandemije, pa tudi vzpostavitev najnujnejših novih instrumentov in pobud; poudarja, da je treba preprečiti vsakršno tveganje nepovezanosti in neurejenega podaljšanja sedanjega večletnega finančnega okvira in programov v letu 2021 ter zagotoviti, da bo lahko Unija izvedla vse svoje operacije ter zagotovila ambiciozno strategijo odzivanja na krize in okrevanja;

5.  poudarja, da nobena država članica ne bo mogla sama financirati izjemno obsežnega načrta za okrevanje za čas, ki je potreben za soočane s pandemijo COVID-19, in da bi bili nacionalni načrti okrevanja, če bi se financirali le z zadolževanjem, zelo omejeni po obsegu in trajanju; vztraja, da mora načrt okrevanja vključevati obsežen element naložb, ki se bo od leta 2021 financiral iz proračuna Unije, zato poziva, naj bo proračun za leto 2021 pomemben del tega načrta okrevanja;

6.  meni, da mora načrt okrevanja temeljiti na evropskem zelenem dogovoru in digitalni preobrazbi naših družb, da bi obnovili naša gospodarstva, zagotovili odpornost in vključenost, ob tem pa spoštovali omejitve planeta, zaščitili dobrobit in zdravje ljudi pred nadaljnjimi tveganji in okoljskimi vplivi, ustvarili kakovostna delovna mesta ter zagotovili socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in konvergenco, zlasti prek naložb v MSP in sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot je turizem, ter v razvoj trajnostne javne infrastrukture in storitev ter strateških sektorjev, kot je sektor zdravstva, ki v prvi vrsti obvladujejo to pandemijo; poziva komisijo, naj predloži predlog proračuna za leto 2021, ki bo skladen s temi prednostnimi nalogami;

7.  meni, da je treba stran prihodkov proračuna EU obravnavati kot orodje za uresničevanje politik EU; poudarja, da bodo morala za kritje dodatnih odhodkov, ki jih bo povzročila pandemija, in za ublažitev prevlade prispevkov na podlagi BND v proračunu EU nova dodatna lastna sredstva, ki se bodo stekala neposredno v proračun EU kot splošni prihodek, imeti ključno vlogo od leta 2021; meni, da bo imela odsotnost svežih novih lastnih sredstev negativne politične posledice na proračun Unije za leto 2021 in bo ogrozila novo politično agendo Komisije; v zvezi s tem meni, da so predlogi Komisije glede lastnih sredstev iz maja 2018 dober začetek, ki ga je treba v širšem temeljiteje razdelati ob upoštevanju trenutnih izzivov in krize; želi spomniti, da je v svojem vmesnem poročilu z dne 14. novembra 2018 in resoluciji z dne 10. oktobra 2019 izrazil stališče, da Evropski parlament ne bo odobril večletnega finančnega okvira 2021–2027 brez dogovora o reformi sistema lastnih sredstev EU, vključno z uvedbo več novih lastnih sredstev;

8.  je prepričan, da trenutna kriza ne bi smela ogrožati ambicij v zvezi z napredkom glede cilja uresničitve podnebne nevtralnosti do leta 2050, za katero bi bilo treba do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; želi spomniti, da se v poročilu v okviru programa OZN za okolje o emisijski vrzeli za leto 2019 poziva k svetovnemu zmanjšanju toplogrednih plinov za 7,6 % letno, da bi omejili naraščanje temperature na manj kot 1,5 °C, kar pomeni zmanjšanje približno 6,8 % letno na ravni EU; poudarja, da to pomeni velikanski izziv, zlasti v zvezi s prepotrebnim, trajnostnim, družbeno pravičnim prehodom, ki bi moral upoštevati različne začetne točke regij in držav EU ter bi ga moralo spremljati obsežno ustvarjanje delovnih mest; vztraja, da so za premostitev tega izziva brez primere v zgolj desetih letih potrebni takojšnji ukrepi, ki bi od leta 2021 temeljili na trdnem proračunu EU;

9.  je zaskrbljen zaradi nadaljnjih ekonomskih, socialnih in političnih posledic pandemije, če se EU ne bo hitro opremila z novimi in učinkovitimi orodji za zaščito socialne kohezije, ohranjanje delovnih mest in preprečevanje obsežnih odpuščanj; v zvezi s tem pozdravlja predlog programa za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in zavezanost predsednice Komisije predložitvi zakonodajnega predloga o evropskem sistemu pozavarovanja za primer brezposelnosti, da bi se čim prej začel izvajati;

...da bi zagotovili rešitve za zaostrene socialne, okoljske, ekonomske in finančne izzive

10.  pozdravlja predloga Komisije za evropski zeleni dogovor in naložbeni načrt za trajnostno Evropo;

11.  ugotavlja pa, da bi bilo treba, če želimo do leta 2030 uresničiti cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 40 % in prihodnje povečanje teh ambicij, po ocenah Komisije vsako leto premostiti vrzel v financiranju v višini vsaj 260 milijard EUR plus dodatni stroški za varstvo okolja, upravljanje z viri in ukrepe za socialno prilagajanje; meni, da bi morali za pomoč pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in skupnega ogljičnega odtisa v EU mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, sistem EU za trgovanje z emisijami in podnebna zakonodaja EU v celoti prispevati k znatnemu preskoku v političnih in finančnih prizadevanjih; meni, da je za pravičen prehod kot sestavni del odgovora na krizo potrebno pravično in ustrezno financiranje;

12.  poudarja, da je bil mandat Parlamenta za večletni finančni okvir določen v vmesnem poročilu z dne 14. novembra 2018 o zgornjih mejah, dodeljevanju sredstev za programe, lastnih sredstvih in določbah glede prilagodljivosti, v vmesnem pregledu in v horizontalnih načelih, na primer o vključevanju ciljev trajnostnega razvoja ter upoštevanju podnebnih vidikov in enakosti spolov; je seznanjen, da bo izid pogajanj o večletnem finančnem okviru v veliki meri določil raven financiranja programov EU v naslednjem obdobju in znova izraža stališče, da bi bilo treba odobritve za prevzem obveznosti za obdobje 2021–2027 določiti v višini 1.324,1 milijarde EUR v cenah iz leta 2018, kar bi bilo 1,3 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-27; je glede na to stališče odločen zagovarjati, da se v proračun za leto 2021 vnesejo odobritve za prevzem obveznosti v višini 192,1 milijarde EUR v tekočih cenah; poudarja, da so za odzivanje na sedanjo krizo potrebne obsežne dodatne odobritve k temu stališču;

13.  opozarja na svoje stališče, da morajo cilji vključevanja podnebja in biotske raznovrstnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 presegati ciljne deleže porabe, določene v vmesnem poročilu Parlamenta; zato je njegov cilj, da se za leto 2021 doseže raven porabe za biotsko raznovrstnost v višini 10 % in raven porabe za vključevanje podnebnih vprašanj v višini 30 %; ponovno poziva Komisijo, naj določi jasna merila upravičenosti za novo strogo in celovito metodologijo, ki naj ima obliko okvirne uredbe, za opredelitev in spremljanje ustreznih odhodkov za podnebje in biotsko raznovrstnost v skladu z načelom neškodovanja, po potrebi skupaj z ustreznimi popravnimi ukrepi, in mehanizem za preverjanje, s katerim se prepoznajo morebitni škodljivi učinki ukrepov EU na biotsko raznovrstnost in podnebje v skladu z njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma ter pozivom k postopnemu opuščanju neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva;

14.  podpira uporabo sredstev in prožnost pri mobilizaciji sredstev za raziskave in razvoj za ukrepe, povezane s COVID-19, kot so razvoj cepiv, nova zdravljenja, diagnostični testi in zdravstveni sistemi za preprečevanje širjenja koronavirusa in reševanje življenj;

15.  močno poudarja, da podnebni cilji Unije zahtevajo trajnostne in dolgoročne rešitve; izpostavlja izjemno pomembno vlogo raziskav in razvoja pri iskanju učinkovitih, realističnih in izvedljivih rešitev za državljane, podjetja in družbo; poudarja, da bo program Obzorje Evropa glavni program za razvoj novih rešitev za podnebje; zahteva povečanje financiranja za vse programe raziskav in razvoja, ki prispevajo k uveljavitvi Unije kot vodilne v svetu na področju zelenih tehnologij in krepitvi njene globalne konkurenčnosti v večjem obsegu, zmanjšanju njene odvisnosti od tujih ključnih tehnologij, k temu, da postane vodilna na področjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), umetne inteligence (AI) in kibernetske varnosti, razvoju novih zdravljenj hudih bolezni, kot je rak, ter povečanju zmogljivosti za superračunalništvo in obdelavo podatkov;

16.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da številnih odličnih predlogov za raziskave ni mogoče izvesti, in sicer ne zaradi njihove slabe kakovosti, temveč zaradi precej premajhnega financiranja ustreznih programov; poudarja, da gre pri raziskavah in inovacijah za zelo konkurenčna trga, saj zaradi pomanjkanja možnosti financiranja v Evropi raziskovalce vleče v druge regije sveta; poudarja, da bo Združeno kraljestvo, ki je doslej prejemalo največ sredstev iz številnih programov Unije za raziskave in razvoj, odslej predstavljalo močno konkurenco; poziva Svet, naj upošteva dejstvo, da bo vsaka vrzel v višini 10 milijard EUR v programu Obzorje Evropa v naslednjih 25 letih povzročila izgubo BDP v višini 110 milijard EUR; ugotavlja, da bi bile nizke proračunske ambicije na področju raziskav in razvoja v nasprotju z vsako zavezo, naklonjeno konkurenčnost ali boju proti podnebnim spremembam, zlasti kar zadeva prizadevanja za izpolnitev cilja 3 % BDP iz strategije Evropa 2020, ki so še pred nami;

17.  poudarja, da lahko naložbe v prometno infrastrukturo izpolnijo tako cilje podpiranja gospodarstva EU v sedanjih razmerah kot prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam, pa tudi prehod na trajnostno mobilnost, zlasti z opiranjem na dokončanje politik vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), Shift2Rail in instrumenta za povezovanje Evrope; poziva Komisijo, naj uskladi vse projekte Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) s cilji Pariškega sporazuma;

18.  ponovno poudarja, da je konkurenčna vesoljska industrija bistvena za poslovno okolje v Evropi, saj zagotavlja visokokakovostna delovna mesta, pomembne dejavnosti raziskav in razvoja in zagotavlja samostojnost evropske satelitske infrastrukture; poudarja koristi podatkov, pridobljenih v vesolju, saj so bistveno orodje za spremljanje kopnega in okoljsko spremljanje;

19.  poudarja, da mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo 99 % vseh podjetij v državah članicah in znatno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski stabilnosti in vse bolj tudi k prizadevanjem na področju trajnosti ter da bo gospodarska recesija, ki bo posledica pandemije COVID-19, najverjetneje najbolj prizadela ta podjetja; poudarja, da se MSP soočajo s težavami pri iskanju možnosti financiranja, in v zvezi s tem opozarja na vlogo Programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); opozarja na stališče Parlamenta o podvojitvi finančnih sredstev za vrstice programa, ki je nasledil COSME, v okviru programa za enotni trg v naslednjem večletnem finančnem okviru, kar naj bi omogočilo vsaj 80-odstotno stopnjo uspešnosti visoko kakovostnih predlogov; poudarja, da bi bilo treba finančno podporo za MSP usmeriti tudi skozi okvir programa InvestEU za mala in srednja podjetja, da bi bili proizvodi in storitve pripravljeni za trg in da bi omogočili njihovo hitro širjenje na svetovnih trgih; ponovno poudarja, da je treba dodatno povečati priložnosti za ustanavljanje in širitev zagonskih podjetij ter posebno pozornost nameniti digitalni preobrazbi MSP, ki jo podpira tudi portal za enotni trg kot spodbujevalec podjetništva v obliki e-uprave, v skladu z ambicioznimi politikami varstva potrošnikov, podpreti pa je treba tudi njihov ekološki prehod; v zvezi s tem pozdravlja tudi različne pobude skupine Evropske investicijske banke (EIB), in sicer mobilizacijo 40 milijard EUR za prizadeta MSP, 5 milijard EUR, ki so na voljo podjetjem v zdravstvenem sektorju, in jamstveni sklad v višini 25 milijard EUR, ki naj bi ga financirali njeni delničarji;

20.  poudarja, da bo sedanja kriza močno prizadela številne regije in sektorje; v zvezi s tem je prepričan, da bo kohezijska politika ključna in bolj kot kdaj koli prej bistvena za spodbujanje gospodarskega okrevanja na vseh ozemljih EU ter krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije, zanjo pa bodo potrebna dodatna finančna sredstva in večja prožnost za odzivanje na kompleksne okoljske, socialne, gospodarske in demografske izzive v prihodnosti; poudarja, da bo v primeru odloga sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in ustrezne pravne podlage potrebno prehodno obdobje med dvema programskima obdobjema;

21.  meni, da turizem, kot eden od sektorjev, ki jih je kriza najbolj prizadela, potrebuje celovito strategijo, podprto s posebnimi dodelitvami prek ločenega programa EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; vztraja, da je treba posebno pozornost in podporo nameniti malim in družinskim podjetjem, zlasti ponudnikom kmečkega turizma in malim turističnim ponudnikom, ki bodo imeli več težav pri izpolnjevanju novih varnostnih standardov, kot tudi otoškim regijam in najbolj obrobnim regijam;

22.  glede na neposredne in dolgoročne pomembne negativne socialne posledice sedanjih razmer poudarja pomen celovitega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic v proračunu EU za leto 2021 in ključno vlogo okrepljenih socialnih ukrepov EU, zlasti Evropskega socialnega sklada+, pri gospodarskem okrevanju in še posebej v boju proti brezposelnosti mladih in starejših, revščini otrok, tveganju revščine in socialne izključenosti ter diskriminaciji, pa tudi za zagotavljanje okrepljenega socialnega dialoga, obravnavanje dolgoročnih strukturnih demografskih sprememb in zagotavljanje dostopa za vse, zlasti pa za starajoče se prebivalstvo, do bistvenih in ključnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, mobilnost, ustrezna prehrana in dostojna stanovanja;

23.  poziva, naj bo proračun za leto 2021 posebej osredotočen na potrebe in odnose s čezmorskimi državami in ozemlji, saj so ta lahko še posebej občutljiva na negativne učinke podnebnih sprememb; še posebej poudarja, da je treba izboljšati dostop do sredstev za čezmorske države in ozemlja, saj imajo zaradi svojega posebnega statusa in velikosti omejene upravne vire in strokovno znanje;

24.  poudarja, da je notranja varnost sestavni del pričakovanj, ki jih imajo državljani EU od Unije, ki varuje; poudarja, da varnostne grožnje, kot so teroristični napadi, čezmejni organizirani kriminal in nove vrste kriminalnih dejavnosti, kot je kibernetska kriminaliteta, nenehno ogrožajo kohezijo Evropske unije in zahtevajo odločen in usklajen evropski odziv; meni, da je treba za to poglobiti čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi; poudarja, da sta nujni okrepitev in posodobitev sistemov IT s poudarkom na boljši interoperabilnosti sistemov, lažjem dostopu in berljivosti podatkov, da bi zagotovili učinkovito in hitro sodelovanje med policijskimi, pravosodnimi in drugimi pristojnimi organi; ugotavlja, da naj bi Komisija leta 2021 začela izvajati novo strategijo za varnostno unijo, ki bo zajemala vrsto pobud na ključnih področjih, povezanih s temi grožnjami;

25.  poziva Komisijo, naj dodeli potrebna proračunska sredstva in tako zagotovi, da bo imel mehanizem EU na področju civilne zaščite večje zmogljivosti, da bo EU bolje pripravljena in sposobna odgovoriti na vse vrste naravnih nesreč, pandemij in izrednih razmer, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske nesreče; ponovno poudarja pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite za boljšo zaščito državljanov pred nesrečami;

26.  poudarja uspeh programa Erasmus+ pri izboljšanju mobilnosti, usposabljanja ter znanj in spretnosti mladih; poudarja, da je treba ta program ustrezno financirati, da bi bil med drugim dostopen ljudem iz vseh okolij in starostnih skupin;

27.  opozarja, da spodbujanje evropskih vrednot in kultur igra dejavno vlogo pri podpiranju demokracije, nediskriminacije in enakosti spolov ter v boju proti dezinformacijam in lažnim novicam; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zadostno financiranje za programe na področju pravosodja, pravic in vrednot ter okrepiti sredstva za podporo žrtvam nasilja na podlagi spola v okviru tega programa; poudarja, da so kulturni in ustvarjalni sektorji ter turizem med sektorji, ki so in bodo najbolj prizadeti v sedanji krizi v EU; poziva k izrednim ukrepom za te sektorje in okrepitvi programa Ustvarjalna Evropa;

28.  pričakuje, da bo do leta 2021 vzpostavljen močan mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poudarja, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 vključevati klavzulo o pogojenosti za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki bi zagotovila, da morajo države članice, če želijo prejemati sredstva EU, v celoti upoštevati člen 2 Pogodbe o Evropski uniji;

29.  meni, da je Evropska solidarnostna enota temeljni instrument za spodbujanje državljanske udeležbe v Uniji in za krepitev državljanstva Unije; vztraja, da mora proračun Evropske solidarnostne enote za leto 2021 izpolniti številna pričakovanja mladih po vsej Evropi, zlasti v sklopu prostovoljstva; zato poziva, naj se dodeli dovolj sredstev, da bo mogoče pokriti obsežno povpraševanje po prostovoljskem solidarnostnem delu;

30.  poziva, naj se prednostno zagotovi dovolj sredstev za podporo dejavnostim organizacij civilne družbe in drugih deležnikov, ki so dejavne pri spodbujanju pravic ter krepitvi in spodbujanju vrednot Unije in pravne države, tudi prek prihodnjega programa za državljanstvo, enakost, pravice in vrednote, v času, ko smo priča krčenju prostora za civilno družbo v več državah članicah;

31.  poudarja zaskrbljujoče in rastoče upiranje enakosti spolov in pravicam žensk ter pomen instrumentov EU, vključno z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), za boj proti temu pojavu; obžaluje, da Komisija v svoj predlog ni vključila posebnega programa za enakost spolov, in poziva, naj se ambiciozna in posebna proračunska sredstva namenijo za podporo zagovornikom človekovih pravic žensk ter za varstvo in spodbujanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; zato poudarja, da je treba okrepiti proračunska sredstva, namenjena podpori splošnega spoštovanja in dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

32.  poudarja, da sta skupna kmetijska politika (SKP) in skupna ribiška politika (SRP) temelj evropskega povezovanja in sta namenjeni zagotavljanju varne preskrbe s kakovostno hrano in neodvisnosti pri preskrbi s hrano za Evropejce, pravilnega delovanja trgov s hrano, trajnostnega razvoja podeželskih regij, generacijske prenove in trajnostnega upravljanja naravnih virov ter ohranjanja biotske raznovrstnosti; opozarja na ključno vlogo teh politik pri prispevanju k stabilnim in sprejemljivim dohodkom kmetov in ribičev, zlasti v sedanjih težkih razmerah; opozarja na svoje stališče za pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, da se ohranita proračuna za SKP in SRP; poziva, naj se ti politiki okrepita in naj se posebna pozornost nameni malemu kmetijstvu in malemu ribolovu; ugotavlja, da bo SKP, skupaj z drugimi politikami Unije, imela pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev zelenega dogovora;

33.  poziva Komisijo, naj v svojem predlogu in poznejšem aktu o spremembi predloga proračuna za leto 2021 upošteva rezultat političnega dogovora, ki ga je treba doseči o prehodnih ukrepih za leto 2021 (predstavljeni v predlogu Komisije z dne 31. oktobra 2019 (COM(2019)0581)); nadalje poziva države članice, naj zagotovijo pravočasno dodelitev zadostnih sredstev za stalno izboljševanje kakovosti podatkov in kazalnikov, ki se posredujejo Uniji, da bodo v celoti skladni s pobudo „v rezultate usmerjenega proračuna EU“; vztraja pri visoki kakovosti podatkov in kazalnikov za ustrezno oceno SKP;

34.  je seznanjen z najnovejšimi spremembami, kar zadeva položaj migrantov na zunanji meji EU s Turčijo, ki so privedle do nedavnega sprejetja dopolnitve proračuna št. 1/2020 za odzivanje na povečan migracijski pritisk; poudarja, da je treba v proračunu za leto 2021 zagotoviti ustrezno raven sredstev, da bi bili pripravljeni, če se te razmere ne bi popravile ali bi se celo poslabšale; opozarja na potrebo po solidarnosti in sodelovanju med vsemi državami članicami na tem področju ter po skupni azilni politiki; poudarja dodatne potrebe, ki so posledica pandemije COVID-19, in sicer za sprejetje posebnih ukrepov za migrante, ki sodijo med posebej ranljive ljudi, vključno s preventivno evakuacijo in premestitvijo; opozarja na redno potrebo po okrepitvi sklada za migracije in azil v zadnjem obdobju, da bi državam članicam pomagali pri odzivanju na begunsko krizo, in da je treba v ta namen uporabiti posebne instrumente, saj je bila zgornja meja iz razdelka 3 prenizka, ali sprejeti dopolnitev proračuna; pričakuje, da bodo države članice prepoznale svoje interese in nadomestile posledice zamude pri sprejetju uredbe Dublin IV s podporo za potrebna proračunska sredstva in izvajanjem načela solidarnosti na tem področju; opozarja, da je potrebno ustrezno financiranje za izboljšanje življenjskih razmer migrantov in beguncev v begunskih taboriščih v EU, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, usposabljanje mejnih uradnikov in pripadnikov obalne straže ter za učinkovite ukrepe za vključevanje migrantov in beguncev;

35.  poudarja, da je dobro upravljanje zakonitih migracij pomembno za zagotavljanje ustreznega odziva na spremembe na trgu dela;

36.  ugotavlja, da Turčija še naprej gosti največje število beguncev na svetu in da trenutno potekajo razprave o tem, kako bi EU še naprej podpirala Turčijo po tem, ko se iztečejo njene zaveze v okviru instrumenta EU za begunce v Turčiji;

37.  poudarja, da bi bilo treba uvesti takojšnje solidarnostne ukrepe, zlasti program za premestitve, dokler ne bodo azilna pravila EU občutno reformirana; poleg tega zahteva, da v proračunu EU ostane predvideno financiranje za podporo beguncem v Turčiji;

38.  poziva k ambicioznemu proračunu za leto 2021 na področju zunanjih politik EU, ki bo Uniji omogočil, da bo kos izzivom, s katerimi se sooča; opozarja, da sta mir in solidarnost osrednji vrednoti, ki bi ju moral proračun EU dosledno podpirati; poudarja, da je treba povečati sredstva za države Zahodnega Balkana ter za vzhodno in južno sosedstvo, da bi podprli politične in gospodarske reforme, pa tudi za druge regije, ki potrebujejo finančno podporo za svoj razvoj;

39.  meni, da bi se morala sredstva instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) osredotočati na področja delovanja demokratičnih institucij, pravne države, dobrega upravljanja in javne uprave; pozdravlja zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, in poziva, naj se zagotovijo ustrezna finančna sredstva za podporo političnim reformam in uskladitev s pravnim redom Unije;

40.  poudarja, da bi morala biti finančna sredstva v okviru IPA III pogojena s spoštovanjem evropskih vrednot, kot so načela pravne države, neodvisnost sodstva, demokratični proces, spoštovanje temeljnih vrednot in dobri sosedski odnosi; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje pogojevanja; poziva Komisijo, naj uporabi sredstva, ki so trenutno dodeljena v okviru IPA III, da bi prek neposrednega upravljanja EU pomagala civilni družbi Turčije, zagovornikom človekovih pravic in novinarjem, ter povečala priložnosti za stike med ljudmi, akademski dialog, dostop turških študentov do evropskih univerz in medijske platforme za novinarje, da bi zaščitili in spodbujali demokratične vrednote in načela, človekove pravice in načelo pravne države;

41.  poudarja, da je Parlament stališče o instrumentu NDICI sprejel v prvi obravnavi 4. marca 2019, mandat v zvezi s tem instrumentom pa potrdil 8. oktobra 2019; opominja na svoje stališče o tem, da se 45 % vsega proračuna instrumenta NDICI nameni za podnebne cilje, upravljanje in varstvo okolja, biotsko raznovrstnost in boj proti dezertifikaciji, odpravljanje glavnih vzrokov za migracije in prisilno razseljevanje, ter opozarja zlasti na spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic, tudi pravic žensk, otrok, beguncev, razseljenih oseb, oseb LGTBI, invalidov, domorodnih ljudstev ter pripadnikov etničnih in verskih manjšin;

42.  opozarja, da je ključ do dolgoročne rešitve sedanjega pojava migracij v političnem, gospodarskem in družbenem razvoju držav, iz katerih migracijski tokovi izvirajo; poziva, naj se ustreznim programom na področju zunanje politike zagotovijo zadostna finančna sredstva, da bodo lahko podpirala pravično in vzajemno koristno partnerstvo med EU ter državami izvora in tranzitnimi državami, tudi tistimi na afriški celini; v zvezi s tem glede na težavne finančne razmere, s katerimi se sooča Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), poziva EU, naj v letu 2021 poveča finančno podporo za agencijo, da bi lahko ta brez prekinitve zagotavljala ključne storitve milijonom palestinskih beguncev;

43.  je zaskrbljen zaradi hitrega širjenja pandemije COVID-19 po vsem svetu in njenega vpliva na prizadete države; je prepričan, da je mednarodno sodelovanje bistveno za premostitev te svetovne krize; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri svetovnih prizadevanjih za zajezitev pandemije in ublažitev njenega vpliva; meni, da mora EU pokazati solidarnost do prizadetih tretjih držav, tudi z uporabo dodatnih sredstev, da bi jim pomagala obnoviti njihova gospodarstva, blažiti socialno-ekonomske posledice te krize in okrepiti zmogljivosti sistemov javnega zdravja po vsem svetu;

44.  opozarja, da so človekove pravice sestavni del politike zunanjega delovanja EU; ponavlja, da je treba zagotoviti več sredstev za človekove pravice po vsem svetu, s posebnim poudarkom na zaščiti zagovornikov človekovih pravic, zlasti najbolj ogroženih; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej razvijati mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic (Protectdefenders.eu) in povečati sredstva zanj; meni, da EU v državah, ki še zdaleč ne izpolnjujejo mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in demokracije ali ne izkazujejo zavezanosti boju proti korupciji, ne bi smela v nobenem primeru zagotavljati pomoči prek proračunske podpore; poudarja, kako pomembne so misije za opazovanje volitev, zlasti kadar jih izvajajo lokalne skupine civilne družbe, in poziva k ustrezni ravni financiranja;

45.  poziva, naj se priskrbijo dodatna sredstva za ukrepe strateškega komuniciranja, da bi se zoperstavili dezinformacijskim kampanjam, s katerimi se vse pogosteje ruši demokratični red v Uniji in državah njenega bližnjega sosedstva; poudarja, kako pomemben je vodilni projekt projektne skupine East StratCom – EU proti dezinformacijam, ki deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje, v boju proti dezinformacijam, propagandi in tujim vplivom;

46.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezno finančno podporo, da bi oblikovali dejansko evropsko obrambno unijo, spodbujali strateško avtonomijo in okrepili vlogo EU na svetovni ravni; poudarja zlasti, kako pomembno je, da Parlament ne spreminja svojega stališča glede sredstev za Evropski obrambni sklad in zneska, namenjenega vojaški mobilnosti; poudarja, da bi bilo treba poskrbeti za nenehno podporo in boljše usklajevanje obrambne politike in ukrepov v sklopu Evropske obrambne agencije, stalnega strukturnega sodelovanja, Evropskega obrambnega sklada in drugih pobud; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo upravni in operativni odhodki Evropske obrambne agencije in stalnega strukturnega sodelovanja financirali iz proračuna Unije ter tako Parlamentu povrne proračunska pooblastila, zagotovljena s členom 41 PEU;

47.  ponovno poudarja, da bi morala nova struktura instrumentov za zunanje financiranje povečati skladnost, odgovornost, učinkovitost in demokratični nadzor; poudarja, da mora imeti Parlament večjo vlogo pri strateškem usmerjanju novih instrumentov; pričakuje, da bo že od zgodnje faze vključen v (predhodno) načrtovanje novih instrumentov;

48.  poziva Komisijo, naj oceni in se pripravi na vse mogoče scenarije, da bi za proračun Unije zagotovila dobro finančno poslovodenje, pri tem pa naj sprejme jasne zaveze, opredeli mehanizme ter zaščiti proračun EU; poziva jo tudi, naj poskrbi, da se bo pri sodelovanju Združenega kraljestva v programih EU v prihodnje ohranjalo pravično ravnotežje med prispevki in koristmi;

49.  izraža željo, da bi Združeno kraljestvo še naprej tesno sodelovalo v čim več programih EU, zlasti v programih Erasmus+ in Obzorje Evropa;

50.  opozarja, da imajo agencije EU pri izvajanju ciljev politike EU izjemno pomembno nalogo, in znova poudarja, kako pomembno je, da imajo ti organi na voljo dovolj sredstev, ki jim omogočajo zanesljivo načrtovanje, pa tudi osebja, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge, obenem pa zavrača vsakršno neutemeljeno in samovoljno zmanjševanje sredstev v realni vrednosti; poudarja ključno vlogo Evropske agencije za okolje pri ozaveščanju o podnebnih spremembah, Evropskega organa za delo pri spodbujanju mobilnosti delovne sile ter Evropskega azilnega podpornega urada in Agencije za temeljne pravice pri zagotavljanju podpore prosilcem za azil, ki iščejo zaščito v Evropi;

51.  hkrati poudarja, da se je treba odločno boriti proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, prav tako pa podpirati agencije EU na področju pravosodja in notranjih zadev, ki zagotavljajo pomoč državam članicam na zunanjih mejah, na primer Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex); je seznanjen z vlogo agencije Frontex v sedanji migracijski krizi, ki se odvija na zunanjih mejah EU s Turčijo; poziva, naj se v proračunu za leto 2021 zagotovijo ustrezna sredstva za upravljanje meja;

52.  ugotavlja, da se agencijam, ki delujejo na področju varnosti, kazenskega pregona in sodelovanja na področju kazenskega pravosodja, dodeljuje vse več nalog; poziva, naj se povečajo finančna sredstva in število delovnih mest za te agencije, predvsem za Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), Evropski policijski urad (Europol), Evropsko policijsko akademijo (CEPOL), Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, prav tako pa naj se zagotovijo tudi ustrezna sredstva in kadrovski viri za tiste, ki bodo delovale na področju pranja denarja in financiranja terorizma;

53.  je zaskrbljen, ker Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) v proračunskem postopku za leto 2020 ni bilo dodeljenih dovolj sredstev in kadrovskih virov, zato poziva Komisijo, naj za leto 2021 poveča število uslužbencev in sredstva za ta institucionalni organ in zaščiti njegovo proračunsko avtonomijo; poudarja, da se z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva ne sme poslabšati zmožnost ustreznega delovanja Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

54.  zaradi nedavnega izbruha COVID-19 v Evropi in potrebe po hitrem, usklajenem in doslednem odzivu EU odločno poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezna in potrebna sredstva za agencije EU, ki s svojimi dejavnostmi podpirajo Komisijo in države članice pri prizadevanjih za zajezitev pandemije, zlasti za Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA); vztraja, da Komisija in Svet ne bi smela zmanjševati sredstev za Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA);

55.  poudarja, da je treba občutno okrepiti Evropsko agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), pri tem pa upoštevati dodatne naloge, ki jih je dobila na podlagi nedavno sprejete zakonodaje, vključno s svežnjem za čisto energijo; poleg tega opozarja na potrebo po dodatnih sredstvih za urad BEREC, da bo lahko opravljal naloge iz uredbe BEREC in Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah;

56.  opozarja, da brez podpore posebne javne službe Unije in zadostnih sredstev ni mogoče izvajati nobene politike Unije, ne glede na to, ali gre za odziv na krizo zaradi COVID-19 ali izvajanje evropskega zelenega dogovora;

57.  meni, da bi bilo treba v sedanjih političnih in gospodarskih razmerah ustrezno podpreti konferenco o prihodnosti Evrope, tudi s proračunskega vidika, in da bi bilo treba Komisiji, ki je med institucijami, ki sodelujejo pri tem projektu, zagotoviti ustrezna sredstva, da bo konferenca uspešna;

58.  poziva Komisijo, naj bo za zgled ter poskrbi za izjemno kakovostna in družbeno odgovorna javna naročila, ki bodo oddana podjetjem, ki spoštujejo okoljske in temeljne delovne standarde, in za uporabo izboljšanih in strožjih meril za preprečevanje nasprotij interesov;

59.  poziva k oceni vidika spola v prejšnjem proračunskem obdobju in vključevanju vidika spola v proračun EU za leto 2021; zato pričakuje, da bo Komisija v svoj predlog proračuna vključila prilogo, v kateri bodo zbrane po spolu razvrščene informacije o ciljih, vhodnih in izhodnih podatkih ter rezultatih, in da bo predstavila zaveze za financiranje enakosti spolov in s tem povezanih ukrepov sledenja;

Zadostna in realistična raven plačil

60.  je odločen preprečiti novo plačilno krizo, zlasti v okviru pandemije COVID-19; ponavlja, da je treba pri skupni zgornji meji za plačila upoštevati doslej največji obseg neporavnanih obveznosti do konca leta 2020, ki jih je treba poravnati v naslednjem večletnem finančnem okviru; ugotavlja tudi, da se bodo sredstva za plačila v letu 2021 osredotočala predvsem na zaključitev programov iz obdobja 2014–2020; vztraja pa, da to ne bi smelo ovirati začetka izvajanja novih programov;

61.  zato v skladu z ukrepi iz leta 2020 vztraja, da je treba v okviru odziva na pandemijo COVID-19 še naprej zagotavljati visoko raven likvidnosti v državah članicah;

62.  poudarja, da bi sodelovanje med državami članicami na področju obdavčitve v nacionalne proračune vrnilo precej več kot pa zmanjševanje odhodkov v letnih proračunih EU;

63.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da stranke, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU (vključno z izvajalci ali podizvajalci, udeleženci delavnic in/ali tečajev usposabljanja ter prejemniki finančne podpore tretjim osebam), ne bodo prejemale sredstev EU;

64.  je prepričan, da je treba vsem pravnim osebam, v katerih lasti so pravni subjekti, ki prejemajo sredstva iz proračuna EU, prepovedati prejemanje vsakršnih sredstev iz sedanjega in prihodnjih evropskih proračunov v skladu s pravili iz uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, vključno z neposrednimi plačili za kmetijstvo in morebitnimi izplačili, odhodki, jamstvi ali drugimi koristmi, ki jih ta uredba obravnava, če povzročajo očitno nasprotje interesov, kakor je opredeljeno v členu 61 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

65.  ponavlja stališče, ki ga zagovarja že vrsto let, da bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z novimi proračunskimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe programe; meni, da bi moralo to načelo veljati tudi za spremembe proračuna;

66.  ugotavlja, da bo v proračunu 2021, ki se bo izvajal v prvem letu naslednjega večletnega finančnega okvira, če bo sklenjen dogovor o njem, prvič uporabljena nova proračunska nomenklatura; poziva Komisijo, naj v priprave ustrezno vključi proračunski organ; meni, da bi morala biti nova nomenklatura po eni strani bolje usklajena s političnimi prednostnimi nalogami, po drugi strani pa dovolj podrobna, da bo lahko proračunski organ učinkovito sprejemal odločitve, Parlament pa opravljal demokratični nadzor in preglede;

67.  ugotavlja, da bo Parlament kot veja proračunskega organa, ki jo neposredno izvolijo državljani, izpolnil svojo politično vlogo in pripravil predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bo izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi svojimi odbori, da bi se tako poiskalo pravšnje ravnovesje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) https://www.ipcc.ch/sr15/ (2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105. (6) UL L 57, 27.2.2020, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0065. (11) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015. (13) UL C 242, 10.7.2018, str. 24. (14) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vzhodnem partnerstvu pred vrhom junija 2020 (2019/2209(INI))

P9_TA(2020)0167 A9-0112/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani in Gruzijo na drugi strani(1), Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani(2) ter Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani(3), vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine, ter Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani(4),

–  ob upoštevanju prednostnih nalog partnerstva med EU in Azerbajdžanom, ki jih je Svet za sodelovanje potrdil 28. septembra 2018(5),

–  ob upoštevanju sklepnih izjav in priporočil s sej pridružitvenih parlamentarnih odborov z Ukrajino in Moldavijo z dne 19. decembra 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskemu parlamentu z dne 18. decembra 2019 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta(7) o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti,

–  ob upoštevanju sporazumov med Evropsko unijo in Republiko Armenijo(8) ter Republiko Azerbajdžan(9) o poenostavitvi izdajanja vizumov ter tega, da sta Evropska unija in Republika Belorusija 8. januarja 2020 podpisali sporazum o poenostavitvi izdajanja vizumov(10),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 18. marca 2020 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij, Eastern Partnership policy beyond 2020, Reinforcing Resilience – an Eastern Partnership that delivers for all (Politika vzhodnega partnerstva po letu 2020, krepitev odpornosti – vzhodno partnerstvo, ki prinaša koristi za vse),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

–  ob upoštevanju priporočil in dejavnosti parlamentarne skupščine Euronest, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva, Odbora regij ter konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Euronest z dne 9. decembra 2019 o prihodnosti strategije Trio plus 2030: oblikovanje prihodnosti vzhodnega partnerstva,

–  ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne z dne 20. maja 2010 o nujnosti evropske strategije za južni Kavkaz(11), z dne 23. oktobra 2013 o pregledu evropske sosedske politike(12), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo(13), z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Ukrajini(14), z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida(15), z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(16), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino(17), z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani(18), z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva(19), z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(20), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji(21), z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji(22), z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani(23), z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97(24), z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Moldavijo(25), z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo(26) ter z dne 12. decembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino(27),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti tistih o dejavnostih Rusije na ozemljih držav vzhodnega partnerstva, kršitvah pravic krimskih Tatarov, zasedbi delov gruzijskega ozemlja in s tem povezanih dejavnostih „postavljanja meje“ ter sovražni propagandi in dezinformacijah o EU in partnerskih državah,

–  ob upoštevanju svojih priporočil z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in ESZD o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017(28) in z dne 4. julija 2018 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pogajanjih o celovitem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(29),

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0112/2020),

A.  ker bo EU tudi v bližnji prihodnosti glavna politična in gospodarska sila Evrope, zaradi česar ima odgovornost do sosednjih držav;

B.  ker je v globalni strategiji EU iz junija 2016 navedeno, da je prednostna naloga EU spodbujanje odpornih, dobro vodenih, uspešnih in usklajenih držav v sosedstvu;

C.  ker je vzhodno partnerstvo po naravi vključujoče, temelji na vzajemnih interesih in vzajemnem razumevanju, skupni odgovornosti, načelu razlikovanja in pogojnosti, ter je usmerjeno v skupno zavezo Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije, Ukrajine in Evropske unije, da bodo poglabljali svoje odnose ter spoštovali mednarodno pravo in temeljne vrednote, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načel pravne države, neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ter socialno tržno gospodarstvo, trajnostni razvoj in dobro upravljanje, z namenom povečati stabilnost in blaginjo;

D.  ker okrepljeno sodelovanje med EU in državami vzhodnega partnerstva ni nujno linearen proces in ker je mogoče polno delujoče sodelovanje doseči in ohraniti le, če se med ustavnim in zakonodajnim postopkom spoštujejo temeljne evropske vrednote in načela ter če se zagotovi boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, oligarhičnim strukturam in nepotizmu; vendar poudarja, da se to sodelovanje lahko prekine, če pride do resnih primerov nazadovanja;

E.  ker so se nekatere države vzhodnega partnerstva odločile za tesnejše politično, humanitarno in gospodarsko povezovanje z EU na podlagi načela razlikovanja in v skladu z rezultati ter ambicijami in v ta namen sklenile ambiciozne pridružitvene sporazume, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine in režimi potovanj brez vizumov ter sporazumi o skupnem zračnem prostoru; poleg tega so opredelile strateški cilj članstva v EU in že dokazale, da so sposobne zagotoviti večjo stabilnost, varnost, blaginjo in odpornost v vzhodnem sosedstvu; ker je javna podpora evropskemu povezovanju v teh državah še vedno zelo visoka;

F.  ker želijo druge države vzhodnega partnerstva imeti bolj diferenciran odnos z EU: ker je Armenija del strukture regionalnega gospodarskega (Evrazijska gospodarska unija) in vojaškega (Organizacija pogodbe o kolektivni varnosti) povezovanja pod vodstvom Rusije, z EU pa je sklenila celoviti in okrepljeni sporazum o partnerstvu; ker se Azerbajdžan od leta 2017 z EU pogaja o novem celovitem sporazumu, ki bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1999; ker Belorusija ni v pogodbenem razmerju z EU, sta pa bila nedavno podpisana sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in sporazum o ponovnem sprejemu;

G.  ker so partnerske države po vzpostavitvi vzhodnega partnerstva zaradi notranjih in zunanjih dejavnikov pokazale različno hitrost pri političnih in gospodarskih reformah in se še niso približale točki, kjer bi bile te reforme nepovratne;

H.  ker je ohranjanje dolgoročne evropske perspektive za zainteresirane države vzhodnega partnerstva spodbuda za demokratizacijo in nadaljnje reforme v državah vzhodnega partnerstva;

I.  ker je treba spodbujati razvoj prilagojenih strategij za vse države vzhodnega partnerstva ter podpreti naprednejše oblike sodelovanja in povezovanja, kjer to želijo partnerske države, in podpreti ter ohraniti ambiciozno hitrost izvajanja reform evropskega povezovanja;

J.  ker se ta cilj lahko doseže, če se doseže napredek na področju pravne države in krepitve demokracije ter se celovite reforme izvedejo pravočasno, verodostojno, trajnostno in učinkovito, s podporo prilagodljivih instrumentov EU in v skladu z mednarodnimi zavezami in obveznostmi ter ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in pravic manjšin;

K.  ker so dosežki in večje razlikovanje v dvostranskih odnosih med EU in državami vzhodnega partnerstva, ki so podpisale pridružitveni sporazum, dobrodošli, vendar je zdaj čas, da se tem državam zagotovijo jasnejše smernice glede posebnih reformnih prednostnih nalog, meril za uskladitev in naslednjih korakov v procesu povezovanja z EU;

L.  ker je glavni cilj pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini ustvariti potrebne pogoje za pospeševanje politične povezanosti in nadaljnjega gospodarskega povezovanja med EU in zainteresiranimi partnerskimi državami;

M.  ker so neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost držav vzhodnega partnerstva še vedno kršene zaradi nerešenih regionalnih konfliktov, zunanje agresije in stalne zasedbe ozemlja nekaterih od teh držav, ki ogrožajo razmere na področju človekovih pravic, ovirajo izboljšanje blaginje, stabilnosti in rasti vzhodnega partnerstva ter ogrožajo ukrepe EU in s tem celotni projekt vzhodnega partnerstva; ker ima Rusija v večini teh konfliktov dejavno vlogo agresorja, ki jo izvaja s hibridnim vojskovanjem, politiko nezakonite okupacije in priključitve, kibernetskimi napadi, propagando in dezinformacijami, ki ogrožajo evropsko varnost kot celoto;

N.  ker sta evropska blaginja in varnost tesno povezani z razmerami v sosednjih državah, predvsem v državah vzhodnega partnerstva; ker si vzhodno partnerstvo prizadeva doseči skupne cilje dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, revidirana evropska sosedska politika pa bi morala spodbujati in krepiti zmogljivosti za reševanje dvostranskih sporov ter si prizadevati za spravo med družbami v vzhodnem sosedstvu;

O.  ker Evropski parlament obsoja primere kršitve suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti nekaterih držav vzhodnega partnerstva, ne priznava prisilnih sprememb njihovih meja in poskusov priključitve njihovih ozemelj ter zavrača uporabo sile ali grožnje s silo, se strinja z zavezo EU, da bo podprla mirno reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in v skladu z normami in načeli mednarodnega prava, Ustanovno listino OZN in Helsinško sklepno listino, tudi v sporih, v katerih je udeležena Rusija;

P.  ker je EU po ustanovitvi vzhodnega partnerstva razširila in ohranila svojo politično, gospodarsko in varnostno prisotnost v državah vzhodnega partnerstva, s čimer je pridobila večji vpliv in priložnosti za spodbujanje svojih vrednot in načel ter za povečanje soodvisnosti med EU in državami vzhodnega partnerstva;

Q.  ker imajo države vzhodnega partnerstva lahko pomembno vlogo pri neposrednem dostopu do Srednje Azije in kot zanesljivi vzhodnoevropski partnerji prispevajo k strategiji EU za Srednjo Azijo;

R.  ker je EU pomagala zagnati strukturne reforme, vključno z reformami institucij in struktur upravljanja, ter postavila temelje za močno družbenoekonomsko in politično preobrazbo v vzhodnem sosedstvu; ker je bil dosežen napredek pri približevanju držav vzhodnega partnerstva regulativnemu okviru EU, njegovim normam, standardom in praksam;

S.  ker so se kot neposredna posledica vzhodnega partnerstva povečali moč civilne družbe ter njena pričakovanja in zahteve po odgovornosti in preglednosti vlad partnerskih držav, kar se je izkazalo za pomembno notranje gonilo reform; ker lahko uspeh preobrazbe držav vzhodnega partnerstva, zlasti treh pridruženih partnerskih držav, ustvari pozitiven zgled za druge države;

T.  ker so neodvisni tožilci in sodniki, svobodna sodišča in institucije, močna civilna družba in neodvisni mediji, ki delujejo kot nadzorni organi, ključni elementi, ki bi jih morala EU še naprej dejavno podpirati v vzhodnem sosedstvu;

U.  ker so močne in odporne institucije, prevlada pravne države, izvajanje pravosodnih reform in boj proti korupciji in pranju denarja bistveni za vzpostavitev pravičnega, stabilnega in zanesljivega okolja, ki bi lahko nato pritegnilo in vzdrževalo dolgoročne naložbe in rast v državah vzhodnega partnerstva;

V.  ker je Evropski svet ob 10. obletnici vzhodnega partnerstva poudaril pomen strateškega partnerstva z državami vzhodnega partnerstva, Komisijo in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa pozval, naj pripravita dolgoročne predloge politike kot pripravo na vrh junija 2020;

W.  ker je Evropski parlament zavezan sprejemanju letnih resolucij o izvajanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini v pridruženih državah ter vsaj polletnim priporočilom glede odnosov z ostalimi državami vzhodnega partnerstva in politike glede vzhodnega partnerstva kot celote;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) UL L 261, 30.8.2014, str. 4. (2) UL L 260, 30.8.2014, str. 4. (3) UL L 161, 29.5.2014, str. 3. (4) UL L 23, 26.1.2018, str. 4. (5) Priporočilo št. 1/2018 Sveta za sodelovanje med EU in Azerbajdžanom z dne 28. septembra 2018 o prednostnih nalogah partnerstva EU-Azerbajdžan, UL L 265, 24.10.2018, str. 18. (6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo. Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008. (7) Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39). (8) UL L 289, 31.10.2013, str. 2. (9) UL L 128, 30.4.2014, str. 49. (10) 12363/19 VISA 191 COEST 210. (11) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 136. (12) UL C 208, 10.6.2016, str. 119. (13) UL C 234, 28.6.2016, str. 14. (14) UL C 300, 18.8.2016, str. 27. (15) UL C 328, 6.9.2016, str. 2. (16) UL C 265, 11.8.2017, str. 110. (17) UL C 11, 12.1.2018, str. 82. (18) UL C 224, 27.6.2018, str. 58. (19) UL C 238, 6.7.2018, str. 42. (20) UL C 263, 25.7.2018, str. 109. (21) UL C 390, 18.11.2019, str. 100. (22) UL C 28, 27.1.2020, str. 97. (23) UL C 118, 8.4.2020, str. 43. (24) UL C 11, 13.1.2020, str. 18. (25) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0458. (26) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0457. (27) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0518. (28) UL C 356, 4.10.2018, str. 130. (29) UL C 118, 8.4.2020, str. 158.

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020 (2019/2210(INI))

P9_TA(2020)0168 A9-0091/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2018, sklepov Sveta z dne 18. junija 2019 in sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019, s katerimi so bile preložene odločitve o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo,

–  ob upoštevanju Zagrebške izjave z dne 6. maja 2020,

–  ob upoštevanju končnega sporazuma z dne 17. junija 2018 o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta OZN št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 in vzpostavitvi strateškega partnerstva med Grčijo in Severno Makedonijo, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. marca 2020 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, v katerih je podprl sklepe Sveta z dne 25. marca 2020 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Krepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. februarja 2018 z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom (COM(2018)0065),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU iz leta 2016, ki navaja, da je verodostojna širitvena politika strateška naložba v varnost in blaginjo Evrope ter da je že znatno prispevala k miru na nekdanjih vojnih območjih,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 z naslovom Širitvena strategija in glavni izzivi za obdobje 2013–2014 (COM(2013)0700),

–  ob upoštevanju novega soglasja o širitvi, ki ga je Evropski svet decembra 2006 sprejel in nato junija 2019 potrdil v svojih sklepih,

–  ob upoštevanju končne izjave z vrha v Zagrebu z dne 24. novembra 2000,

–  ob upoštevanju izjave z vrha EU-Zahodni Balkan v Solunu 21. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

–  ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014, zlasti izjave zunanjih ministrov Zahodnega Balkana z dne 27. avgusta 2015 o regionalnem sodelovanju in dvostranskih sporih ter ustanovitve regionalnega urada za sodelovanje mladih, in nadaljnjih vrhov na Dunaju (2015), v Parizu (2016), v Trstu (2017), v Londonu (2018) in v Poznanju (2019),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v tej regiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za zunanje zadeve 13 držav članic EU z dne 11. junija 2019 o zavezanosti EU vključevanju Zahodnega Balkana v evropske povezave,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki ga je 28. januarja 2020 sklical predsednik Evropskega parlamenta skupaj z vodstvom parlamentov Zahodnega Balkana,

–  ob upoštevanju neformalnega srečanja z dne 16. februarja 2020, na katerem so se zbrali voditelji držav Zahodnega Balkana, predsednik Evropskega sveta, predsednica Evropske komisije, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednik vlade Republike Hrvaške kot predsedujoči Svetu Evropske unije,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. oktobra 2019 z naslovom Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: ohraniti je treba verodostojnost in geostrateške interese EU(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij o širitvenem svežnju 2019, sprejetega 13. februarja 2020(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o krepitvi sodelovanja s partnericami z Zahodnega Balkana na področju migracij in varnosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0091/2020),

A.  ker širitev ni zgolj ena najuspešnejših in najbolj strateških politik EU, temveč tudi najučinkovitejši zunanjepolitični instrument, ki prispeva k širitvi dometa temeljnih vrednost Unije, tj. spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, spodbujanja miru in blaginje, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin po vsej Evropi;

B.  ker je proces širitve sestavni del evropskega povezovanja in ostaja strateško pomemben za Evropsko unijo;

C.  ker je na dosežkih temelječa možnost polnopravnega članstva v EU za države Zahodnega Balkana v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu same Unije;

D.  ker je možnost članstva v EU ključno geopolitično vprašanje za združitev evropske celine in glavna spodbuda za reforme v državah Zahodnega Balkana;

E.  ker so države Zahodnega Balkana z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika del Evrope ter je njihovo povezovanje z Evropsko unijo ključnega pomena, da se za celino kot celoto, živečo v svobodi in miru, zagotovita stabilnost in varnost;

F.  ker proces širitve EU ni enosmerna cesta, temveč je treba na obeh straneh upoštevati zaveze, prav tako pa temelji na tem, da tako Evropska unija kot države kandidatke izpolnijo svoje obljube;

G.  ker je izboljšana metodologija, ki jo je predlagala Komisija, namenjena uvedbi nove dinamike v proces širitve in zagotavlja nov zagon za preobrazbo pristopnih držav;

H.  ker je EU vodilna vlagateljica, trgovinska partnerica in donatorka v tej regiji;

I.  ker je Evropski parlament v svojih resolucijah pozdravil napredek, ki sta ga dosegli Severna Makedonija in Albanija; ker je na podlagi tega napredka Parlament soglašal z dodelitvijo nagrade za uspešnost v okviru instrumenta za predpristopno pomoč Severni Makedoniji in Albaniji;

J.  ker je vrh v Zagrebu leta 2020 potrdil pomen demokracije in pravne države ter pozval EU, naj še okrepi svoje sodelovanje z regijo;

K.  ker Evropski parlament obžaluje, da Evropski svet leta 2019 ni pristal na začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo; ker je dejstvo, da se niso upoštevala priporočila Komisije iz let 2018 in 2019, ki jih je potrdil Parlament, spodkopalo verodostojnost Evropske unije, prispevalo k vzponu populizma, nacionalizma in nezaupanja v EU, ogrozilo prizadevanja držav kandidatk, prineslo tveganje za nastanek politične praznine in opogumilo tretje akterje, ki želijo doseči politični vpliv v tej regiji, v škodo procesa povezovanja EU;

L.  ker se s procesom širitve spodbujajo in krepijo zmogljivosti za reševanje dvostranskih sporov in se skuša doseči spravo med družbami v tej regiji;

M.  ker bi si morale države Zahodnega Balkana bolj prizadevati, da bi odpravile politično polarizacijo in dolgotrajne parlamentarne bojkote ter okrepile parlamentarni nadzor;

N.  ker Evropski parlament ostaja zanesljiv partner držav v procesu pristopa k EU in zagovornik procesa širitve kot pozitivnega mehanizma Evropske unije za spodbujanje reform, namenjenih institucionalni in socialno-ekonomski krepitvi teh držav v korist njihovih državljanov;

O.  ker je bilo v solunski agendi in izjavi iz Sofije poudarjeno, da bo posebna pozornost namenjena ustvarjanju dodatnih priložnosti za mlade, ob zagotavljanju, da bo to prispevalo k socialno-ekonomskemu razvoju Zahodnega Balkana;

P.  ker je Evropski parlament zavezan okrepitvi svoje politične in institucionalne podpore za demokratične in gospodarske reforme v tej regiji in pomoči državam Zahodnega Balkana v procesu pristopa k EU;

Q.  ker politične smernice Komisije za obdobje 2019–2024 potrjujejo evropsko perspektivo Zahodnega Balkana;

R.  ker sta se podpredsednik/visoki predstavnik Josep Borrel in komisar Olivér Várhelyi med predstavitvijo pred Evropskim parlamentom zavezala, da bosta prednostno obravnavala proces širitve, pri čemer sta zagotovila, da bosta pospešila strukturne in institucionalne reforme ter proces povezovanja na Zahodnem Balkanu;

S.  ker ambiciozna širitvena politika zahteva zadostna proračunska sredstva; ker bi moral Svet zagotoviti dovolj proračunskih sredstev v podporo širitveni politiki;

T.  ker mora EU okrepiti tudi mehanizme pravne države znotraj Unije in pripraviti ambiciozen program za konferenco o prihodnosti Evrope;

U.  ker sta evropska blaginja in varnost tesno povezani s procesom povezovanja ter spodbujanjem miru, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države v regiji Zahodnega Balkana ter prihodnosti držav te regije v močni in reformirani EU;

V.  ker se je Komisija v svojem sporočilu z dne 5. februarja 2020 zavezala, da bo predstavila sporočilo, v katerem bo opredelila ukrepe za izvedbo temeljnih reform, tudi kar zadeva pravno državo;

W.  ker je EU mobilizirala 3,3 milijarde EUR za odzivanje na pandemijo koronavirusa na Zahodnem Balkanu, od tega 38 milijonov EUR za takojšnjo podporo zdravstvenemu sektorju, 389 milijonov EUR za socialno in gospodarsko okrevanje, 750 milijonov EUR za makrofinančno pomoč, 455 milijonov EUR za oživitev gospodarstva in 1,7 milijarde EUR za preferenčna posojila Evropske investicijske banke;

X.  ker so imele države Zahodnega Balkana koristi od mehanizma EU na področju civilne zaščite, skupnega javnega naročanja medicinske opreme, izvzetja iz sistema EU za izvozna dovoljenja za osebno zaščitno opremo in „zelenih pasov“ za osnovno blago;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom pristopnih držav.

(1) UL C 47, 11.2.2020, str. 15. (2) CDR 2727/2019. (3) UL C 265, 11.8.2017, str. 142. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0299. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0050. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0010.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje (2020/2649(RSP))

P9_TA(2020)0169 RC-B9-0166/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je turizem horizontalna gospodarska dejavnost, ki ima večplasten vpliv na gospodarsko rast, zaposlovanje ter socialni in trajnostni razvoj;

B.  ker turistični sektor zaposluje 22,6 milijona ljudi, kar je 11,2 % vseh zaposlitev v EU, je v letu 2019 prispeval 9,5 % v BDP EU, pomaga spodbujati uravnoteženo regionalno strukturo in pozitivno vpliva na regionalni razvoj; ugotavlja, da je v EU ogroženih najmanj 6,4 milijona delovnih mest;

C.  ker ima turizem, zlasti prekomerni, kot vse druge človekove dejavnosti, vpliv na podnebne spremembe, pa tudi okoljski in ekonomski vpliv, kot so večja onesnaženost, izguba biotske raznovrstnosti, prometni zastoji, stroški vzdrževanja infrastrukture ter vedno višje cene; ker pa je sektor zavezan pospeševanju napredka pri razvoju trajnostnega turizma in zagotavljanju, da bo prispeval k evropskim in mednarodnim podnebnim ciljem prek pobud, namenjenih zmanjšanju emisij;

D.  ker turizem zajema kompleksno vrednostno verigo številnih deležnikov, ki so neposredno povezani z dejavnostmi potniškega prometa;

E.  ker je pandemija COVID-19 izmed vseh glavnih gospodarskih sektorjev najbolj negativno vplivala na prometni, kulturni in turistični sektor, v katerih je obsežna brezposelnost prizadela zlasti sezonske delavce in tiste v ranljivem položaju;

F.  ker je zdravstvena kriza zlasti močno prizadela kulturne objekte in prizorišča, festivale in muzeje, saj 40 % turistov svojo destinacijo izbere glede na kulturno ponudbo;

G.  ker je Komisija s sprejetjem sporočila o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje (COM(2020)0550) ter svežnja o turizmu in prometu 13. maja 2020 storila prvi korak, da bi našemu dragocenemu turističnemu in prometnemu sektorju pomagala pri okrevanju po pandemiji COVID-19;

H.  ker je minilo že deset let odkar je Komisija junija 2010 sprejela sporočilo z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352), v katerem sta določena strategija in akcijski načrt za turizem EU;

I.  ker so bile z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 na EU prenesene podporne pristojnosti, ki so usmerjene v usklajevanje in dopolnjevanje dejavnosti držav članic na tem področju(1);

Načrti za okrevanje evropskega turizma in prometa po pandemiji COVID-19

1.  meni, da prometni in turistični sektor za preživetje in konkurenčnost nujno potrebujeta tako hitro, kratkoročno podporo kot dolgoročno podporo, obenem pa je treba izvajati ukrepe, ki bodo turiste spodbujali k temu, da bodo znova potovali v Evropo in znotraj nje, da bi čim bolj zmanjšali dodatne izgube v tem sektorju ter zagotovili njegovo dolgoročno trajnost; poudarja, da je trenutna kriza tudi zgodovinska priložnost, da bi posodobili turizem v EU, ga naredili bolj trajnostnega in dostopnejšega za invalide ter ga začeli obravnavati kot industrijski ekosistem z naložbenimi cilji, človeškim kapitalom, potrebami po tehnoloških inovacijah in kazalniki učinkovitosti, pa tudi kot velik sektor, ki bi lahko prispeval k uresničitvi ciljev glede podnebne nevtralnosti do leta 2050;

2.  poudarja, da je trenutna kriza, v kateri se številna prevozna podjetja trudijo preživeti, izjemnega pomena za nadaljnje naložbe v trajnostno prometno infrastrukturo na ravni EU; poudarja tudi, da bi se morali načrti za okrevanje prometa, skupaj s podporo, namenjeno reševanju obstoječih sektorjev prometa, osredotočati na inovativne priložnosti za rast;

3.  pozdravlja sporočilo z naslovom COVID-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah, ki ga je Komisija sprejela kot del svežnja, ter predlog za postopen in usklajen pristop, namenjen ponovni vzpostavitvi neomejenega prostega gibanja oseb; poziva, naj se na ravni EU vzpostavi mehanizem za opredelitev dovolj nizke stopnje prenosa in naj se po vsej EU zagotovi enotna uporaba te stopnje; poziva Komisijo, naj podpre „ponovni zagon“ turizma, pri čemer priporoča, naj se poudari trajnostni turizem in naj verodostojno certificirana podjetja in destinacije prevzamejo vodilno vlogo pri oblikovanju okolju prijaznega, družbeno odgovornega in gospodarsko smotrnega potovanja ter turizma; pozdravlja pobudo Komisije za nemoten pretok blaga, zlasti živil in medicinskih pripomočkov, po vsej EU ter vse pobude za popolno delovanje notranjega trga EU brez neupravičenih pregledov in zamud;

4.  ponovno poudarja pomen načela nediskriminacije pri postopnem odpravljanju domačih in čezmejnih omejitev in vzajemnega priznavanja ukrepov, sprejetih na ravni EU, ter poudarja, da se je treba izogniti sporazumom med državami članicami (t. i. turistični koridorji), saj bi imeli dodatne posledice za gospodarstvo držav članic, ki jih je kriza v javnem zdravju bolj prizadela, in predvsem za njihov turizem; je zaskrbljen, ker je več držav članic nedavno uvedlo enostranske ukrepe, ki bi lahko ne samo škodili delovanju enotnega trga in negativno vplivali na življenja več milijonov državljanov EU, temveč tudi dodatno prizadeli turizem in omajali zaupanje vanj; zato poziva Komisijo, naj prepreči izvajanje vseh diskriminatornih in neepidemioloških ukrepov v državah članicah, saj ti škodijo celovitosti schengenskega območja in ovirajo hitro okrevanje evropske prometne in turistične industrije;

5.  poudarja, da je treba turistična območja v EU podpirati in promovirati, med drugim s privlačnimi ponudbami za obiskovalce, če to dovoljujejo epidemiološke in socialno-zdravstvene razmere na posameznih območjih; meni, da morajo podjetja in njihove stranke nujno in v celoti spoštovati in izvajati vse zdravstvene, higienske in sanitarne zahteve, kot so ukrepi za omejevanje socialnih stikov, da bi zagotovili varne pogoje za obiskovalce; poziva k vzpostavitvi enotnih meril za ocenjevanje po vsej EU, da bi izpostavili območja, v katera in iz katerih lahko turisti varno potujejo; se strinja, da je treba uveljaviti in vzdrževati najvišjo raven varnosti in zaščite, za kar bi bilo mogoče uporabiti interoperabilne digitalne tehnologije (na primer namensko spletno mesto Komisije z informacijami ali vozlišča za digitalne inovacije), da bi zagotovili pomoč potovalni in turistični industriji ter samim turistom, ob tem pa spoštovali pravice posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov; poudarja, da bi morali razviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi turiste učinkovito opozarjal na morebitne nevarnosti za zdravje v kraju, v katerega potujejo, da bi se takoj in učinkovito izvedli protokoli za karanteno in evakuacijo;

6.  priznava, da so mednarodni potniki pomembni za naš turistični sektor; zato poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali bi bilo mogoče odpraviti omejitve za nenujna potovanja na zunanjih mejah EU, ne da bi pri tem ogrozili javno zdravje in varnost, hkrati pa naj upoštevajo epidemiološke razmere v vsaki posamezni tretji državi in si prizadevajo za vzajemno priznavanje zaščitnih ukrepov proti COVID-19, zlasti v letalskem prometu, in sicer v skladu s standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in skupnim dokumentom Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z naslovom Smernice za varnost zdravja v letalstvu v zvezi s COVID-19: operativne smernice za upravljanje potnikov v zračnem prometu in letalskega osebja v zvezi s pandemijo COVID-19 za varen ponovni zagon zračnega prevoza v Evropi, ter poziva k njihovemu hitremu izvajanju;

7.  poudarja, da so čezmejni in sezonski delavci pomembni za zagotavljanje storitev v sektorju turizma, saj so ključni element prizadevanj za gospodarsko okrevanje, ter poziva k ukrepom, usmerjenim v spodbujanje njihove mobilnosti in varstvo njihovih pravic, med drugim tudi k boljšemu izvajanju veljavne zakonodaje;

8.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom COVID-19: Smernice za postopno ponovno vzpostavitev prevoznih storitev in povezljivosti ter smernice z okvirnimi načeli in skupnim naborom orodij, ki bodo z usklajenimi, nediskriminacijskimi in sorazmernimi ukrepi prispevale k ponovni vzpostaviti prevoznih storitev vseh vrst po vsej EU;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo o začasnih, sorazmernih in nediskriminatornih ukrepih, ki bodo temeljili na znanstvenih dokazih, da bi olajšale varen tranzit in gibanje med državami na podlagi zanesljive ocene tveganj in v skladu z mednarodnimi standardi organov, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ali Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC); poudarja, da je za ponovno vzpostavitev potovanj po EU in mednarodnih potovanj pomembno zagotoviti vzajemno priznavanje ukrepov, dogovorjenih na ravni EU; poudarja tudi, da izvajanje omejitvenih ukrepov in njihovo sproščanje nikakor ne smeta privesti do znižanja visokih ravni standardov EU za varnost in zaščito v prometu;

10.  poudarja, da so presejalni pregledi učinkovito sredstvo za zmanjšanje širjenja virusa in krepitev zaupanja v primerih, ko spoštovanje varnostne razdalje ni mogoče, če so na voljo hitre, zanesljive in cenovno dostopne presejalne metode; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ECDC in državami članicami redno ocenjuje obstoj testov, ki izpolnjujejo te pogoje, in naj po možnosti izvaja usklajena javna naročila, da bi zagotovila najboljše možne pogoje in cene; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vse razpoložljive možnosti financiranja, da bi državljanom zagotovili brezplačno testiranje;

11.  poudarja, da bi bilo treba odpraviti omejitve potovanj in mejne kontrole za regije, območja in države članice, katerih epidemiološke razmere se izboljšujejo in so si dovolj podobne, potem ko se bodo določila skupna merila za oceno teh razmer; poudarja, da je izboljšanje epidemioloških razmer ključnega pomena za obnovitev varnih potovanj in prevoza ter za oživitev turističnih storitev; prav tako poziva Komisijo, naj z državami članicami usklajeno preuči izvedljivost in dodano vrednost ukrepov za presejalne preglede, kot so diagnostični testi (npr. serološki testi ali odvzemi brisov) in preverjanje temperature potnikov, ki potujejo iz prometnih vozlišč; poziva, naj se za različne načine prevoza določijo standardi in podrobni protokoli za skupne higienske ukrepe; meni, da bi morali vsi prevozniki usklajeno uporabljati enotne ukrepe, da bi zagotovili predvidljivost in jasnost; meni, da bi morali biti tehnični operativni protokoli predpogoj za varno potovanje;

12.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom COVID-19: Smernice EU za postopno ponovno vzpostavitev turističnih storitev ter zdravstvene protokole v gostinskih in nastanitvenih obratih ter poziva države članice, naj jih posredujejo pristojnim organom na regionalni in lokalni ravni; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj finančno podprejo izvajanje teh ukrepov na področju potovanj in turizma v popolnem sodelovanju s turističnim in potovalnim sektorjem ter v skladu z ambicijami evropskega zelenega dogovora in digitalizacije;

13.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z javnimi organi držav članic, deležniki v turizmu in mednarodnimi organizacijami uvede pečat EU za certificiranje varnosti ter jasne in učinkovite zdravstvene protokole, s katerimi bi zagotovili, da bodo turistične in potovalne ustanove in ponudniki izpolnjevali najvišje higienske in varnostne standarde, da bi tako spodbudili izvajanje specifičnih ukrepov na podlagi smernic EU, okrepili zaupanje in varnost potnikov, ki obiščejo države članice EU, ter omogočili okrevanje sektorja;

14.  poziva Komisijo, naj ob ohranjanju visoke ravni varstva potrošnikov predlaga skupna pravila EU o pogojih uporabe bonov, izdanih zaradi pandemije COVID-19, ki naj bodo vedno odvisna od tega, ali jih potrošniki prostovoljno sprejmejo, in ne smejo vplivati na obveznost podjetij, da svojim potnikom izplačajo nadomestilo v roku, ki ga določa pravo EU, s čimer bi povečali prožnost in torej privlačnost in izvedljivost bonov ter preprečili še eno nedosledno izvajanje, zaradi katerega bi bili potrošniki različno obravnavani in ki bi povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu prevoznih in turističnih storitev; poleg tega jo poziva, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi zagotovila pravilno izvrševanje in enotno uporabo prava EU, ter naj spodbuja uporabo harmoniziranih pravil glede prostovoljnih bonov;

15.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi na podlagi izkušenj s pandemijo COVID-19 in podobnimi shemami držav članic uvedla shemo evropskega potovalnega jamstva za podjetja, da bi se zagotovila finančna likvidnost in s tem zajamčilo vračilo denarja potnikom, pa tudi stroški repatriacije skupaj s pravičnim nadomestilom za morebitno škodo, do katere bi prišlo v primeru stečaja; poleg tega meni, da bi morali potnike spodbujati, da si uredijo potovalno zavarovanje;

16.  poziva Komisijo, naj začne posebno komunikacijsko kampanjo EU o potovanjih in turizmu, tudi prek informacijske aplikacije, ki bo dostopna po vsej EU, namenjeno spodbujanju potovanj znotraj EU, povrnitvi zaupanja državljanov v potovanja in turizem med pandemijo COVID-19, izobraževanju turistov o sprejetih zdravstvenih in varnostnih ukrepih ter utrjevanju trajnostnih in kohezijskih vrednot s turistično blagovno znamko EU; poziva, naj ima pri razvoju trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma osrednjo vlogo pojem varne in pametne destinacije;

17.  poziva, naj se na ravni EU vzpostavi mehanizem za določanje praga, temelječega na znanstvenih dokazih ter zanesljivih in enotnih podatkih, za varnost in zaščito pri odpravi ali uvedbi omejitev potovanj ter naj se določi ustrezna raven spremljanja in pripravi akcijski načrt za primer negativnega razvoja dogodkov na epidemiološkem področju; v zvezi s tem poudarja, da je potreben konkretnejši in podrobnejši akcijski načrt za spremljanje in ocenjevanje predlagane strategije za postopen izhod iz pandemije COVID-19;

18.  poziva Komisijo, javne organe držav članic in deležnike, naj sodelujejo ter čim prej vzpostavijo jasne smernice in akcijske načrte pripravljenosti za morebiten drugi val pandemije, v katerih bodo obravnavani ukrepi za preprečevanje in nadzor okužb na področju potovanj in turizma, saj iz napovedi izhaja, da bi lahko razširjeni omejitveni ukrepi vodili k 16-odstotnemu zmanjšanju BDP v tem letu;

19.  pozdravlja program SURE, ki državam članicam pomaga kriti stroške nacionalnih shem dela za krajši delovni čas in podobne ukrepe, ki podjetjem omogočajo ohranjanje delovnih mest v turističnem sektorju; poudarja tudi pomen vlaganja v prekvalifikacijo, usposabljanje za digitalne spretnosti ter pobude za podpiranje delovnih mest, kar bo preprečilo nadaljnje izgube delovnih mest in družbene neenakosti zaradi pandemije;

Povečana solidarnost in usklajevanje v sektorju turizma EU

20.  poudarja pomen premika v smeri resnično evropske turistične politike, ki bo bistveno prispevala h krepitvi konkurenčnosti Unije v tem sektorju, spodbujala sodelovanje med državami članicami in regijami ter ustvarila možnosti za nadaljnje naložbe in inovacije v tem sektorju; želi spomniti, kako pomembno je preprečiti pretirano urejanje na enotnem trgu za turistične storitve, da se bodo odpravila in preprečila regulativna nasprotja in podvajanja, in sicer z boljšim usklajevanjem politik in zakonodaje, ki vplivajo na turistični sektor;

21.  pozdravlja predlog Komisije glede organizacije evropskega turističnega vrha z institucijami EU, turističnim sektorjem, regijami, mesti in deležniki, da bi skupaj razmislili o evropskem turizmu v prihodnosti, ter podpira razvoj časovnega načrta za trajnosten, inovativen in odporen evropski turistični ekosistem do leta 2050 (evropska agenda za turizem 2050); zato poziva Komisijo, naj na podlagi izida tega dialoga sprejme novo strategijo in akcijski načrt za turizem EU v letu 2021, da bo Evropa s turistično blagovno znamko EU še naprej vodilna destinacija; poudarja, da mora ta dolgoročna strategija vključevati načrt za digitalizacijo sektorja in sheme za ponovno oživitev turističnih območij; poudarja, da mora strategija podpirati zeleni prehod sektorja s prilagoditvijo procesov ter obnovo infrastrukture in objektov; poudarja, da bi morala Komisija tesno spremljati njeno pravilno izvajanje;

22.  pozdravlja pobudo Komisije, ki zagotavlja prožnost pri uporabi pravil o državni pomoči; vseeno vztraja, da so potrebni izvedljivi projekti, standardi konkurenčnosti ter socialni in ekološki standardi, pa tudi jasne in sektorjem prilagojene smernice za prometni in turistični sektor, ki bodo omogočale učinkovito usklajevanje med vsemi državami članicami, in da je treba zagotoviti, da se nacionalne sheme odškodnin uporabljajo pravično, pravočasno in sorazmerno ter da se uvedejo za omejeno obdobje z namenom spopadanja z izgubami, ki so posledica pandemije COVID-19, ne da bi neupravičeno izkrivljale konkurenco;

23.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med organi EU, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter vsemi ustreznimi deležniki, da se obravnavajo medsektorska vprašanja, povezana s turizmom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo EU za turizem, ki bo vključevala konkretnejši in podrobnejši akcijski načrt s kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji, vključno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja, ter državam članicam predlagala, naj določijo jasne, strateške in v rezultate usmerjene cilje; vztraja, naj se ustrezna strategija za trajnostni turizem sprejme v sodelovanju s Parlamentom in državami članicami, kar vključuje ukrepe, ki jih morajo uporabljati in upoštevati vse države članice, panoge in turisti;

24.  poudarja, da je predlog načrta za okrevanje EU, ki ga je Komisija predložila 27. maja 2020 ter ki vključuje okrepljen dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir 2021–2027) in nov instrument za okrevanje v višini 750 milijard EUR, ki bi moral biti pogojen z izvajanjem strukturnih reform ter spoštovanjem ekoloških in socialnih standardov, dobra osnova za nadaljnja pogajanja; pozdravlja, da je bil turizem opredeljen kot ena od gospodarskih dejavnosti, ki jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela; je seznanjen, da je v novem instrumentu za okrevanje Next Generation EU poudarjeno, da bi se promet v turizmu v drugem četrtletju leta 2020 lahko zmanjšal za več kot 70 %, medtem ko so osnovne potrebe po naložbah v turizmu, ki znašajo 161 milijard EUR, največje izmed različnih ekosistemov; poziva Komisijo, naj v svežnju ukrepov za oživitev gospodarstva ustrezno upošteva turistični sektor in objavi smernice, da bi zagotovila hiter dostop do financiranja v okviru sedanjih in prihodnjih programov, ki ga ne bi ovirala nesorazmerna upravna bremena; v zvezi s tem poudarja pomen naložb v tem sektorju v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bo omogočil razvoj strategije za trajnosten, prožen in konkurenčen turistični sektor v vsej EU; meni, da mora načrt EU za oživitev gospodarstva vključevati možnost zagotovitve dodatne finančne podpore za turistični sektor na podlagi deleža, ki ga potovalni in turistični sektor prispevata k BDP države članice;

25.  obžaluje, da v naslednjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) ni posebne proračunske vrstice za trajnostni turizem in da trenutno ni konkretnega in namenskega finančnega instrumenta, ki bi kratkoročno prispeval k okrevanju tega sektorja; poudarja, da bi bilo treba razmislili o posebni obravnavi in posebnih ukrepih za najbolj oddaljene in otoške regije;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno podprejo podjetja in delavce, vključno s samozaposlenimi delavci, v prometnem, kulturnem in turističnem sektorju, zlasti mala in srednja podjetja (MSP) in vključno z velikimi in družinskimi podjetji, da bi upravljali njihovo likvidnost, jim pomagali ohraniti delovna mesta ter zmanjšali nepotrebna upravna bremena; prav tako poziva k razvoju evropskega okvira za delavce po celotni vrednostni verigi sektorja turizma, in sicer v tesnem dialogu s socialnimi partnerji ter ob vključitvi vseh vrst delavcev;

27.  poziva k revidirani evropski strategiji za MSP, ki bi upoštevala vpliv COVID-19 nanje in v kateri bi se predlagale konkretne pobude za okrevanje z načrtom za podpiranje teh podjetij z zmanjšanjem birokracije, zmanjšanjem stroškov dostopa do financiranja in spodbujanjem naložb v strateške vrednostne verige v skladu z evropsko industrijsko politiko, ki temelji na ekosistemih, zelenem dogovoru in digitalnem prehodu; ponovno opozarja, da se je treba prilagoditi novim zdravstvenim in varnostnim ukrepom ter zagotoviti znatne naložbe za varnost potrošnikov, omejevanje socialnih stikov in druge previdnostne ukrepe; poudarja pomen oblikovanja mrež in grozdov po vsej EU, ki bi lahko vodili v usklajevanje dobre prakse, strategij in sinergij v sektorju MSP;

28.  poudarja, da se na tisoče podjetij, zlasti MSP, spopada s težavami pri preživetju, saj so mnoga na robu plačilne sposobnosti; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo razvoj dogodkov in ocenijo možnost okrepljene nujne podpore v zvezi z že napovedanimi instrumenti, tako da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev stečaja podjetij;

Za turistični sektor EU, ki bo pripravljen na prihodnost

29.  poudarja, da je turistični sektor močno odvisen od prometnega sektorja in da bi zato z izboljšanjem dostopnosti, trajnosti in povezljivosti vseh načinov prevoza ob ohranjanju najvišje ravni varnosti v vseh prometnih sektorjih (cestni, železniški, letalski, pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh) pomembno vplivali na krepitev turističnega sektorja EU; v zvezi s tem poudarja, da bo leto 2021 evropsko leto železnic in da je treba zmanjšati emisije iz prometa, zato bi morala Komisija spodbujati vse trajnostne alternativne načine potovanja;

30.  poudarja potrebo po spodbujanju trajnostnih načinov potovanja, na primer s povečanjem podpore za turistično kolesarsko infrastrukturo in nočne vlake; poudarja gospodarske in okoljske koristi, ki jih trajnostni načini prevoza, kot je kolesarjenje, lahko prinesejo za turizem, in poziva Komisijo, naj spodbuja kolesarsko infrastrukturo in vlaga vanjo, da bi spodbudila takšen turizem;

31.  poudarja, da vse države članice potrebujejo omrežje razvite, sodobne, varne in trajnostne infrastrukture, da bi olajšali potovanja po celotni EU in izboljšali dostopnost obrobnih držav članic za turizem znotraj Evrope in mednarodni turizem; zato poziva Komisijo, naj podpre ponovno uvedbo manjkajočih čezmejnih povezav, preveri primernost obstoječega infrastrukturnega omrežja in predlaga takojšnje dodatne ukrepe na najmanj razvitih območjih in oddaljenih območjih, ki imajo pogosto najmanj razvita omrežja in potrebujejo posebno pozornost; je seznanjen, da obmejne regije v EU sestavljajo 40 % njenega ozemlja in tretjino njenega prebivalstva; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice pripravile ustrezne načrte za dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 in celovitih omrežij do leta 2050, pri čemer mora navesti urnike in razpoložljiva proračunska sredstva, ter naj se posebej osredotoči na čezmejne odseke, zlasti v državah članicah, ki na teh področjih ne napredujejo; poudarja, da to vključuje prepotreben projekt enotno evropsko nebo, ki bi, kljub temu da je na ravni EU že več let obstal, evropskemu letalstvu nemudoma prinesel varnost, učinkovitost in trajnost;

32.  poziva Komisijo, naj preuči izvedljivost in potencialne koristi mehanizma kriznega upravljanja za turistični sektor EU, ne le za ustrezno in hitro odzivanje na sedanjo pandemijo COVID-19, temveč tudi za pripravo na prihodnje izzive podobne vrste in obsega; poudarja, da je pomembno vključiti rešitve za financiranje za kratkoročno pomanjkanje finančnih sredstev ter zagotoviti srednjeročne in dolgoročne okvire in strategije; poziva Komisijo, naj objavi smernice na podlagi dobre prakse v turističnem sektorju v primeru velikih kriz, kot je sedanja pandemija, ter naj spodbudi razvoj in usklajevanje ustreznih spletnih platform, na katerih si lahko deležniki izmenjujejo dobro prakso in informacije;

33.  poziva Komisijo, naj predlaga nov evropski program vključujočega turizma, ki bo izhajal iz modela pobude Calypso ter ranljivim družbenim skupinam omogočil uporabo nacionalnih turističnih bonov v pridruženih ustanovah v drugih državah članicah, ki prav tako ponujajo program socialnega turizma svojim državljanom; ugotavlja, da so se tovrstni programi v številnih državah članicah zelo dobro obnesli, in meni, da bi bilo zelo pozitivno, če bi bili interoperabilni na ravni EU;

34.  poudarja pomen skupnega pristopa EU k varovanju konkurenčnosti sektorja z izboljšanjem njegove strategije za komuniciranje z državljani; poudarja tudi usklajevalno vlogo EU za turistični sektor, ki bi jo bilo treba izboljšati z ukrepi za dodano vrednost na ravni EU in dodatnim spodbujanjem izmenjave dobre prakse med državami članicami; poziva k zmanjšanju neupravičenega upravnega in davčnega bremena, podpori za ustanavljanje podjetij ter spodbujanju čezmejne prodaje in storitev;

35.  poudarja pomen mednarodnega sodelovanja v potovalnem in turističnem sektorju ter spodbuja institucije EU, naj še naprej omogočajo dialog in sodelovanje s Svetovno turistično organizacijo (UNWTO);

36.  meni, da bi nastop novih tehnologij in nadaljnja digitalizacija znatno povečala privlačnost potovalnega in turističnega sektorja ter da bi z uporabnikom prijaznimi platformami in novimi poslovnimi modeli okrepili rast, konkurenčnost in blaginjo v sektorju; zato meni, da sta redno usposabljanje in prekvalifikacija obstoječe delovne sile v tem sektorju izjemno pomembna ter da se je treba posebej osredotočiti na digitalne spretnosti in inovativne tehnologije;

37.  poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve spletnega postopka za pridobitev vizuma kot sredstva za privabljanje večjega števila mednarodnih turistov v Evropo, pri čemer naj ohrani močno varovanje evropskih meja; ugotavlja, da je pandemija COVID-19 pokazala, da je treba sprejeti inovacije in na novo zasnovati ponudbo storitev, tudi tistih, ki omogočajo tesnejše stike med ljudmi; zato poziva Komisijo, naj preuči možnosti dostopa do e-vizumov na daljavo, ki bo cenovno ugoden in časovno učinkovit ter bo omogočal dostop do turističnih destinacij v Evropi, za dobronamerne državljane tretjih držav, ki potrebujejo vizume, njihovi biometrični podatki pa se bodo v vsakem primeru zbirali, ko bo začel v celoti delovati vstopno-izstopni sistem;

38.  opozarja na pomen spodbujanja trajnostnega turizma, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest, varstvu in obnovi naravnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter k rasti in konkurenčnosti, in sicer z opiranjem na nove poslovne modele; poziva Komisijo, naj olajša dostop do financiranja EU za deležnike v turizmu, zlasti za male ponudnike namestitev v vseh tržnih segmentih, ki morajo biti deležni posebne pozornosti in podpore; potrjuje, da bi moralo takšno financiranje podpirati prehod na trajnostne, inovativne, odporne in visokokakovostne turistične proizvode in storitve ter dodatno prispevati k trajnosti, potovanjem zunaj sezone in geografski razpršenosti turističnih tokov; meni, da je treba zagotoviti podporo in usklajevanje na ravni Unije, da bi izboljšali upravljanje turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, med drugim z uvedbo potrdil za trajnostni turizem; poudarja pomen spodbujanja prehoda s prekomernega turizma na druge oblike kulturnega in trajnostnega turizma, ki spoštujejo naše okolje in našo kulturno dediščino;

39.  poudarja pomen turizma za nekatere države in geografska območja EU, kjer so storitve, povezane s turizmom, pogosto pomemben dejavnik pri zagotavljanju zaposlitev in so eden od glavnih virov dohodka za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj pri obnovitvi prostega gibanja in prometnih povezav med najbolj oddaljenimi regijami in otoki ter celinsko EU pripravi prilagojene ukrepe; poudarja, da so za te regije izjemno pomembne posebne povezave ter dodatna finančna in upravna podpora; poudarja pomembnost osredotočanja na obalna in morska območja v strategiji in pobudah EU za turizem, vključno s priložnostmi za financiranje ter promocijskimi in komunikacijskimi orodji, ter okrepitve delovanja zadevnih trgov z oblikovanjem prilagojenih politik v sodelovanju z deležniki in organi z destinacij; opozarja na pomen podpiranja družinskih podjetij, ki razvijajo lokalne ali regionalne trge ter spodbujajo lokalni turizem, saj zajemajo pomemben delež delovnih mest v evropskem zasebnem sektorju in so naravni inkubatorji podjetniške kulture;

40.  želi spomniti, da kulturni turizem sestavlja 40 % vsega evropskega turizma in da 68 % Evropejcev meni, da prisotnost kulturne dediščine, ki vključuje kulturne poti, med njimi Jakobovo pot („Camino de Santiago“), ki bo leta 2021 praznovala jubilej oziroma Jakobovo leto, vpliva na njihovo izbiro počitniške destinacije(2); zato poziva Komisijo, naj predlaga, da države članice v naslednjem delovnem načrtu za področje kulture določijo jasne strateške in operativne cilje, ki naj bodo usmerjeni v rezultate, ter izboljšajo sedanji strateški okvir za kulturo; poudarja, da bi bilo treba naložbe v kulturne znamenitosti šteti in obravnavati kot vir za izboljšanje konkurenčnosti in rasti na lokalni ravni, ne da bi pozabili na njihovo lastno vrednost v okviru kulturne dediščine, ki jo je treba zaščititi, zlasti pred podnebnimi spremembami in prekomernim turizmom; poziva Komisijo, naj okrepi finančno vzdržnost kulturnih znamenitosti, ki se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ter spodbudi razvoj shem financiranja, ki bodo temeljile na zasebnem kapitalu; poziva tudi k povečanju proračuna za program DiscoverEU, ki bi lahko bistveno spodbudil mladinski turizem; poudarja posebne potrebe kulturnih ustanov, ki prejemajo javno pomoč v tem obdobju okrevanja, saj morajo zagotoviti varnost obiskovalcev in ohranjati svoj ekonomski model; poziva Komisijo, naj poišče alternativne mehanizme za podporo kulturnih delavcev, ki so močno odvisni od delovanja turizma;

41.  poudarja koristi podeželskega in kmečkega ekoturizma ter poziva Komisijo, naj še bolj spodbuja in podpira pobude, s katerimi bi ustvarili dodatne vire dohodka za podeželska območja in zaposlitvene možnosti, preprečili odseljevanje in povečali socialne koristi; poudarja vlogo, ki jo ima lahko Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), zlasti program LEADER, pri podpiranju lokalnih in podeželskih turističnih pobud, ter poziva k ustreznemu financiranju tega programa v programskem obdobju 2021–2027; meni, da je treba okrepiti kmečki turizem na podeželskih območjih, da bi se diverzificirali viri prihodkov kmetov, zlasti malih kmetij, ter da bi tako preprečili opuščanje zemljišč in odseljevanje ter podprli podeželsko gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba rezervirati posebna sredstva za kmečki turizem, ki ima bistveno vlogo pri diverzifikaciji prihodkov kmetov in razvoju podeželskih območij;

42.  poudarja pomen zdravstvenega turizma, ki zajema zdravstveni turizem, turizem za dobro počutje in zdraviliški turizem; poziva Komisijo, naj po potrebi spodbuja evropsko zdravstveno preventivo, balneologijo, trajnostni in gorski zdravstveni turizem; poudarja potrebo po dodatnih naložbah v izboljšanje infrastrukture za trajnostni turizem ter pomen večje prepoznavnosti evropskih zdravilišč in središč za turizem za dobro počutje; poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljnje znanstveno podprte možnosti financiranja, saj lahko zdravstveni turizem s preventivnimi ukrepi in manjšo porabo zdravil prispeva k zmanjšanju zdravstvenih stroškov ter dodatno izboljša trajnost in kakovost dela;

43.  poudarja pomen dostopnosti potovalnih in turističnih storitev za starajoče se prebivalstvo, pa tudi za invalide in osebe s funkcionalnimi omejitvami; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno spodbujajo potekajoči razvoj standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo za dostopne turistične storitve in zagotovijo, da se bo po sprejetju začel hitro in pravilno izvajati ter da bodo ponudniki storitev spoštovali ustrezne že uveljavljene standarde glede dostopnosti ali tiste, ki so v procesu uveljavitve; prav tako poziva Komisijo, naj si prizadeva za olajšanje morebitne širše uporabe in priznavanja invalidske izkaznice EU;

44.  poudarja, da ima šport pomembno vlogo v turizmu, in opozarja na pomen športnih dogodkov in dejavnosti pri zagotavljanju privlačnosti evropskih regij za turiste; opozarja na priložnosti, ki izhajajo iz potovanj športnikov in gledalcev športnih dogodkov, ki lahko privabijo turiste tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja pomen evropske gastronomije, gastronomskih poti in sektorja gostinstva za turizem in za celotno gospodarstvo; poudarja, da je treba ta področja zato vključiti v splošno strategijo za turizem;

o
o   o

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in aktualnemu predsedstvu Sveta.

(1) Člen 195(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). (2) Posebna raziskava Eurobarometer št. 466 – Kulturna dediščina, 12/2017.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU zaradi nujne potrebe po odložitvi nekaterih rokov za predložitev in izmenjavo podatkov na področju obdavčevanja zaradi pandemije COVID-19 (COM(2020)0197 – C9-0134/2020 – 2020/0081(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0197),

—  ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9‑0134/2020),

—  ob upoštevanju členov 82 in 163 Poslovnika,

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Za določitev trajanja odložitve je treba upoštevati, da je namen tega obravnavati izjemne razmere, in ne bi smelo ovirati uveljavljene strukture in delovanja Direktive 2011/16/EU. Zato bi bilo primerno, da odložitev traja tako dolgo, kot je sorazmerno s težavami, ki jih pandemija COVID-19 povzroča pri predložitvi in izmenjavi podatkov. (5)  Za določitev trajanja odložitve je treba upoštevati, da je namen tega obravnavati izjemne razmere. Odložitev ne bi smela spodkopavati politike Unije o boju proti davčnim utajam, izogibanju plačilu davka in agresivnemu davčnemu načrtovanju z izmenjavo informacij med davčnimi upravami, torej ne bi smela ovirati uveljavljene strukture in delovanja Direktive 2011/16/EU. Zato bi bilo primerno, da odložitev traja tako dolgo, kot je sorazmerno s težavami, ki jih pandemija COVID-19 povzroča pri predložitvi in izmenjavi podatkov. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)   Zaradi trenutne negotovosti glede razvoja pandemije COVID-19 bi bilo tudi koristno predvideti možnost enkratnega dodatnega podaljšanja obdobja odložitve za predložitev in izmenjavo podatkov. To bi bilo potrebno, če bi se izredne okoliščine resnih tveganj za javno zdravje, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, v delu ali celotnem obdobju odložitve nadaljevale, države članice pa bi morale izvajati nove ali nadaljevati z obstoječimi ukrepi omejitve gibanja. Takšno podaljšanje ne bi smelo ovirati uveljavljene strukture in delovanja Direktive Sveta 2011/16/EU. Namesto tega bi moralo biti časovno omejeno, določeno vnaprej in sorazmerno s praktičnimi težavami, ki jih povzročajo začasni ukrepi omejitve gibanja. Podaljšanje ne bi smelo vplivati na bistvene elemente obveznosti poročanja in izmenjave informacij v skladu s to direktivo. Z njim se lahko odložitev roka za izpolnitev teh obveznosti zgolj podaljša, hkrati pa je treba zagotoviti, da se na koncu vse informacije izmenjajo. črtano Sprememba 4 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 27b Člen 27b Podaljšanje obdobja odložitve črtano Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 27c o podaljšanju obdobja odložitve za predložitev in izmenjavo podatkov, kot je določeno v odstavkih 12 in 18 člena 8ab in v členu 27a, za največ 3 dodatne mesece. Komisija lahko sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka samo, če v delu ali celotnem obdobju odložitve še vedno obstajajo izredne okoliščine resnih tveganj za javno zdravje zaradi pandemije COVID-19 in morajo države članice izvajati ukrepe omejitve gibanja. Sprememba 5 Predlog direktive Člen 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 27c Člen 27c Izvajanje prenosa pooblastila črtano 1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz člena 27b se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranega akta iz člena 27b se na Komisijo prenese le za obdobje odložitve rokov za predložitev in izmenjavo podatkov iz odstavkov 12 in 18 člena 8ab ter člena 27a. 3.  Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 27b. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnega delegiranega akta. 4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. 5.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem uradno obvesti Svet. V uradnem obvestilu Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka. 6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 27b, začne veljati nemudoma in se uporablja, v kolikor mu ne nasprotuje Svet. Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v petih delovnih dneh od uradnega obvestila o aktu. V takem primeru Komisija akt razveljavi takoj, ko jo Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu. 7.  Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranem aktu, ki ga sprejme, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranemu aktu in o preklicu prenosa pooblastila s strani Sveta.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne začasne podpore v okviru EKSRP kot odziv na izbruh COVID-19 (COM(2020)0186 – C9-0128/2020 – 2020/0075(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0186),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0128/2020),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 4. junija 2020, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. junija 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na izbruh COVID-19

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/872.)

(1) Mnenje z dne 11. junija 2020.

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 19. junija 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi začasnih ukrepov glede rokov za faze zbiranja, preverjanja in pregleda iz Uredbe (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi zaradi izbruha COVID-19 (COM(2020)0221 – C9-0142/2020 – 2020/0099(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 (1)  Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 sporočila, da je izbruh COVID-19 prerasel v svetovno pandemijo. Države članice so posledice te pandemije občutile kot dramatične in izjemne. Sprejele so vrsto omejevalnih ukrepov za zaustavitev ali upočasnitev prenosa COVID-19, ki vključujejo ukrepe za omejitev prostega gibanja državljanov, prepoved javnih dogodkov ter zaprtje trgovin, restavracij in šol. Zaradi teh ukrepov je javno življenje v skoraj vseh državah članicah tako rekoč zastalo. (1)  Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 sporočila, da je izbruh COVID-19 prerasel v svetovno pandemijo. Države članice so posledice te pandemije občutile kot dramatične in izjemne. Sprejele so vrsto omejevalnih ukrepov za zaustavitev ali upočasnitev prenosa COVID-19, ki vključujejo ukrepe za omejitev prostega gibanja državljanov, prepoved javnih dogodkov ter zaprtje trgovin, restavracij in šol. Zaradi teh ukrepov je javno življenje v skoraj vseh državah članicah zastalo. Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Države članice so navedle, da bodo omejitve, uvedene z ukrepi za odziv na pandemijo COVID-19, sproščale le postopoma, da bi lahko spremljale in nadzirale razmere v javnem zdravju. Zato je primerno, da se rok za zbiranje izjav o podpori podaljša za šest mesecev, pri čemer je zajeto obdobje od 11. marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je izbruh prerasel v pandemijo. To podaljšanje temelji na predpostavki, da bodo v večini držav članic ali v več državah članicah, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, vsaj v prvih šestih mesecih po 11. marcu 2020 veljali ukrepi, ki bodo močno ovirali možnosti organizatorjev, da izvedejo lokalne kampanje in zbirajo izjave o podpori v papirni obliki. Obdobje zbiranja za pobude, za katere je zbiranje izjav o podpori že potekalo 11. marca 2020, bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev. Če se je obdobje zbiranja za pobudo začelo po 11. marcu, je treba to obdobje sorazmerno podaljšati. (6)  Države članice so navedle, da bodo omejitve, uvedene z ukrepi za odziv na pandemijo COVID-19, sproščale le postopoma, da bi lahko spremljale in nadzirale razmere v javnem zdravju. Zato je primerno, da se rok za zbiranje izjav o podpori podaljša za šest mesecev, pri čemer je zajeto obdobje od 11. marca 2020, ko je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je izbruh prerasel v pandemijo. To podaljšanje temelji na predpostavki, da bodo vsaj v četrtini držav članic ali v več državah članicah, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, vsaj v prvih šestih mesecih po 11. marcu 2020 veljali ukrepi, ki bodo močno ovirali možnosti organizatorjev, da izvedejo lokalne kampanje in zbirajo izjave o podpori v papirni obliki. Obdobje zbiranja za pobude, za katere je zbiranje izjav o podpori že potekalo 11. marca 2020, bi bilo zato treba podaljšati za šest mesecev. Če se je obdobje zbiranja za pobudo začelo po 11. marcu, je treba to obdobje sorazmerno podaljšati. Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  Ker je težko predvideti, kdaj se bo pandemija v Uniji končala, je primerno, da se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se obdobje zbiranja v zvezi s pobudami, za katere obdobje zbiranja 11. septembra 2020 še poteka, nadalje podaljša, če še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so posledica pandemije COVID-19. Šestmesečno podaljšanje obdobja zbiranja, določeno s to uredbo, bi moralo Komisiji omogočiti dovolj časa, da odloči o upravičenosti nadaljnjega podaljšanja obdobja zbiranja. Pooblastilo bi moralo Komisiji tudi omogočiti, da sprejme izvedbene akte za podaljšanje obdobja zbiranja v primeru nove krize v javnem zdravju, ki bi bila povezana z novim izbruhom COVID-19, če bi večina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, sprejelo ukrepe, ki bi verjetno imeli enak učinek. (7)  Ker je težko predvideti, kdaj se bo pandemija v Uniji končala, je primerno, da se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi se obdobje zbiranja v zvezi s pobudami, za katere obdobje zbiranja 11. septembra 2020 še poteka, nadalje podaljša, če še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so posledica pandemije COVID-19. Šestmesečno podaljšanje obdobja zbiranja, določeno s to uredbo, bi moralo Komisiji omogočiti dovolj časa, da odloči o upravičenosti nadaljnjega podaljšanja obdobja zbiranja. Pooblastilo bi moralo Komisiji tudi omogočiti, da sprejme izvedbene akte za podaljšanje obdobja zbiranja v primeru nove krize v javnem zdravju, ki bi bila povezana z novim izbruhom COVID-19, če bi vsaj četrtina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, sprejelo ukrepe, ki bi verjetno imeli enak učinek. Sprememba 9 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo) Komisija o odobritvi podaljšanja za vsako zadevno pobudo obvesti organizatorje in države članice ter svojo odločitev objavi v spletnem registru iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2019/788. Poleg tega v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam vseh pobud in odločitev o podaljšanju obdobja zbiranja izjav o podpori za vsako pobudo. Sprememba 10 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1 (2)  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša najdaljša obdobja zbiranja za pobude iz odstavka 1, če večina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, po 11. septembru 2020 še naprej uporablja ukrepe v odziv na pandemijo COVID-19, ki znatno ovirajo možnost organizatorjev, da zbirajo izjave o podpori v papirni obliki in obveščajo javnost o svojih tekočih pobudah. (2)  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša najdaljša obdobja zbiranja za pobude iz odstavka 1, če vsaj četrtina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, po 11. septembru 2020 še naprej uporablja ukrepe v odziv na pandemijo COVID-19, ki znatno ovirajo možnost organizatorjev, da zbirajo izjave o podpori v papirni obliki in obveščajo javnost o svojih tekočih pobudah. Sprememba 11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2 Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša najdaljše obdobje zbiranja za pobude, za katere se izjave o podpori zbirajo v času novega izbruha COVID-19, zaradi katerega mora večina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, uporabiti ukrepe, ki v enaki meri vplivajo na organizatorje teh pobud. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podaljša najdaljše obdobje zbiranja za pobude, za katere se izjave o podpori zbirajo v času novega izbruha COVID-19, zaradi katerega mora vsaj četrtina držav članic ali več držav članic, ki predstavljajo več kot 35 % prebivalstva Unije, uporabiti ukrepe, ki v enaki meri vplivajo na organizatorje teh pobud. Sprememba 12 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 3 Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 6(2) in opredelijo zadevne pobude ter novi končni datum njihovega obdobja zbiranja. V izvedbenih aktih iz prvega in drugega pododstavka se navedejo pobude, za katere se obdobje zbiranja podaljša, skupaj z novim končnim datumom njihovega obdobja zbiranja in rezultati ocene iz petega pododstavka. Izvedbeni akti iz tega odstavka se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 6(2). Sprememba 13 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 5 Da bi se ocenilo, ali je zahteva iz prvega in drugega pododstavka izpolnjena, države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo informacije o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti v odziv na pandemijo COVID-19. Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo informacije o ukrepih, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti v odziv na pandemijo COVID-19 ali v odziv na nov izbruh COVID-19. Da bi Komisija lahko ocenila, ali so zahteve iz prvega in drugega pododstavka izpolnjene, sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobna merila za to oceno. Sprememba 14 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 (1)  Ne glede na člena 14(2) in 15(1) Uredbe (EU) 2019/788, če sta imela Evropski parlament ali Komisija po 11. marcu 2020 težave pri organizaciji javne predstavitve oziroma srečanja z organizatorji zaradi ukrepov, ki jih je v odziv na pandemijo COVID-19 sprejela država članica, v kateri nameravata ti instituciji organizirati predstavitev ali srečanje, tako predstavitev ali srečanje organizirata takoj, ko javnozdravstvene razmere v zadevni državi članici to dopuščajo. (1)  Ne glede na člena 14(2) in 15(1) Uredbe (EU) 2019/788, če sta imela Evropski parlament ali Komisija po 11. marcu 2020 težave pri organizaciji javne predstavitve oziroma srečanja z organizatorji zaradi ukrepov, ki jih je v odziv na pandemijo COVID-19 sprejela država članica, v kateri nameravata ti instituciji organizirati predstavitev ali srečanje, predstavitev ali srečanje organizirata takoj, ko javnozdravstvene razmere v zadevni državi članici to dopuščajo, če pa so se organizatorji pripravljeni udeležiti predstavitve oziroma srečanja na daljavo, ju instituciji organizirata takoj, ko se z organizatorji dogovorita za datum zanju.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda (2020/2685(RSP))

P9_TA(2020)0173 B9-0196/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega in od četrtega do sedmega odstavka preambule, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6,

–  ob upoštevanju členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 2, 3, 4, 5 in 21,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(3),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leto 2020, druge raziskave o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji (EU-MIDIS II), ki jo je Agencija Evropske unije za temeljne pravice objavila decembra 2017, raziskav Agencije za temeljne pravice z naslovom „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), objavljenih 23. novembra 2018 in 15. novembra 2019, in poročila Agencije za temeljne pravice o izkušnjah z rasno diskriminacijo in rasističnim nasiljem pri ljudeh afriškega porekla v EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o rasizmu in sovraštvu do manjšin v svetu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile(6),

–  ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti,

–  ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti,

–  ob upoštevanju videoposnetka tiskovne konference podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. junija 2020 po smrti Georgea Floyda,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj 5. junija 2020 o primeru Georgea Floyda v Pododboru za človekove pravice,

–  ob upoštevanju publikacije Agencije za temeljne pravice z dne 5. decembra 2018 z naslovom „Preventing unlawful profiling today and in the future: a guide“ (Vodnik k preprečevanju nezakonitega profiliranja danes in v prihodnosti),

–  ob upoštevanju Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 19. septembra 2001 o Evropskem kodeksu policijske etike,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in splošnih priporočil odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 28. maja 2020, v kateri je obsodila uboj Georgea Floyda,

–  ob upoštevanju izjave neodvisnih strokovnjakov o posebnih postopkih sveta OZN za človekove pravice z dne 5. junija 2020 o protestih proti sistemskemu rasizmu v Združenih državah,

–  ob upoštevanju durbanske deklaracije in akcijskega programa iz leta 2002 ter njegovega spremljanja in poročila posebnega poročevalca OZN o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti do boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in s tem povezani nestrpnosti,

–  ob upoštevanju mednarodnega desetletja oseb afriškega porekla,

–  ob upoštevanju ameriške ustave,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je bil 25. maja 2020 George Floyd, 46-letni neoboroženi Afroameričan, v Minneapolisu v Minnesoti aretiran zaradi domnevne uporabe ponarejenega bankovca in ubit po tem, ko je policist, belec, 8 minut in 46 sekund klečal na njegovem na vratu; ker je George Floyd večkrat ponovil, da ne more dihati;

B.  ker je smrt Georgea Floyda, ki je le zadnja na seznamu primerov uporabe pretirane sile in ubojev s strani policistov, sprožila obsežne demonstracije in proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju v vseh ZDA in po vsem svetu;

C.  ker je bil po množičnih protestih policist Derek Chauvin, ki je bil sprva obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, obtožen uboja, za kar je predpisana kazen do 35 let zapora; ker so bili trije drugi policisti, ki so bili vpleteni v aretacijo Georgea Floyda, odpuščeni in se soočajo z obtožbo pomoči pri kaznivem dejanju;

D.  ker z nasiljem in uničevanjem lastnine ni mogoče rešiti problema zakoreninjene diskriminacije in ju je treba ostro obsoditi; ker morajo protestniki zahteve po pravici izraziti na miren način, policija in druge varnostne sile pa se morajo vzdržati uporabe pretirane sile, da se ne bi napete razmere še dodatno zaostrile;

E.  ker se je že pred protesti zaradi smrti Georgea Floyda zvrstilo veliko protestov proti nasilju policije in rasizmu v ZDA; ker v ZDA temnopolti prebivalci in drugi nebelci predstavljajo 40 % zapornikov in le 13 % celotnega prebivalstva; ker je stopnja umrljivosti v policijskem pridržanju v ZDA za temnopolte šestkrat večja kot za belce, za hispanično prebivalstvo(7) pa trikrat večja, prav tako je večja uporaba prekomerne ali smrtonosne sile, ki nesorazmerno prizadene temnopolte;

F.  ker so se med protesti, tudi v Minneapolisu, zgodili posamezni nasilni incidenti;

G.  ker je predsednik Trump napotil nacionalno stražo;

H.  ker sta odziv in podžigajoča retorika predsednika ZDA, vključno z njegovo grožnjo, da bo odposlal ameriško vojsko, če protesti ne bi prenehali, prispevala le k okrepitvi protestov;

I.  ker so bili poročevalec CNN Omar Jimenez in njegovi kolegi aretirani, ko so poročali o protestih v Minneapolisu, kasneje pa so bili izpuščeni po potrditvi, da so novinarji; ker je bilo številnim novinarjem preprečeno, da bi prosto poročali o demonstracijah, kljub temu, da so nosili novinarske izkaznice na vidnem mestu, več desetin pa jih je bilo žrtev napadov policijskih sil, od katerih so nekateri utrpeli hude poškodbe;

J.  ker je EU zavezana spoštovanju svobode izražanja in obveščanja ter svobode zbiranja in združevanja; ker morajo v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije vse omejitve temeljnih pravic in državljanskih svoboščin spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti;

K.  ker izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva, kot določa 10. člen EKČP;

L.  ker Evropska unija v skladu s členom 4(2) Pogodbe o Evropski uniji spoštuje temeljne državne funkcije držav članic, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti; ker zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice;

M.  ker je po smrti Georgea Floyda in protestih v ZDA demonstriralo tudi na tisoče ljudi v evropskih mestih in drugih mestih po svetu v podporo protestom v ZDA, proti rasizmu in v podporo gibanju Black Lives Matter (življenja temnopoltih štejejo); ker gibanje Black Lives Matter ni novo;

N.  ker so v nekaterih državah članicah EU protesti okrepili gibanje proti rasizmu, katerega tarča so temnopolti in nebelci, prav tako pa so vodili k spominjanju na kolonialno preteklost Evrope in njene vloge v čezatlantski trgovini s sužnji; ker bi bilo treba te krivice in hudodelstva zoper človečnost priznati na ravni EU in nacionalni ravni ter jih obravnavati na institucionalni ravni in v izobraževalnem sistemu;

O.  ker so nekateri v demokratični mednarodni skupnosti odločno zavrnili pretirano uporabo sile, obsodili vsakršno nasilje in rasizem ter pozvali, naj se vsi tovrstni incidenti obravnavajo hitro, učinkovito in ob popolnem spoštovanju pravne države in človekovih pravic; ker bi morali voditelji institucij EU javno in brez pridržkov obsoditi rasizem in policijsko nasilje, ki sta povzročila smrt Georgea Floyda in drugih;

P.  ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice ključna načela zakonodaje EU; ker bi nas morala ta skupna načela in vrednote združevati v boju proti vsem oblikam nepravičnosti, rasizma in diskriminacije;

Q.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, ter bi se morali v celoti spoštovati;

R.  ker člen 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

S.  ker moto EU „Združena v raznolikosti“ obsega ne le državljanstvo, ampak tudi vse zgoraj navedene podlage;

T.  ker je rasizem zaskrbljujoče vprašanje po vsem svetu in ker se povsod po svetu še vedno pojavljajo rasistični in ksenofobni pogledi;

U.  ker se strukturni rasizem odraža tudi v socialno-ekonomskih neenakostih in revščini, ti dejavniki pa se medsebojno povezujejo in krepijo; ker je to še posebej vidno na trgu dela, kjer so najbolj prekarni delavci temnopolti, pa tudi pri stanovanjih in izobraževanju; ker morajo biti ukrepi za enakost in boj proti strukturnemu rasizmu usklajeni in se morajo sistematično obravnavati;

V.  ker sta po mnenju Agencije za temeljne pravice rasna diskriminacija in nadlegovanje v Evropski uniji še vedno običajna(8); ker so rasne in etnične manjšine žrtve nadlegovanja, nasilja in sovražnega govora na spletu in zunaj njega; ker se rasne in etnične manjšine v EU soočajo s strukturno diskriminacijo na vseh področjih, vključno s prebivališčem, zdravstvenim varstvom, zaposlovanjem in izobraževanjem;

W.  ker je bilo v raziskavi Agencije za temeljne pravice ugotovljeno, da so rasno opredeljene skupine, ki jih v Evropi najbolj prizadenejo rasizem in diskriminacija na podlagi etničnega ali priseljenskega porekla, Romi ter osebe iz severne in podsaharske Afrike(9); ker raziskava Agencije za temeljne pravice ugotavlja tudi visoko stopnjo diskriminacije in rasizma do muslimanov(10) in judov(11);

X.  ker nekateri mnenjski voditelji in politiki po vsej EU prevzemajo rasistično in ksenofobno držo, s tem pa spodbujajo družbeno ozračje, ki zagotavlja plodna tla za rasizem, diskriminacijo in kazniva dejanja iz sovraštva; ker to ozračje še dodatno spodbujajo populistična in ekstremistična gibanja, ki skušajo razdeliti družbo; ker so ta dejanja v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami, katerim so se zavezale vse države članice;

Y.  ker je cilj dela policije in organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj braniti varnost ljudi v EU in jih zaščititi pred kriminalom, terorizmom in nezakonitimi dejavnostmi ali dejanji ter izvajati zakone, včasih v težkih okoliščinah; ker policisti pogosto tvegajo svoje življenje, ko varujejo druge;

Z.  ker rasizem, diskriminacija ter prekomerna in smrtonosna uporaba sile s strani policije obstajajo tudi v EU; ker so bili organi kazenskega pregona v številnih državah članicah deležni kritik zaradi uporabe prekomerne sile; ker v primeru, ko se oseba sooči s policijo ali drugimi predstavniki državnih sil, uporaba fizične sile, ki ni bila nujno potrebna zaradi ravnanja te osebe, zmanjšuje človekovo dostojanstvo in načeloma predstavlja kršitev pravice iz člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah(12); ker je treba nesorazmerno uporabo sile ostro obsoditi;

AA.  ker so v skladu s poročili Agencije za temeljne pravice temnopolti ljudje in nebelci v EU izpostavljeni rasnemu in diskriminatornemu profiliranju; ker je policija v petih letih pred raziskavo ustavila četrtino vseh oseb afriškega porekla, ki jih je anketirala Agencija za temeljne pravice, in ker je 41 % oseb to kontrolo označilo kot rasno profiliranje(13);

AB.  ker večina (63 %) žrtev rasističnih fizičnih napadov policije incidenta ni prijavila, ker se po njihovem mnenju ne bi nič spremenilo (34 %) ali ker ne zaupajo policiji ali se je bojijo (28 %)(14); ker je treba žrtvam policijskega nasilja zagotoviti zaščito in dostop do pravnega varstva;

AC.  ker je bilo v letnem poročilu o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki ga je pripravil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ugotovljeno, da so temnopolte osebe in nebelci pogosto tarče rasističnega nasilja, v številnih državah pa nista zagotovljeni pravna pomoč in finančna podpora žrtvam, ki okrevajo po nasilnih napadih;

AD.  ker morajo institucije EU sprejeti konkretne ukrepe za odpravo strukturnega rasizma, diskriminacije in premajhne zastopanosti rasnih in etničnih manjšin v svojih strukturah;

AE.  ker je treba okrepiti boj proti rasizmu in diskriminaciji v naših družbah, saj gre za skupno odgovornost; ker mora Evropska unija nujno razmisliti o tem vprašanju in se zavezati, da bo obravnavala strukturni rasizem in diskriminacijo, s katero se soočajo številne manjšine;

1.  izjavlja, da življenja temnopoltih štejejo;

2.  zelo obsoja grozljive okoliščine smrti Georgea Floyda v ZDA, pa tudi podobne smrti drugod po svetu; izraža sožalje njegovim svojcem in prijateljem, pa tudi svojcem in prijateljem drugih žrtev; poziva oblasti, naj ta primer in podobne primere temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;

3.  ostro obsoja vse oblike rasizma, sovraštva in nasilja, pa tudi morebitne fizične in verbalne napade na osebe določene rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja ter državljanstva v javnem in zasebnem življenju; opozarja, da v naši družbi ni prostora za rasizem in diskriminacijo; poziva Komisijo, Evropski svet in Svet, naj ostro in odločno nasprotujejo rasizmu, nasilju in nepravičnosti v Evropi;

4.  poziva vlado in oblasti v Združenih državah Amerike, naj odločno ukrepajo proti strukturnemu rasizmu in neenakosti v državi, ki se kažejo v policijskem nasilju; obsoja policijsko ravnanje zoper miroljubne protestnike in novinarje ter zelo obžaluje grožnje predsednika ZDA, da bo nadnje poslal vojsko;

5.  podpira najnovejše množične proteste proti rasizmu in diskriminaciji, ki so se po smrti Georgea Floyda začeli v prestolnicah in mestih po svetu; poudarja, da protestniki pozivajo, da se je treba zoperstaviti zatiranju in strukturnemu nasilju v Evropi; izraža solidarnost, spoštovanje in podporo miroljubnim protestom ter meni, da mora naša družba izkoreniniti strukturni rasizem in neenakost; želi spomniti, da ima vsak posameznik na podlagi mednarodnih pogodb pravico do miroljubnega protesta; obsoja posamezne nasilne incidente;

6.  obsoja vse oblike belske prevlade, vključno z uporabo sloganov, katerih namen je spodkopati ali odvračati od gibanja Black Lives Matter in zmanjšati njegov pomen;

7.  obsoja plenjenje, požige, vandalizem ter uničenje javne in zasebne lastnine, ki so jo povzročili nekateri nasilni protestniki; obsoja ekstremistične in protidemokratične sile, ki namerno zlorabljajo miroljubne proteste, da bi zaostrili konflikte ter širili nered in anarhijo;

8.  poziva vse voditelje in državljane, naj ne pozabijo na vrednote ter naj bolj spodbujajo človekove pravice, demokracijo, enakost pred zakonom ter svobodne in neodvisne medije; obsoja izjave in dejanja voditeljev, ki lahko ogrozijo te vrednote ter povečajo razkol v naši družbi; želi spomniti, da na teh vrednotah temeljijo EU in ZDA ter naše čezatlantsko sodelovanje; poudarja, kako pomembno je, da v čezatlantskem dialogu zakonodajalcev tesneje medparlamentarno sodelujemo in si na bližnjem ponovnem srečanju izmenjamo mnenja in dobro prakso ter opredelimo pravna sredstva za boj proti strukturnemu rasizmu in za varstvo človekovih pravic;

9.  poziva k tesnejšemu večstranskemu sodelovanju v boju proti rasizmu in diskriminaciji; poziva Komisijo, naj v boju proti rasizmu na mednarodni ravni tesneje sodeluje z mednarodnimi akterji, kot so Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN, Afriška unija in Svet Evrope, pa tudi z drugimi mednarodnimi partnerji; pozdravlja, da je 54 afriških držav zahtevalo, da se 17. junija 2020 v Svetu OZN za človekove pravic nujno razpravlja o rasistično motiviranih kršitvah človekovih pravic, sistemskem rasizmu, policijskem nasilju in nasilju nad miroljubnimi protestniki;

10.  poziva institucije, organe in agencije EU ter države članice, naj vsako nesorazmerno uporabo sile in rasistične težnje organov pregona v EU, ZDA in po svetu ostro javno obsodijo;

11.  meni, da je boj proti rasizmu horizontalno vprašanje in bi ga bilo treba upoštevati na vseh političnih področjih Unije; opozarja, da naj bi imeli vsi državljani kot posamezniki ali v skupini pravico do zaščite pred temi neenakostmi, kar pomeni, da je treba njihove pravice ter njihovo polno in enako uveljavljanje spodbujati s pozitivnimi ukrepi;

12.  želi spomniti, da je 26. marca 2019 sprejel resolucijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla, in poziva EU in države članice, naj jo nujno začnejo izvajati;

13.  je zelo zaskrbljen zaradi primerov desničarskega ekstremizma v varnostnih silah, ki so v EU prišli na dan v zadnjih letih(15);

14.  poziva institucije EU in države članice, naj uradno priznajo pretekle krivice in hudodelstva zoper človečnost, storjena nad temnopoltimi, nebelci in Romi; izjavlja, da je suženjstvo hudodelstvo zoper človečnost, in poziva, naj se 2. december razglasi za evropski dan spomina na odpravo trgovine s sužnji; poziva države članice, naj v šolske učne načrte vključijo pouk zgodovine temnopoltih, nebelcev in Romov;

15.  ponavlja, da ima pri odpravljanju predsodkov in stereotipov ter spodbujanju strpnosti, razumevanja in raznolikosti ključno vlogo izobraževanje, ter poudarja, da je izobraževanje tudi nadvse pomembno orodje za končanje strukturne diskriminacije in rasizma v naši družbi;

16.  poziva države članice, naj obsodijo rasistične in afrofobne tradicije, kot je barvanje obraza v črno barvo, in se jim odpovejo;

17.  poziva voditelje EU, naj kmalu organizirajo evropski vrh proti rasizmu za odpravo strukturne diskriminacije v Evropi; poziva Komisijo, naj predlaga celovito strategijo proti rasizmu in diskriminaciji ter okvir EU za nacionalne akcijske načrte proti rasizmu s posebnim delom o boju proti temu pojavu v službah kazenskega pregona, in sicer s presečnim pristopom; poziva Svet, naj oblikuje posebno sestavo Sveta za enakost; poziva institucije EU, naj ustanovijo medinstitucionalno projektno skupino za boj proti rasizmu in diskriminaciji na ravni EU;

18.  poziva države članice, naj na vseh področjih spodbujajo protidiskriminacijske politike in naj v tesnem sodelovanju s civilno družbo in prizadetimi skupnostmi pripravijo nacionalne akcijske načrte proti rasizmu, ki bodo obravnavali izobraževanje, stanovanjska vprašanja, zdravje, zaposlovanje, delo policije, socialne storitve, pravosodni sistem ter politično udeležbo in zastopanost;

19.  poziva, naj vse protidiskriminacijske politike upoštevajo medsektorski pristop in vidik spola za boj proti večplastni diskriminaciji;

20.  poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za povečanje raznolikosti policijskih sil in vzpostavijo okvire za dialog in sodelovanje med policijo in skupnostmi;

21.  glasno poziva k boju proti diskriminaciji na kateri koli podlagi v EU in zato poziva Svet, naj nemudoma spet začne pogajanja o horizontalni direktivi o nediskriminaciji, ki jih blokira že vse od leta 2008, ko je Komisija vložila predlog, ter jih zaključi;

22.  obsoja vse primere kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora na spletu in drugje, ki se vsakodnevno dogajajo v EU, in opozarja, da za rasistični in ksenofobni govor ne velja svoboda izražanja;

23.  vztraja, da morajo države članice uveljaviti in ustrezno izvrševati Okvirni sklep Sveta 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, in sicer je treba preiskati vzroke za kazniva dejanja, kot so predsodki zaradi rase oziroma zaradi nacionalne ali etnične pripadnosti, ter zagotoviti, da se rasistična kazniva dejanja iz sovraštva evidentirajo, preiščejo, preganjajo in kaznujejo; poleg tega poziva Komisijo, naj pregleda in po potrebi spremeni okvirno direktivo in njeno izvajanje ter naj ukrepa proti državam članicam, ki je ne izvajajo v celoti;

24.  opozarja države članice, da je treba vzpostaviti neodvisne mehanizme za pritožbe proti policiji, ki bi vodili preiskave v primerih policijskih kršitev in zlorabe; poudarja, da je za demokratično delovanje policije potrebno, da je policija odgovorna za svoja dejanja pred zakonom, javnimi organi in celotno javnostjo, ki ji služi; meni, da je ključna zahteva za odgovornost vzdrževanje učinkovitih in uspešnih instrumentov nadzora;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zbiranje podatkov, razčlenjenih glede na raso in etično poreklo (kot je opredeljeno v direktivi o rasni enakosti), ki se zagotovijo prostovoljno in anonimno; meni, da bi bilo treba podatke o etnični diskriminaciji in kaznivih dejanjih iz sovraštva v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravnimi okviri in zakonodajo EU o varstvu podatkov zbirati le za namene zagotavljanja izvora rasističnega in diskriminatornega govora in dejanj ter boja proti njim;

26.  je seznanjen, da bo Komisija pripravila prvo letno poročilo o pravni državi, katerega področje uporabe je sicer omejeno; ponovno poziva k celovitemu mehanizmu o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, ki bi moral vključevati spremljanje stanja glede rasizma in diskriminacije v vseh državah članicah EU;

27.  obsoja rasno in etnično profiliranje, ki ga uporabljajo policija in organi kazenskega pregona, ter meni, da morajo policija in sile kazenskega pregona biti zgled na področju boja proti rasizmu in diskriminaciji; poziva EU in države članice, naj razvijejo politike in ukrepe za boj proti diskriminaciji ter končajo vse oblike rasnega ali etičnega profiliranja na področju kazenskega pregona, v okviru ukrepov proti terorizmu in pri nadzoru priseljevanja; še posebej poudarja, da se morajo nove tehnologije, ki jih uporabljajo organi pregona, zasnovati in uporabljati tako, da ne bodo povzročala diskriminacije rasnih in etničnih manjšin; predlaga ukrepe za boljše usposabljanje pripadnikov policije in organov kazenskega pregona o strategijah proti rasizmu in diskriminaciji, pa tudi za preprečevanje in odkrivanje rasnega profiliranja ter ukrepanje proti njemu; poziva države članice, naj primerov policijskega nasilja in zlorab ne pustijo nekaznovanih, temveč naj jih ustrezno preiščejo, sodno preganjajo in kaznujejo;

28.  obsoja uporabo nasilja in nesorazmerne ukrepe državnih organov; poziva pristojne organe, naj v primeru suma ali obtožb o uporabi nesorazmerne sile zagotovijo pregledno, nepristransko, neodvisno in učinkovito preiskavo; opozarja, da morajo organi pregona odgovorno opravljati svoje naloge in ravnati v skladu z ustreznimi pravnimi in operativnimi okviri, zlasti z osnovnimi načeli OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona;

29.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo uporaba sile s strani organov pregona vedno zakonita, sorazmerna, nujna in zadnja možnost ter da bosta pri tem varovana človeško življenje in telesna nedotakljivost; ugotavlja, da je pretirana uporaba sile proti množicam v nasprotju z načelom sorazmernosti;

30.  opozarja na pravico državljanov, da snemajo prizore policijskega nasilja, ki se lahko uporabijo kot dokaz, in da policija ali odgovorni organ ljudem nikoli ne bi smel groziti med snemanjem in da niso dolžni uničiti dokazov ali pristati na odvzem osebnih predmetov, da bi jim preprečili pričanje;

31.  poziva Komisijo, naj ustanovi neodvisno strokovno skupino, ki bo pripravila kodeks policijske etike EU, v katerem bodo določena načela in smernice za cilje, uspešnost, spremljanje in kontrolo policije v demokratičnih družbah, v katerih vlada pravna država, ki bodo policijskim akterjem v pomoč pri vsakodnevnem delu, da bodo ustrezno izvrševali prepoved rasizma, diskriminacije in etičnega profiliranja;

32.  poudarja, da so svobodni mediji temelj vsake demokracije; se zaveda, da imajo novinarji in fotoreporterji pomembno vlogo pri poročanju o nesorazmernem nasilju, ter obsoja vse primere, ko so bili tarča namernih napadov;

33.  poziva ustrezne agencije EU, med drugim Agencijo za temeljne pravice, Agencijo za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Agencijo za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, naj si v okviru svojega mandata bolj prizadevajo v boju proti rasizmu in diskriminaciji;

34.  poziva k resnim zavezam financiranju v naslednjem večletnem finančnem okviru za boj proti rasizmu in diskriminaciji v EU; obžaluje, da se je predlagani znesek v razdelku za pravosodje, pravice in vrednote v predlogu sprememb Komisije večletnega finančnega okvira znatno znižal; poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na zaskrbljenost, ker se v nekaterih državah članicah prostor za neodvisno civilno družbo vse bolj krči; ponavlja, kako pomembno je zagotoviti dovolj sredstev za podporo dejavnosti civilnodružbenih akterjev, ki se borijo proti rasizmu in diskriminaciji;

35.  poudarja, da subjekti, ki izvajajo diskriminatorne dejavnosti proti rasno opredeljenim skupnostim ali sprejemajo odločitve ali izvajajo ukrepe v ta namen, ne bi smeli biti upravičeni do financiranja iz proračuna Unije;

36.  obsoja, da se ekstremistična in ksenofobna politična gibanja po svetu vse bolj zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih, statističnih in znanstvenih dejstev ter uporabljajo simboliko in retoriko, ki odraža elemente totalitarne propagande, tudi rasizma, antisemitizma in sovraštva do manjšin;

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizaciji združenih narodov, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovi administraciji ter kongresu ZDA.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (3) UL L 315, 14.11.2012, str. 57. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0239. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0127. (7) https://www.ncbi.nih.gov/pmc/articles/PMC5559881/ (8) https://fra.europa.eu/en/news/2019/rising-inequalities-and-harassment-fundamental-rights-protection-falters (9) https://fra.europa.eu/en/publication/2017/second-european-union-minorities-and-discrimination-survey-main-results/ (10) https://fra.europa.eu/en/publication/2017/second-european-union-minorities-and-discrimination-survey-muslims-selected (11) https://fra.europa.eu/en/publication/2018/experiences-and-perceptions-antisemitism-second-survey-discrimination-and-hate (12) Sodba ESČP z dne 17. aprila 2012 v zadevi Rizvanov proti Azerbajdžanu, odstavek 49. (13) FRA, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji: „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c046fe4f-388-11e8-9982-01aa75ed71a1/language-en. (14) FRA, Druga raziskava o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji: „Being black in the EU“ (Biti temnopolt v EU), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/c046fe4f-388-11e8-9982-01aa75ed71a1/language-en (15) https://www.dw.com/en/germany-over-500-right-wing-extremists-suspected-in-bundeswehr/a-52152558

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga (2020/2665(RSP))

P9_TA(2020)0174 RC-B9-0169/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu(1), z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem(2), z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu(3) ter svojih prejšnjih priporočil v zvezi s Hongkongom, zlasti priporočila z dne 13. decembra 2017 o Hongkongu, 20 let po predaji(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 12. septembra 2018(5) in z dne 16. decembra 2015(6) o odnosih med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju, da je kitajski narodni ljudski kongres 28. maja 2020 sprejel resolucijo o zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dni 22. in 29. maja 2020 o Hongkongu,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030), skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 12. marca 2019 z naslovom „EU-Kitajska: strateška vizija“ (JOIN(2019)0005) ter sklepov Sveta z dne 18. julija 2016 o strategiji EU o Kitajski,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z dne 8. maja 2019 (JOIN(2019)0008), dne 26. aprila 2017 (JOIN(2016)0016) in dne 25. aprila 2016 (JOIN(2016)0010) o letnem poročilu o posebnem upravnem območju Hongkong in drugih 20 podobnih poročil,

–  ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu, in 37. dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal v Bruslju 1. in 2. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije,

–  ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zajamčila, pa tudi temeljni zakon posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990 določa, da bo Hongkong ohranil samostojnost in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter osnovne pravice in svoboščine, vključno s svobodo govora, zbiranja, združevanja in tiska še 50 let po predaji suverenosti; ker temeljni zakon Posebnega upravnega območja Hongkong vsebuje določbe, ki zagotavljajo njegovo avtonomijo pri ohranjanju varnosti in reda ter pri izvajanju zakonodaje o izdaji, odcepitvi, uporu ali prevratu proti centralni ljudski vladi; ker skupna izjava in temeljni zakon določata načelo „ena država, dva sistema“, o katerem sta se dogovorila Kitajska in Združeno kraljestvo; ker je mednarodne sporazume, ki zagotavljajo te pravice, podpisala in ratificirala tudi Ljudska republika Kitajska in s tem priznala pomen in univerzalnost človekovih pravic; ker je Hongkong pogodbenik Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

B.  ker se EU zavzema za spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države ter jih spodbuja, saj so to osrednje vrednote, ki usmerjajo naše odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, kar je skladno z zavezami EU, da bo te vrednote podpirala pri zunanjem delovanju; ker EU še naprej neomajno podpira, da Hongkong v skladu z načelom „ena država, dva sistema“ ostane stabilen in v njem še naprej vlada blaginja, in pripisuje velik pomen temu, da Hongkong ohrani visoko stopnjo avtonomije v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami, pa tudi spoštovanju omenjenega načela; ker kitajske oblasti že od protesta gibanja Occupy kršijo načelo „ena država, dva sistema“, saj se vmešavajo, zapirajo politične voditelje, omejujejo svobodo govora, poleg tega je vse več prisilnih izginotij, knjigarne in medijske hiše pa so pokupili lastniki, naklonjeni Pekingu;

C.  ker je nacionalni ljudski kongres 28. maja 2020 sprejel resolucijo, ki pooblašča stalni odbor nacionalnega ljudskega kongresa, da sprejme zakonodajo proti separatizmu, spodkopavanju državne oblasti, terorizmu in tujemu vmešavanju v Hongkongu, ter navaja druge ukrepe, ki naj bi bili sprejeti, med drugim izobraževanje o nacionalni varnosti, vzpostavitev organov centralne ljudske vlade za nacionalno varnost v Hongkongu in redno poročanje izvršne voditeljice centralni ljudski vladi o tem, kako uspešno Hongkong opravlja svojo dolžnost varovanja nacionalne varnosti;

D.  ker mednarodna skupnost meni, da ta odločitev ogroža načelo „ena država, dva sistema“, ne upošteva določb temeljnega zakona in skupne izjave Kitajske in Velike Britanije, je v nasprotju z zavezami Hongkonga o človekovih pravicah, v celoti zaobide hongkonški zakonodajni proces in je zadnji in najbolj očiten poskus Pekinga v dolgoletnih prizadevanjih za omejitev svobode in avtonomije Hongkonga in državljanskih svoboščin njegovih državljanov;

E.  ker so prebivalci Hongkonga v zadnjih letih šli na ulice v večjem številu kot kdaj koli prej in tako uveljavljali temeljno pravico do zbiranja in protestiranja; ker ta zakon, namesto da bi zmanjšal sedanje napetosti v hongkonški politiki in družbi, še dodatno podžiga nemire; ker je uprava Hongkonga februarja 2019 vložila predlog zakona o storilcih kaznivih dejanj na begu in vzajemni pravni pomoči v kazenskih zadevah (predlog spremembe), da bi spremenila odlok o storilcih kaznivih dejanj kljub velikemu nasprotovanju tamkajšnjih državljanov, kar je v Hongkongu v letih 2019 in 2020 sprožilo velike proteste, po 20 tednih protestov pa je bil predlog umaknjen;

F.  ker je Peking aprila in maja 2020 podvojil prizadevanja za prevzem oblasti v Hongkongu, pri tem pa je bilo utišanih, aretiranih in preganjanih na stotine prodemokratičnih aktivistov in opozicijskih skupin; ker hongkonška policija ni bila kaznovana za nasilje nad protestniki v letih 2019 in 2020; ker je bilo 27. maja 2020 med demonstracijami proti kitajskemu zakonu proti vstajam aretiranih več kot 360 hongkonških prodemokratičnih aktivistov; ker je hongkonška policija ukrepe za omejevanje socialnih stikov zaradi bolezni COVID-19 izkoristila, da je z odvečno in čezmerno silo nastopila proti večinoma miroljubnim protestnikom, pri tem pa uporabila tudi solzivec, gumijaste naboje, izstrelke v vrečkah in obrambna razpršila;

G.  ker so poslanci Evropskega parlamenta izvršno voditeljico 20. aprila 2020 pozvali, naj poskrbi za umik obtožb proti 15 prodemokratičnim aktivistom, ki so se leta 2019 v Hongkongu udeležili miroljubnih protestov; ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice 13. maja 2020 pozvali organe Posebnega upravnega območja Hongkong, naj nemudoma opustijo kazenski pregon 15 prodemokratičnih aktivistov;

H.  ker bi bilo v skladu s predlaganim nacionalnim varnostnim načrtom mogoče prepovedati in preganjati skupine aktivistov, sodišča bi smela za kršitve nacionalne varnosti naložiti dolge zaporne kazni, kitajske varnostne službe bi lahko v mestu odkrito delovale, nova prepoved terorizma pa bi kitajskim organom in ter varnostnim in vojaškim silam dala obsežno in nekontrolirano diskrecijsko pravico za delovanje v Hongkongu; ker naj bi organi pregona celinske Kitajske že nezakonito delovali v Hongkongu; ker je vsako delovanje organov kazenskega pregona iz Ljudske republike Kitajske v Hongkongu huda kršitev načela „ena država, dva sistema“;

I.  ker je hongkonška voditeljica Carrie Lam zagovarjala zakonodajo, ki jo predlaga Peking, in priznala, da v Hongkongu ne bo javnega posvetovanja o varnostnem načrtu, ter trdila, da pravice in svoboščine niso absolutne; ker je izvršna voditeljica v pismu, ki je bilo 29. maja 2020 objavljeno v časopisih, pozvala prebivalce Hongkonga, naj pokažejo polno razumevanje za sklep, ki ga je sprejel nacionalni ljudski kongres, in ga odločno podprejo,

J.  ker je državni svet Ljudske republike Kitajske 10. junija 2014 izdal belo knjigo o izvajanju politike „ena država, dva sistema“ v Hongkongu v praksi in v njej poudaril, da je avtonomija posebnega upravnega območja Hongkong navsezadnje odvisna od odobritve centralne vlade Ljudske republike Kitajske; ker je kitajska vlada Hongkong pozvala, naj sprejme politiko ničelne tolerance do vsake omembe samoodločanja ali neodvisnosti, razlogi za to pa naj bi bili nacionalna varnost in neskladnost s temeljnim zakonom;

K.  ker kitajsko sodstvo ne deluje neodvisno od vlade in Kitajske komunistične partije ter se ga povezuje s samovoljnimi pridržanji, mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja, resnimi kršitvami pravice do poštenega sojenja, prisilnimi izginotji in različnimi sistemi pridržanja brez možnosti stikov in sojenja;

L.  ker je mednarodna medstrankarska koalicija pod vodstvom nekdanjega guvernerja Hongkonga lorda Pattena, ki se ji je doslej pridružilo okrog 900 parlamentarcev in nosilcev političnega odločanja iz 40 držav, podala izjavo, v kateri obsoja, da Peking v Hongkongu enostransko uvaja zakonodajo o nacionalni varnosti, in poziva vlade, ki se z njo strinjajo, naj se združijo proti tej očitni kršitvi skupne izjave Kitajske in Velike Britanije;

M.  ker je na okrožnih volitvah v Hongkongu 24. novembra 2019 prepričljivo zmagal vsedemokratični tabor; ker so volitve v hongkonški zakonodajni svet predvidene v septembru 2020;

N.  ker je britanski zunanji minister Dominic Raab 2. junija 2020 v spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva izjavil, da bo vlada, če bo Kitajska predlagano zakonodajo dejansko sprejela, vzpostavila nove ureditve, v skladu s katerimi bodo lahko imetniki britanskih čezmorskih potnih listov v Hongkongu v Združeno kraljestvo vstopili brez omejitve šestih mesecev, ki trenutno velja, ter živeli in se prijavili za študij in delo za obdobje 12 mesecev, ki ga bo mogoče podaljšati, kar jim bo poleg tega omogočilo pot do državljanstva;

O.  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU): „Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu“;

1.  obžaluje, da je Peking v Hongkongu enostransko uvedel zakonodajo o nacionalni varnosti, saj gre za celovit napad na avtonomijo mesta, pravno državo in temeljne svoboščine; poudarja, da je celovitost načela „ena država, dva sistema“ resno ogrožena; poudarja, da bi se uvedba načrtovane zakonodaje o nacionalni varnosti štela za kršitev zavez in obveznosti Ljudske republike Kitajske po mednarodnem pravu, zlasti skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije, bi lahko resno škodovala odnosu zaupanja med Kitajsko in EU ter njunemu prihodnjemu sodelovanju, pa tudi poslovnemu zaupanju v Hongkong kot svetovno finančno središče;

2.  ostro obsoja nenehno in čedalje pogostejše vmešavanje Kitajske v notranje zadeve Hongkonga, pa tudi izjavo, ki jo je pred kratkim podala Kitajska, da je skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zgodovinski dokument, zato ni več veljaven; poudarja, da skupna izjava, ki je pri OZN registrirana kot pravno zavezujoč mednarodni sporazum, kitajsko vlado zavezuje, da spoštuje visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter njegove pravice in svoboščine; izraža globoko zaskrbljenost, da bo trajna kršitev avtonomnega okvira upravljanja Hongkonga močno oslabila njegovo gospodarstvo; poziva centralno vlado Ljudske republike Kitajske, naj preneha izvajati pritisk na poslovno skupnost, da podpre zakon o nacionalni varnosti, in naj mednarodne podpore avtonomiji in svoboščinam Hongkonga ne označuje kot vmešavanje v notranje zadeve ter prevrat in separatizem, saj gre za vprašanje zavezujočih mednarodnih obveznosti Ljudske republike Kitajske;

3.  poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo mednarodne obveznosti, ki jih ima Kitajska v skladu s skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije; poudarja, da bi morala Kitajska v celoti spoštovati temeljni zakon in načelo „ena država, dva sistema“ in končno uveljaviti splošno volilno pravico; poudarja, da Kitajska ne bi smela ogroziti visoke stopnje avtonomije Posebnega upravnega območja Hongkong;

4.  podpira oceno podpredsednika/visokega predstavnika, da sta potrebna nova in bolj odločna strategija do bolj samozavestne Kitajske ter odprt in odkrit dialog; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se bolj zavzameta za podporo nadaljnji pravni avtonomiji Hongkonga; poudarja, da je to bistvenega pomena, da bodo zagovorniki demokracije v Hongkongu in širša mednarodna skupnost vedeli, da bo EU vztrajala pri svojih temeljnih vrednotah svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države;

5.  odločno poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj zagotovita, da bodo vsi vidiki odnosov EU z Ljudsko republiko Kitajsko skladni z načeli in vrednotami iz člena 21 PEU, poleg tega pa naj vprašanje zakona o nacionalni varnosti za Hongkong obravnavata kot najpomembnejšo prednostno nalogo na dnevnem redu prihodnjega vrha med EU in Kitajsko in načrtovanega srečanju voditeljev EU in Kitajske, prav tako pa naj obravnavata druga vprašanja s področja človekovih pravic, na primer položaju Ujgurov;

6.  poudarja, da je EU največja izvozna destinacija Kitajske; meni, da bi morala EU uporabiti svoj gospodarski vpliv, da bi se zoperstavila kitajskemu zatiranju človekovih pravic z gospodarskimi sredstvi; poudarja, da sedanje razmere krepijo prepričanje Parlamenta, da mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomemben element pogajanj o sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko; poziva Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, skupaj s pogajanji o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki ravno potekajo, za pritisk na kitajske oblasti, da bi ohranile visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter temeljnih pravic in svoboščin državljanov in neodvisnih organizacij civilne družbe ter izboljšale razmere na področju človekovih pravic na celini in v Hongkongu; ponovno poziva k vključitvi zavezujočega in izvršljivega poglavja o trajnostnem razvoju v sporazum; poziva EU, naj v skladu s členom 21 PEU vključi klavzulo o človekovih pravicah v vse prihodnje trgovinske sporazume z Ljudsko republiko Kitajsko; naroči Komisiji, naj Kitajsko obvesti, da bo Parlament, ko ga bodo pozvali k potrditvi celovitega sporazuma o naložbah ali prihodnjih trgovinskih sporazumov s Kitajsko, upošteval stanje na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;

7.  poudarja, da mora mednarodna skupnost tesno sodelovati, da bo lahko izvajala pritisk na Peking in zagotovila, da bo njegovo ravnanje v skladu z mednarodnimi zavezami iz izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984;

8.  ugotavlja, da si je Ljudska republika Kitajska s politiko opustitve pristopa „ena država, dva sistema“ zelo odtujila tajvansko prebivalstvo, in poudarja, da je pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi pomagali okrepiti demokracijo na Tajvanu;

9.  poziva EU in države članice, naj, če bi se uporabljal novi zakon o varnosti, preučijo možnosti, da pred mednarodnim sodiščem začnejo postopek proti odločitvi Kitajske o uvedbi zakonodaje o nacionalni varnosti v Hongkongu, saj naj bi Kitajska s tem kršila skupno izjavo Kitajske in Velike Britanije in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

10.  poziva države članice EU, ki so članice varnostnega sveta OZN, naj skličejo sejo po tako imenovani formuli Arria in z aktivisti in predstavniki nevladnih organizacij ter posebnimi poročevalci OZN razpravljajo o razmerah v Hongkongu; v zvezi s tem poziva EU, naj se zavzame, da bi generalni sekretar OZN ali visoki komisar OZN za človekove pravice imenoval posebnega odposlanca OZN ali posebnega poročevalca za razmere v Hongkongu, in se s tem pridružuje pobudi predsednikov odborov za zunanje zadeve Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije;

11.  poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadevata vzpostaviti mednarodno kontaktno skupino za Hongkong in usklajujeta ukrepe z mednarodnimi partnerji, zlasti z Združenim kraljestvom;

12.  poziva Svet in zlasti njegovo prihodnje predsedstvo, naj leta 2020 konča delo v zvezi z globalnim mehanizmom EU za sankcije za kršitev človekovih pravic, ki ga je Evropski parlament podprl v svoji resoluciji z dne 14. marca 2019(7), in poziva Svet, naj sprejme usmerjene sankcije in zamrzne sredstva kitajskim uradnikom, odgovornim za oblikovanje in izvajanje politike, s katero se kršijo človekove pravice; meni, da bi ta okvir za človekove pravice lahko uporabili za uvedbo sankcij po vzoru akta Magnickega proti voditeljem, ki zatirajo Hongkong in njegove prebivalce ter so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba te sankcije obravnavati in po možnosti uskladiti z demokratičnimi partnerji, kot so Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska in Južna Koreja;

13.  poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, vključno z blagom za kibernetski nadzor, s katerimi bi Kitajski, predvsem pa Hongkongu, onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic; v zvezi s tem poziva sozakonodajalca, naj dosežeta skupno stališče glede reforme uredbe o blagu z dvojno rabo; poudarja, da je Parlament nadalje razvil in okrepil predlog Komisije o vključitvi strogega nadzora nad izvozom blaga s seznama tehnologije za kibernetski nadzor, in blaga, ki ga ni na seznamu;

14.  poziva države članice EU, naj skrbno preučijo, kako bi se lahko izognile gospodarski in zlasti tehnološki odvisnosti od Kitajske, zlasti ko se odločajo o razvoju svojih omrežij 5G;

15.  poziva Svet in Komisijo, naj razmislita o tem, da bi za prebivalce Hongkonga oblikovala rešilni mehanizem, če bi se stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin še poslabšalo;

16.  odločno obsoja vse kršitve človekovih pravic v Hongkongu, zlasti samovoljne aretacije, izročitve, prisilna priznanja, pridržanja brez možnosti stikov in kršitve svobode objavljanja in izražanja; poziva k takojšnjemu prenehanju kršenja človekovih pravic in političnega ustrahovanja; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o praksah skrivnega pridržanja, mučenja in grdega ravnanja ter izsiljenih priznanj; poziva države članice EU, naj v celoti uporabljajo ustrezne smernice EU za človekove pravice in mobilizirajo vse diplomatsko osebje, da se odločno odzovejo na aretacije in obsodbe aktivistov, tudi tako, da poskrbijo za opazovanje sojenj, zahtevajo obiske v zaporih in vzpostavijo stike z ustreznimi organi in jih pozovejo, naj izpustijo tiste, ki so pridržani in obsojeni, ker so miroljubno uveljavljali svobodo izražanja;

17.  poziva, naj se izvede neodvisna, nepristranska, učinkovita in hitra preiskava uporabe sile hongkonške policije nad protestniki; poziva oblasti Posebnega upravnega območja Hongkong, naj zagotovijo, da bodo opuščene obtožbe proti 15 prodemokratičnim aktivistom in politikom, pa tudi proti miroljubnim protestnikom, med drugim so to Martin Lee, Margaret Ng, Lee Cheuk-yan, Benny Tai, Jimmy Lai, Albert Ho in Leung Kwok-hung, njihov pregon pa ustavljen;

18.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na področju državljanskih pravic, političnih pravic in svobode tiska; je zelo zaskrbljen zaradi odprave pravic novinarjev, vse večjih pritiskov nanje in posledično vse pogostejšo samocenzuro, zlasti pri poročanju o občutljivih vprašanjih na celinskem delu Kitajske ali novicah v zvezi z vlado Posebnega upravnega območja Hongkong;

19.  je vse bolj zaskrbljen zaradi večjega tveganja, da bo zakon o nacionalni varnosti začel veljati tudi za več deset tisoč državljanov EU v Hongkongu;

20.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika in delegacije držav članic, naj pozorno spremljajo dogajanje pred volitvami v zakonodajni svet, ki naj bi bile septembra, in redno poročajo o tem, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vprašanju neupravičene prepovedi kandidiranja v obliki postopkovnih ovir ali pravnih postopkov brez podlage, pozorni pa naj bodo tudi na to, ali imajo vsi pravico do združevanja za namene kampanje in ali lahko volivci svobodno glasujejo; poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj zagotovi svobodne in poštene volitve zakonodajnega sveta septembra 2020; poziva Kitajsko, naj se ne vmešava v volilne postopke v Posebnem upravnem območju Hongkong; ponovno poziva k sistematični reformi, s katero bi za položaj izvršnega vodje in članov zakonodajnega sveta uvedli neposredne volitve, kakor določa temeljni zakon, in poziva k dogovoru o sistemu volitev, ki bi bil povsem demokratičen, pravičen, odprt in pregleden, prebivalcem posebnega upravnega območja Hongkong pa bi omogočal, da bi na vse vodstvene položaje izvolili svoje kandidate ali kandidirali za ta mesta;

21.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi švedskega knjigarnarja Guija Minhaija, zaprtega v Ljudski republiki Kitajski;

22.  poziva podpredsednika/visokega predstavnika, ESZD in države članice, naj izrazijo vse svoje pomisleke in zagotovijo dialog z vladama Posebnega upravnega območja Hongkong in Kitajske; želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do te države zavzela odločno, jasno in enotno stališče; nadalje opozarja, da se je Kitajska s sedanjim procesom reform in vedno večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; poziva, naj se dialog s Kitajsko nadaljuje, zato da se bo držala teh zavez;

23.  izraža spoštovanje do pogumnih ljudi na Kitajskem, ki so se junija 1989 zbrali na Trgu nebeškega miru v Pekingu, da bi pozvali k odpravi korupcije, političnim reformam in državljanskim svoboščinam; poziva kitajske oblasti, naj omogočijo počastitev spomina na poboj na Trgu nebeškega miru ne le v Hongkongu, temveč na celotnem ozemlju Ljudske republike Kitajske;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter izvršni voditeljici in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0004. (2) UL C 244, 27.6.2018, str. 78. (3) UL C 35, 31.1.2018, str. 46. (4) UL C 369, 11.10.2018, str. 156. (5) UL C 433, 23.12.2019, str. 103. (6) UL C 399, 24.11.2017, str. 92. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (2020/2640(RSP))

P9_TA(2020)0175 B9-0165/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 35. obletnice Schengenskega sporazuma, podpisanega 14. junija 1985(1), 30. obletnice Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, podpisane 19. junija 1990(2), in 25. obletnice začetka veljavnosti Schengenskega sporazuma 26. marca 1995,

–  ob upoštevanju člena 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora Unija vzpostaviti območje svobode, varnosti in pravice, na katerem na notranjih mejah ne sme biti preverjanja oseb,

–  ob upoštevanju člena 21(1) PDEU, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah, med drugim njenega člena 45, ki določa, da morajo imeti vsi državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah)(3), ki je kodifikacija Uredbe (ES) št. 562/2006(4) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah), prvega akta, sprejetega s postopkom soodločanja na področju pravosodja in notranjih zadev,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (direktiva o prostem gibanju)(5) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

–  ob upoštevanju smernic Komisije („Covid-19: Smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev“) z dne 16. marca 2020 (C(2020)1753), ki so jih vodje držav in vlad sprejeli 17. marca 2020,

–  ob upoštevanju sklepov predsednika Evropskega sveta po videokonferenci z dne 17. marca 2020 s člani Evropskega sveta o COVID-19, ki vsebujejo poziv k poostritvi nadzora na zunanjih mejah z uvedbo usklajene začasne omejitve nebistvenih potovanj v EU za 30-dnevno obdobje na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Začasna omejitev za nenujna potovanja v EU“ (COM(2020)0115) in poznejšega podaljšanja te omejitve,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko“ z dne 30. marca 2020 (C(2020)2050),

–  ob upoštevanju skupnega evropskega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19, ki sta ga predstavila predsednica Komisije in predsednik Evropskega sveta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. aprila 2020 o oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (COM(2020)0148),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Covid-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah “ z dne 13. maja 2020 (C(2020)3250),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja(6),

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji: odprava kontrol na kopenskih, morskih in zračnih mejah(7),

–  ob upoštevanju pripravljalnega dela za to resolucijo, ki ga je opravila delovna skupina za nadzor nad schengensko ureditvijo pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o stanju na schengenskem območju po izbruhu COVID-19 (O-000037/2020 – B9-0010/2020 in O-000038/2020 – B9-0011/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je večina držav članic, med katere za namene te resolucije štejemo tudi pridružene schengenske države, v odgovor na pandemijo COVID-19 znova uvedla nadzor na notranjih mejah, te meje delno ali povsem zaprla oziroma jih je zaprla za določene potnike, tudi za državljane EU in njihove družinske člane ter državljane tretjih držav, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice; ker se države članice ob uvedbi teh ukrepov niso dovolj uskladile med seboj in z institucijami Unije;

B.  ker nadzor na notranjih mejah vpliva na pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja pravo Unije; ker omejitve potovanja na zunanjih mejah ne smejo vplivati na pravico do prošnje za azil;

C.  ker je pravica do prostega gibanja, ki jo omogočata Schengenski sporazum in konvencija o njegovem izvajanju, dopolnjena z nadomestnimi ukrepi, da bi zagotovili varnost na ozemlju schengenskih držav(8); ker ti nadomestni ukrepi vključujejo instrumente, kot so schengenski informacijski sistem (SIS) in drugi obsežni sistemi informacijske tehnologije, namenjeni izmenjavi podatkov med organi schengenskih držav, ter skupna pravila za varstvo zunanjih meja;

D.  ker je glavni pogoj za ustrezno delovanje območja brez notranjih meja vzajemno zaupanje med državami članicami;

E.  ker je bil nadzor na notranjih mejah po prvotni odpravi zelo redko znova uveden; ker so nekatere države članice od leta 2015 ta nadzor izvajale zaradi obsežnejših migracij in/ali varnostnih groženj; ker je Parlament izrazil dvome o zakonitosti in sorazmernosti nadzora na notranjih mejah v teh primerih;

F.  ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja kot enega glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji COVID-19;

1.  opominja, da je schengensko območje oprijemljiv in dragocen dosežek ter srčika projekta EU, saj več kot 400 milijonom ljudi omogoča potovanje brez ovir in je zato neprecenljiv tako za državljane kot za podjetja, povrhu tega pa mu v svetovni zgodovini ni para;

2.  je zaskrbljen zaradi trenutnega nadzora na notranjih mejah, ki so ga uvedle številne države članice, zaradi drugih ukrepov, ki so jih sprejele, med drugim delnega ali popolnega zaprtja meja oziroma njihovega zaprtja za določene potnike, vključno z državljani EU in državljani tretjih držav s prebivališčem na ozemlju držav članic, pa tudi zaradi resnih posledic, ki jih imajo ti ukrepi za ljudi in podjetja, med drugim za turizem in sezonsko delo;

3.  sicer v celoti podpira ukrepe za javno zdravje, ki naj bi omejili širjenje COVID-19 z ohranjanjem fizične razdalje, tudi karanteno, ki so jo države članice uvedle na svojih ozemljih, vendar poudarja, da so v uradnih obvestilih v skladu z zakonikom o schengenskih mejah premalo podrobno utemeljile, zakaj je mejni nadzor ustrezno sredstvo za omejitev širjenja COVID-19; v zvezi s tem spominja, da je v zakoniku o schengenskih mejah nadzor meje opredeljen kot „dejavnost, ki se izvaja na meji [...] zgolj kot odziv nameravanega ali dejanskega prehoda meje, ne glede na vse druge okoliščine“; meni, da bi bile bolj ciljno usmerjene omejitve na regionalni ravni, tudi v čezmejnih regijah, ustreznejše in manj moteče;

4.  poudarja, da so pravila o notranjih mejah Unije določena v zakoniku o schengenskih mejah in da morajo države članice pri sprejemanju ukrepov, ki imajo posledice za prečkanje teh meja, spoštovati tako črko kot duh tega zakonika;

5.  opominja, da je sporočilo zakonika o schengenskih mejah nedvoumno: nadzor na notranjih mejah je mogoče uvesti le izjemoma in v skrajnem primeru na osnovi objektivnih meril, če bi se lahko s tem ustrezno odpravila grožnja za javni red ali notranjo varnost, pri čemer mora biti nujno potreben in sorazmeren, njegov obseg in trajanje pa strogo omejena; meni, da številna uradna obvestila držav članic ne vsebujejo dovolj podrobnih podatkov, da bi bilo mogoče preveriti, ali so bila ta načela spoštovana;

6.  poudarja, da pojem „skrajnega primera“ zahteva preverjanje, ali bi bilo cilj mogoče enako dobro ali celo bolje doseči z drugimi ukrepi; poziva države članice, naj priznajo, da so obvezni minimalni zdravstveni pregledi ustreznejša rešitev kot nadzor na notranjih mejah; v zvezi s tem opozarja na zdravstvene ukrepe, ki jih je Komisija navedla v svojih smernicah(9); polet tega spominja na priporočilo Komisije o sorazmernih policijskih kontrolah(10), v katerem je zapisano, da kadar „imajo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti države članice namen uporabiti poglavje II naslova III Uredbe (EU) 2016/399 (uvedba kontrol na notranjih mejah), bi morale najprej oceniti, ali bi lahko takšne grožnje ustrezno obravnavale z okrepitvijo policijskih kontrol na ozemlju, vključno z obmejnimi območji“;

7.   se zaveda, da schengensko območje še nikoli ni bilo soočeno s tako resno pandemijo; opominja, da zakonik o schengenskih mejah izrecno določa, da je grožnja javnemu zdravju lahko razlog za zavrnitev vstopa na zunanji meji, vendar pa niti zakonik niti konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma javnega zdravja ne omenjata kot razloga za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, saj je to mogoče storiti samo v primeru resnih groženj javnemu redu ali notranji varnosti;

8.  obžaluje, da so nekatere države članice nadzor in druge omejitve na mejah uvedle zelo na hitro in pri tem niso ustrezno obvestile lastnega prebivalstva in drugih držav članic; obžaluje tudi, da so imele mejne kontrole na nekaterih notranjih mejah stranske učinke, na primer zelo dolgo čakalno dobo brez ustreznih sanitarij in fizične razdalje, zaradi česar je bilo ogroženo zdravje tako potnikov kot mejnih uslužbencev, na že tako obremenjene mejne uslužbence in policiste, ki niso usposobljeni zdravstveni delavci, pa je bilo naloženo še dodatno breme; je povrhu tega zaskrbljen zaradi številnih ovir, s katerimi se od izbruha pandemije soočajo čezmejni delavci na schengenskem območju, med drugim ker ni dovolj jasnih informacij o omejitvah, ki veljajo zanje pri prečkanju meja;

9.  ugotavlja, da lahko države članice v skladu z direktivo o prostem gibanju zaradi javnega zdravja omejijo svobodo gibanja in prebivanja za državljane Unije in njihove družinske člane, ne glede na državljanstvo; vseeno pa vztraja, da morajo vse države članice zagotoviti varovala, določena v tej direktivi, zlasti nediskriminacijo med lastnimi državljani in državljani EU, ki prebivajo na njihovem ozemlju;

10.  meni, da je hitra ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna in da je odvisna tako od politične volje držav članic kot od njihove zavezanosti usklajevanju ukrepov v okviru schengenskega pravnega reda; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri usklajevanju ukrepov na evropski ravni, da se bo mogoče ob polnem spoštovanju načela solidarnosti in z vzajemnim zaupanjem spopasti z izzivi, ki jih COVID-19 prinaša za zdravje evropskih državljanov, ne da bi izvajali nadzor na notranjih mejah; je prepričan, da bo iskanje evropskih odgovorov prineslo koristi vsem; močno obžaluje in odločno zavrača neusklajene, dvostranske ali večstranske ukrepe posameznih držav članic, ki niso bili dogovorjeni v okviru Unije; zahteva, da se pri vseh dogovorih spoštuje načelo nediskriminacije;

11.  poziva države članice, naj sočasno s sproščanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s COVID-19 sprostijo tudi omejitve glede svobode gibanja; meni, da bi bil ob ustreznem usklajevanju na ravni Unije bolj regionalen pristop bržkone sorazmernejši od nadzora na državnih mejah in da bi bilo tako mogoče odpraviti omejitve gibanja tam, kjer so se zdravstvene razmere v sosednjih regijah primerljivo izboljšale;

12.  odločno poziva države članice, naj skupaj s Parlamentom, Svetom in Komisijo čim prej obravnavajo načrt za obnovitev schengenskega območja, med drugim načine in možnosti za njegovo nemoteno delovanje brez nadzora na notranjih mejah in načrte izrednih ukrepov za morebitni drugi val okužb, da začasni mejni nadzor v srednjeročnem obdobju ne bo postal napol stalen;

13.  spominja, da je treba v skladu z zakonikom o schengenskih mejah ocene o nujnosti nadzora na notranjih mejah in njegovega podaljšanja, kadar se uvede kot takojšen ukrep, spremljati na ravni Unije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabo schengenskega pravnega reda ustrezno nadzira in zlasti oceni ukrepe, ki so jih države članice že sprejele, pa tudi to, ali so bila njihova uradna obvestila pravočasna in ustrezna, prav tako pa naj pozorno spremlja dogajanje in države članice po potrebi opozarja na njihove pravne obveznosti in sprejema mnenja; poziva jo tudi, naj uporabi svoje pristojnosti in od držav članic zahteva dodatne informacije; poziva Komisijo, naj Parlamentu obširneje poroča o izvajanju pooblastil, ki ji jih podeljujeta ustanovni pogodbi;

14.   obžaluje, da je določba zakonika o schengenskih mejah, po kateri morajo države članice v roku štirih tednov Parlamentu, Svetu in Komisiji poročati o odpravi nadzora na mejah, izgubila svoj smisel, zaradi česar Parlament ni bil obveščen; zato poziva države članice, ki so uvedle nadzor na notranjih mejah, naj pravočasno oziroma vsaj vsakih šest mesecev poročajo Parlamentu in mu posredujejo točne in podrobne podatke o razlogih za ponovno uvedbo tega nadzora; močno obžaluje, da Komisija že od leta 2015 ni objavila letnega poročila o delovanju območja brez nadzora na notranjih mejah, kar bi v skladu z zakonikom o schengenskih mejah morala storiti;

15.  spominja, da je bila uvedena tudi začasna omejitev vseh nebistvenih potovanj iz tretjih držav na schengensko območje; poudarja, da morajo biti vsi sklepi o zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah, zlasti kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, kot določa člen 4 tega zakonika;

16.  poziva Svet in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da se bodo schengenskemu območju pridružile še preostale države članice EU; Svet znova poziva, naj čim prej pripravi nov osnutek sklepa o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji; je pripravljen izraziti svoje mnenje o polni uporabi schengenskih določb na Hrvaškem, potem ko se bo Svet posvetoval z njim v skladu s členom 4 akta o pristopu; meni, da morajo biti solidarni in odgovorni vsi in da je prihodnost schengenskega območja lahko samo v enotnosti, ne razdrobljenosti;

17.  meni, da je treba v srednjeročnem obdobju razmisliti o tem, kako bi bilo mogoče poglobiti vzajemno zaupanje med državami članicami in poskrbeti, da bodo zakonodajna orodja Unije dopuščala resnično evropsko upravljanje schengenskega območja, da bo se mogoče na evropski ravni učinkovito in usklajeno odzivati na izzive, kot je pandemija COVID-19, pri tem pa ohraniti svobodo gibanja in notranje meje brez nadzora, saj je to bistvo schengenskega projekta, ki je državljanom EU tako dragoceno; poziva Komisijo, naj s tem namenom pripravi predlog o reformi schengenskega upravljanja zaradi novih izzivov;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 13). (2) Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19). (3) UL L 77, 23.3.2016, str. 1. (4) UL L 105, 13.4.2006, str. 1. (5) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (6) UL C 76, 9.3.2020, str. 106. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0497. (8) Izjava izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi (SCH/Com-ex (96), decl. 6, rev. 2) (UL L 239, 22.9.2000, str. 435). (9) Priporočilo Komisije C(2020)1753 z dne 16. marca 2020 o smernicah za ukrepe za upravljanje meja, da se zavaruje zdravje in zagotovi dostava blaga in opravljanje nujnih storitev. (10) Priporočilo Komisije C(2017)3349 z dne 12. maja 2017 o sorazmernih policijskih kontrolah in policijskem sodelovanju na schengenskem območju.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v okviru krize zaradi COVID-19 (2020/2664(RSP))

P9_TA(2020)0176 B9-0172/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 4, 9, 26(2), 45, 46, 48, 151, 153 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 5, 6, 10, 12 in 16,

–  ob upoštevanju Listine skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ustanovitvi Evropskega organa za delo(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)(8),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(9),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)(11),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu(12),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19 (C(2020)3250),

–  ob upoštevanju skupne izjave evropskih socialnih partnerjev v kmetijstvu – skupine delodajalcev pri strokovnih kmetijskih združenjih v EU (GEOPA-COPA) in Evropske zveze sindikatov v sektorju hrane, kmetijstva in turizma (EFFAT) – z dne 15. maja 2020 o napotitvi sezonskih delavcev iz evropskih držav v EU,

–  ob upoštevanju skupnih izjav socialnih partnerjev v sektorju gostinstva – EFFAT in krovnega združenja hotelov, restavracij in kavarn (HOTREC) – z dne 11. marca 2020 in 27. aprila 2020,

–  ob upoštevanju smernic socialnih partnerjev v živilskopredelovalni industriji EFFAT in FoodDrinkEurope z dne 9. aprila 2020 za zaščito zdravja in varnosti delavcev v živilski dejavnosti med pandemijo COVID-19,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji(15),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici(16),

–  ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah iz leta 2018, zlasti ciljev 5 in 22,

–  ob upoštevanju skupnega evropskega časovnega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev COVID-19,

–  ob upoštevanju skupne izjave članov Evropskega sveta z dne 26. marca 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2020 o smernicah za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. marca 2020 z naslovom COVID-19: Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko (C(2020)2050),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi(18),

–  ob upoštevanju agende Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev trajnostnega razvoja 3 in 8,

–  ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter njenih konvencij in priporočil o delovnih razmerah,

–  ob upoštevanju Mednarodne organizacije dela št. 184 (o varnosti in zdravju pri delu v kmetijstvu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 o turizmu in prometu v letu 2020 in pozneje (COM(2020)0550),

–  ob upoštevanju smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 24. aprila 2020 z naslovom COVID-19: nazaj na delovna mesta – prilagajanje delovnih mest in zaščita delavcev,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je prosto gibanje delavcev pravica in temeljno načelo Evropske unije ter je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga; ker bi morala biti mobilnost delovne sile ne samo prosta, ampak tudi pravična; ker je v členu 45(2) PDEU določeno načelo enakega obravnavanja, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji; ker to načelo enako velja tudi za čezmejne in sezonske delavce, ki jim je treba v skladu z zakonodajo EU zagotoviti, da so obravnavani enako kot delavci, ki so državljani njihove države članice gostiteljice, tako z vidika pravic, delovnih pogojev kot varstva;

B.  ker čezmejni delavci vključujejo osebe, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, da delajo v eni državi članici EU in imajo hkrati stalno prebivališče v drugi, pa tudi obmejne in napotene delavce; ker je obmejni delavec tisti delavec, ki je zaposlen na obmejnem območju države članice EU, a se vsak dan ali najmanj enkrat na teden vrača na obmejno območje sosednje države, v kateri stalno prebiva in katere državljan je; ker je napoteni delavec, ki ga delodajalec na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, napotitve znotraj skupine ali najema prek agencije za začasno delo pošlje v drugo državo članico EU, da tam začasno opravlja delo; ker sezonski delavci vključujejo državljane EU in tretjih držav, ki potujejo v državo članico, da bi tam začasno živeli in opravljali dejavnost, ki je odvisna od menjavanja letnih časov;

C.  ker več kot 17 milijonov državljanov EU živi in dela v državi EU, ki ni država, katere državljani so (3,9 % vse delovne sile v letu 2018); ker je v EU 1,5 milijona čezmejnih delavcev; ker se izvaja več kot 2,3 milijona napotitev, v okviru katerih se storitve opravljajo v drugi državi članici;

D.  ker je pandemija COVID-19 resna nevarnost za javno zdravje, saj vpliva na zdravje in življenje vseh ljudi, ki prebivajo v EU, ter sisteme zdravstvenega varstva v državah članicah; ker je kriza še dodatno prizadela evropsko družbo in evropsko gospodarstvo, zlasti delavce in sektorje, ki so najbolj na udaru; ker so prizadeti vsi delavci, ne glede na status; ker je izbruh pandemije osvetlil neločljivo povezavo med pravično in varno mobilnostjo;

E.  ker je veliko čezmejnih in sezonskih delavcev ključnih pri zagotavljanju kritičnega blaga in storitev v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so kmetijstvo in proizvodnja hrane, promet, logistika, gradbeništvo, socialne storitve, vključno z oskrbo, socialnim delom in turizmom, pa tudi predelava in pakiranje hrane, ribištvo, gozdarstvo, zdravstvo in raziskave, informacijska tehnologija in farmacevtska industrija, industrija kritične infrastrukture in drugi sektorji, ter izjemno pomembnih pri vseh prizadevanjih za oživitev gospodarstva; ker lahko poslovni modeli nekaterih agencij za začasno delo in delodajalcev v teh sektorjih temeljijo na zmanjševanju stroškov dela in negotovih delovnih pogojih; ker inšpektorati za delo večkrat poročajo o kršitvah pravic čezmejnih in sezonskih delavcev v teh sektorjih;

F.  ker so kriza in ukrepi držav članic za zajezitev in preprečitev širjenja virusa, zlasti zaprtje meja, začasne omejitve in kontrole na notranjih mejah, močno vplivali na čezmejne in sezonske delavce; ker so bile zaradi pandemije COVID-19 zaprte meje in so številne gospodarske dejavnosti prenehale ali se prekinile, zaradi česar se je povečala brezposelnost in so nastale resne težave s selitvijo čezmejnih in sezonskih delavcev, ki so obtičali v državah članicah nekdanje zaposlitve brez prihodkov, zaščite ali prevoza in včasih prenočišča, dostopa do zdravstvene oskrbe ali hrane; ker so med čezmejnimi in sezonskimi delavci lahko posebej ranljivi mladi in ženske;

G.  ker so številni čezmejni in sezonski delavci zaposleni na podlagi pogodb o delu za krajši čas, kar jim zagotavlja le majhno ali nikakršno varnost zaposlitve ter nezadostno ali celo nikakršno socialno varnost, pogosto pa so tudi pod nacionalnim pragom za upravičenost do socialnih prejemkov; ker mnogi čezmejni in sezonski delavci pogosto prihajajo iz revnih in ranljivih regij, manjšin in družbenih skupin, jim pogosto grozita revščina zaposlenih in socialna izključenost ter so lahko izpostavljeni potencialnim kršitvam pravic s strani njihovih zaposlovalcev, agencij ali delodajalcev, kar je pandemija še poslabšala; ker delavci, najeti za krajši čas, pogosto živijo v skupinskih nastanitvah, kar otežuje omejevanje socialnih stikov in povečuje njihovo tveganje za okužbo; ker je do velikih izbruhov okužb s COVID-19 prišlo v panogah, kot je proizvodnja hrane, verjetno pa se bodo taki izbruhi še naprej pojavljali v sektorjih in na delovnih mestih, kjer je brez uvedbe ustreznih ukrepov težko omejevati socialne stike;

H.  ker so številni čezmejni in sezonski delavci v krizi zaradi COVID-19 v zelo ranljivem položaju, kar zadeva delovne pogoje ter zdravje in varnost pri delu; ker so se v času krize pojavila zaskrbljujoča poročila o kršitvah pravic čezmejnih in sezonskih delavcev v zvezi z njihovimi delovnimi in življenjskimi pogoji, in sicer delovnim časom, minimalnimi plačami, nezakonitimi odpovedmi, standardi zdravja in varnosti pri delu, kot so odsotnost pisnih navodil in obvestil na delovnem mestu, nezagotavljanjem varnega prevoza in dostojne namestitve, ki bi ustrezala sanitarnim zahtevam in omogočala izvajanje ukrepov za omejevanje socialnih stikov, velikim pritiskom in neprilagojenimi delovnimi vzorci, ureditvijo napotitve in praksami podizvajanja, neupoštevanjem karantenskih omejitev in nezagotavljanjem podpore pri repatriaciji ter neustreznim zagotavljanjem osebne zaščitne opreme; ker so ta poročila in kriza na splošno razkrili in še poslabšali socialni damping in obstoječo negotovost številnih čezmejnih in sezonskih delavcev ter vrzeli pri izvajanju in izvrševanju obstoječe zakonodaje za njihovo zaščito; ker so mnogi čezmejni in sezonski delavci za svoj dohodek in tudi nastanitev v praksi odvisni od svojih delodajalcev ali agencij za začasno delo; ker so številni čezmejni in sezonski delavci po odpovedi delovnega razmerja končali na cesti; ker ti delavci zaradi svojih ranljivih okoliščin in zaradi pomanjkanja informacij ali iz strahu pred izgubo dohodka, nastanitve ali statusa rezidenta včasih težko prijavijo zlorabe ali uveljavljajo bolniško odsotnost v primeru bolezni;

I.  ker je kriza močno prizadela tudi čezmejne samozaposlene osebe in podjetnike; ker mehanizmi in ukrepi, ki so jih države članice sprejele v času pandemije COVID-19 za finančna nadomestila delavcem, samozaposlenih oseb in podjetnikov, temeljijo predvsem na nacionalnem trgu dela in pogosto ne zajemajo ustreznih določb za čezmejne delavce in čezmejne samozaposlene osebe;

J.  ker se je več delavcev okužilo s COVID-19, v več državah članicah pa so bile tudi smrtne žrtve; ker so imeli nekateri od teh delavcev že pred krizo težave z dostopom do ustrezne oskrbe, zdravljenja in ustanov ter do zdravstvenega in socialnega zavarovanja, v nekaterih primerih pa sploh ne; ker imajo ti delavci težave tudi pri napredovanju in možnosti uveljavljanja bolniške odsotnosti;

K.  ker je bil julija 2019 ustanovljen Evropski organ za delo, ki naj bi podpiral države članice in Komisijo pri učinkovitem izvajanju in izvrševanju prava Unije na področjih mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti; ker naj bi Evropski organ za delo popolno delovanje dosegle do leta 2024;

L.  ker so bile pri zagotavljanju pomoči delavcem v času krize ključnega pomena organizacije civilne družbe in socialni partnerji, tako v njihovih domačih državah kot v državah članicah zaposlitve;

M.  ker velika večina čezmejnih in sezonskih delavcev, ki so jih prizadeli ekonomski učinki pandemije COVID-19, še vedno nima dostopa do ustreznih upravičenj v okviru socialne zaščite in varnosti, saj je pandemija še povečala ovire za koordinacijo med nosilci socialne varnosti v državah članicah; ker so se čezmejni in sezonski delavci znašli v položaju, ko niso nujno upravičeni do začasnih podpornih ukrepov, kot so sheme dela za krajši delovni čas, prilagojena nadomestila za brezposelnost in ukrepi za omogočanje dela od doma;

N.  ker so v času krize nekatere države članice sprejele ukrepe za ublažitev ranljivosti, s katerimi se čezmejni in migrantski sezonski delavci srečujejo v okviru krize zaradi COVID-19, in priznale njihovo vlogo v naših družbah;

O.  ker je kriza močno prizadela tudi obmejne delavce in obmejne regije EU, kar zadeva zaposlovanje, dostop do delovnih mest in ureditve dela na daljavo, ter povzročila pravno negotovost glede veljavnega sistema socialne varnosti in davčnega sistema;

P.  ker so v evropskem kmetijskem sektorju prihodki včasih pod povprečjem, delovni čas je daljši, več je nesreč in bolezni, udeležba v programih za izobraževanje in usposabljanje pa je manjša, zlasti v primeru čezmejnih in sezonskih delavcev; ker so slabi delovni pogoji v kmetijskem sektorju eden glavnih vzrokov za pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah;

Q.  ker ni sistema za sistematično zbiranje podatkov ali digitalno sledenje na ravni EU, ki bi zagotovil ustrezne podatke o skupnem številu prizadetih čezmejnih in sezonskih delavcev ali delavcem omogočil enostavno in hitro določitev statusa njihovega kritja na področju socialne varnosti ter uveljavljanje prejemkov, pridobljenih pred začetkom krize; ker občine prepogosto nimajo informacij o čezmejnih in sezonskih delavcih, ki pri njih živijo in delajo;

R.  ker obstaja tveganje, da bo kriza še zaostrila sedanje težave pri tem, kako nekatere agencije za zaposlovanje in lokalni delodajalci obravnavanju čezmejnih in sezonskih delavcev;

Varstvo pravic, zagotavljanje varnosti in izvrševanje obstoječe zakonodaje

1.  pozdravlja stalne smernice Komisije v okviru aktualnega usklajevanja skupnega odziva EU na izbruh COVID-19, zlasti glede izvajanja načela enakega obravnavanja in nediskriminacije ter izvajanja prostega in pravičnega gibanja delavcev; poudarja, da morajo nadzor meje, zdravstveni pregledi in omejitve gibanja ostati sorazmerni in veljati le izjemoma ter da je treba vse pravice do svobodnega gibanja spet obnoviti, takoj ko bo ocenjeno, da je to varno glede na nacionalne razmere glede COVID-19; opozarja, da načelo enakega obravnavanja ni omejeno na čezmejne in sezonske delavce samo v bistvenih sektorjih in poklicih, ampak velja tudi za vse delavce, ki morajo prečkati notranje meje, glede na to, da so ti sektorji odprti tudi za lokalne delavce v gostiteljski državi članici dela; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej odpravijo vse omejitve potovanj ter diskriminatorne ukrepe omejitve gibanja in karantene za čezmejne in sezonske delavce, da bi preprečile pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih in pomagale delavcem, pri čemer je treba poskrbeti za njihovo zdravje in varnost;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zagotovitev, da bo čezmejnim in sezonskim delavcem ter čezmejnim podjetnikom in samozaposlenim osebam zagotovljena ustrezna zaščita pred COVID-19 in njegovimi učinki, vključno z enostavnim dostopom do testiranja, ter da bodo te osebe s tveganji in potrebnimi varnostnimi ukrepi seznanjene v jeziku, ki ga razumejo; poudarja, da so med čezmejnimi in sezonskimi delavci posebej ranljivi mladi in ženske; poleg tega poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zaščito zdravja in varnosti teh oseb med potovanjem in zagotovitev dostojnih bivalnih pogojev, da se omogoči omejevanje socialnih stikov v krajih njihove zaposlitve, kjer nimajo stalnega prebivališča, in naj se oblikujejo rešitve za repatriacijo, če bodo potrebne, ki pa ne bodo sprejete na račun delavcev; poudarja, da je treba spoštovati veljavno zakonodajo o dostopu do socialnih pravic, vključno z njihovim izvozom; poudarja, da čezmejni in sezonski delavci ne smejo biti zapostavljeni, kadar kot državljani EU uveljavljajo pravico do svobode gibanja;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo delo socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ki so dejavni na tem področju, da bo vsem delavcem, ki so zaradi krize ali iz drugih razlogov obtičali na njihovem ozemlju, zagotovljen ustrezen in nujen dostop do javnih storitev, podpore sindikatov, dostojnih stanovanj, zaščitne opreme, prehrane in zdravstvenega varstva; pozdravlja vključevanje socialnih partnerjev v reševanje sektorskih vprašanj na področju mobilnosti ter pravic čezmejnih in sezonskih delavcev;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru COVID-19 zagotovijo enako obravnavanje sezonskih delavcev iz tretjih držav in državljanov EU, kot je navedeno v Direktivi 2014/36/EU, in opozarja, da morajo imeti ti delavci enake delavske in socialne pravice kot državljani EU;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj čim hitreje poskrbijo za pravilno izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje EU glede pravic čezmejnih in sezonskih delavcev, zlasti v zvezi s pravico do enakega plačila za enako delo v istem kraju, tudi s pomočjo nacionalnih in čezmejnih usklajenih in skupnih delovnih inšpekcij; vztraja, da je treba sprejeti jasne ukrepe za zagotovitev, da bodo delavci pred odhodom jasno razumeli svoje pogodbe, pravice in obveznosti ter da bodo imeli o njih popolne informacije in neoviran dostop do njih ter da bodo te pogodbe na voljo organom za delovnopravno varstvo, pristojnim za njihovo območje zaposlitve; poziva države članice, naj povečajo zmogljivosti inšpektoratov za delo in prednostno obravnavajo sektorje, v katerih so delavci ogroženi;

6.  poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje svojih smernic o prostem pretoku delavcev med epidemijo COVID-19, zlasti pa izda nove posebne smernice za čezmejne in sezonske delavce ter čezmejne podjetnike in samozaposlene osebe, delodajalce in države članice v okviru teh razmer, zlasti kar zadeva izvajanje prostega in pravičnega gibanja, dostojna bivališča, veljavne delovne in zaposlitvene pogoje ter zdravstvene in varnostne zahteve, vključno s potrebo po zagotavljanju socialne distance med prevozom, v stanovanju in na delovnem mestu, zaščito in usklajevanje socialne varnosti, dostop do zdravstvenega varstva in zagotavljanje zdravstvenih storitev, zagotavljanje informacij, kot so pisna navodila in obvestila na delovnem mestu, v jeziku, ki ga delavci razumejo, ter izmenjava dobre prakse; poudarja, da morajo biti socialni partnerji v celoti vključeni v oblikovanje teh smernic;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo kakovostna stanovanja za čezmejne in sezonske delavce, ki ne bi smela biti vezana na prejemke, in jim zagotovijo dostojne prostore, zasebnost najemnikov in pisne najemne pogodbe, nad čemer naj bdijo inšpektorati za delo, ter naj določijo standarde v zvezi s tem;

8.  poziva Komisijo, naj prednostno zagotovi polno delovanje Evropskega organa za delo in si prizadeva objaviti ustrezne informacije o pravicah in obveznostih posameznikov pri čezmejni mobilnosti delovne sile, tudi na enotnem spletnem mestu na ravni EU, ki bi moralo delovati kot portal za dostop do informacijskih virov in storitev na ravni EU in nacionalni ravni; ugotavlja, da ni usklajenega postopka za opozarjanje na zlorabe in težave; zato poziva Evropski organ za delo, naj v sodelovanju z ustreznimi organi držav članic ustanovi evropski mehanizem, kjer bodo lahko čezmejni delavci anonimno prijavljali zlorabe, in naj izvaja člen 8(1) Uredbe (EU) 2019/1149, da se bodo izvajali skupni ali usklajeni inšpekcijski pregledi prijavljenih primerov morebitnih zlorab;

9.  poziva Komisijo, naj predlaga dolgoročne rešitve za obravnavanje zlorab pri najemanju podizvajalcev ter za zaščito sezonskih in čezmejnih delavcev vzdolž celotne verige podizvajalcev in dobavne verige;

Spodbujanje pravične mobilnosti in krepitev notranjega trga

10.  poziva države članice in Komisijo, naj se pripravijo na morebitne prihodnje valove COVID-19, ter ponovno poziva k usklajevanju nacionalnih ukrepov na meji in oblikovanju varnostnih ukrepov za mobilne delavce, vključno z varnim zavetjem; ugotavlja, da je treba oblikovati načrte stalne mobilnosti ter opredeliti in vzdrževati „zelene koridorje“ z varnostnimi ukrepi ter uveljavljenimi in objavljenimi pogoji potovanja; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo regionalnih in lokalnih organov ter obstoječih čezmejnih institucij, tudi pri vzdrževanju in rednem posodabljanju evidenc vseh čezmejnih in sezonskih delavcev, registriranih v občinah njihovega prebivališča; poudarja, da bi morala biti vodilna načela vseh ukrepov, sprejetih v zvezi s krizo in potjo do okrevanja, zdravje in varnost vseh delavcev ter spoštovanje in učinkovito izvajanje vseh veljavnih delovnih pogojev, ob priznavanju posebej ranljivega položaja čezmejnih in mobilnih delavcev med epidemijo COVID-19 in po njem;

11.  opozarja, kako pomembno in potrebno je dobro sodelovanje s tretjimi državami, v katerih je veliko čezmejnih delavcev, na primer z državami Evropskega gospodarskega prostora (EGP), Švico in Združenim kraljestvom;

12.  poudarja, da je potrebno dobro sodelovanje med državami članicami pri zbiranju podatkov o čezmejnih in sezonskih delavcih, da bi premostili vrzeli v nacionalnih praksah, pridobili boljši dostop do razpoložljivih informacij ter ustvarili predvidljiv in dostopen notranji trg dela; poziva Evropski organ za delo, naj dejavno sodeluje pri zbiranju in usklajevanju podatkov za namene analize mobilnosti delovne sile in ocen tveganja v skladu z nalogami, določenimi v njegovi ustanovni uredbi;

13.  meni, da delodajalci prav tako potrebujejo jasna pravila in pravno jasnost, da bi zaščitili čezmejne in sezonske delavce; poziva države članice, naj na spletnih straneh svojih ustreznih nacionalnih institucij zbirajo in hranijo posodobljene informacije o vseh takih pravilih, vključno s pravili o COVID-19 in omejitvah potovanj; poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve portala ali mobilne aplikacije, ki bi omogočala zbiranje podatkov držav članic, da bi državljanom EU ponudili natančne informacije o omejitvah potovanj v realnem času, skupaj z možnostmi potovanj in razpoložljivimi potmi v primeru delne ali popolne ponovne uvedbe nujnih ukrepov;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli čezmejni delavci, zlasti obmejni delavci in samozaposlene osebe, ki jih je prizadela kriza, vključno s tistimi, ki delajo na daljavo iz svoje države stalnega prebivališča, dostop do ustrezne socialne varnosti, delavskih pravic in davčne ureditve ter da bodo z gotovostjo vedeli, kateri je njihov pristojni organ, da bodo imeli dostop do ureditev skrajšanega delovnega časa pod enakimi pogoji kot drugi zaposleni in da dolžina bivanja v državi članici stalnega prebivališča zaradi pandemije ne bo negativno vplivala na njihove davčne ali socialnovarstvene pravice; zahteva, naj se čas dela na daljavo v tujini obravnava kot delo v državi dela;

Odpornost, digitalizacija in zagotavljanje preglednosti

15.   poziva Komisijo, naj nemudoma preuči splošne zaposlitvene ter zdravstvene in varnostne razmere čezmejnih in sezonskih delavcev, vključno z vlogo agencij za začasno delo, agencij za zaposlovanje, drugih posrednikov in podizvajalcev, da bi opredelili vrzeli pri zagotavljanju zaščite in morebitno potrebo po reviziji obstoječega zakonodajnega okvira, kot so zakonodajni okvir za zdravje in varnost pri delu, Direktiva 2014/36/EU o sezonskih delavcih in Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ter da bi okrepili pripravljenost na pandemijo; poudarja, da pridobljene izkušnje niso uporabne zgolj v zvezi s krizo COVID-19, temveč tudi za okrepitev z dokazi podprtega oblikovanja politik, da bi odpravili pomanjkljivosti zakonodaje EU in nacionalnih zakonodaj tako v času krize kot v normalnem času;

16.  poudarja, da so države članice odgovorne za zagotavljanje, da bodo njihovi sistemi socialne varnosti stabilni, zanesljivi in odporni proti krizam, ter da EU določa skupna pravila za zaščito pravic socialne varnosti pri gibanju znotraj Evrope; poziva sedanje in prihodnja predsedstva Sveta in države članice, naj sodelujejo s Parlamentom, da bi dosegli hiter in uravnotežen dogovor o predlagani reviziji uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 o usklajevanju socialne varnosti, da bi oblikovali posodobljena pravila, ki bodo ustrezala svojemu namenu ter spodbujala pravično mobilnost in socialno zaščito za vse državljane EU, obenem pa omogočala učinkovit boj proti goljufijam na področju socialne varnosti in zlorabi socialnih pravic mobilnih delavcev; v zvezi s tem poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati vse dele sistema elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI), da bi se zagotovila učinkovitejše sodelovanje med institucijami socialne varnosti in hitrejša, digitalizirana obdelava posameznih zadev v korist oseb, ki so v čezmejnem položaju;

17.  poziva Komisijo, naj posodobi svoje spletne strani glede na sedanjo epidemijo in jih ustrezno promovira ter na njih objavi informacije o pravicah delavcev in ustrezni nacionalni zakonodaji, namenjene čezmejnim in sezonskim delavcem, ter podrobnosti o nacionalnih in regionalnih organih za delovnopravno varstvo ter naj v sodelovanju z državami članicami uvede dostopne informacijske kampanje za ozaveščanje, namenjene čezmejnim in sezonskim delavcem, pri čemer naj pri tem sodelujejo socialni partnerji in organizacije civilne družbe, da se zagotovi nadalje širjenje informacij;

18.  ponovno poudarja, kako pomembna je ustrezna zaščita žvižgačev v državah članicah, tudi za čezmejne in sezonske delavce; spodbuja države članice, naj presežejo minimalne zahteve iz Direktive 2019/1937 za vse delavce, ne glede na njihov status, in preučijo možnosti uporabe nacionalne zakonodaje o zaščiti žvižgačev za čezmejne ali sezonske delavce, ki opozarjajo na zlorabe; poudarja, da je treba v pogodbe o zaposlitvi pregledno vključiti možnosti, ki so na voljo za opozarjanje na zlorabe in prejem podpore, brez strahu pred odpovedjo; poudarja, da morajo imeti ti delavci zagotovljen dostop do sindikatov in organizacij civilne družbe, tudi v državi gostiteljici;

19.  meni, da bi lahko vzpostavitev digitalnega in dinamičnega sistema za izmenjavo podatkov med državami članicami pripomogla k olajšanju boja proti zlorabam pravic čezmejnih in sezonskih delavcev in neprijavljenemu delu ter težavam, povezanim s tem, in pripomogla k določitvi pristojnega sistema socialne varnosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj z namenom priprave predloga izvede izčrpno oceno učinka na uvedbo digitalne evropske številke socialnega zavarovanja; poudarja, da je dovoljeno osebne podatke v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov(19) uporabljati samo za vnaprej določene namene in jih lahko uporabljajo samo pristojni organi socialnega varstva;

20.  poziva države članice, naj pravilno, pravočasno in ambiciozno prenesejo revidirano direktivo o napotitvi delavcev ter tako zagotovijo enako obravnavo in zaščito napotenih delavcev, zlasti da bi se spoštovala obveznost iz člena 3(7) direktive, da mora delodajalec napotenim delavcem povrniti stroške, ki so dejansko nastali zaradi napotitve, denimo potne stroške ter stroške za stanovanje in hrano, v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso, ki se uporablja za delovno razmerje;

21.  ugotavlja, da mora Komisija skupaj z državami članicami odpraviti problem neobstoja jasnih določb o ustanovitvi agencij za začasno delo in zaposlovanje, namenjenih čezmejnim in sezonskim delavcem v EU; opozarja na že obstoječo dobro prakso uporabe jasnih licenc za preglednost, ki jih tem podjetjem izdajo posebni upravni organi;

22.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bosta strategija „od vil do vilic“ in prihodnja revizija skupne kmetijske politike koristili delavcem v kmetijstvu v Evropi, vključno s sezonskimi, migrantskimi in drugimi mobilnimi delavci;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti morebitni negativni podobi sezonskih in čezmejnih delavcev; ugotavlja, da so države članice, v katerih je njihovo stalno prebivališče, odgovorne, da zagotovijo ustrezen dostop do ustreznih informacij o delovnem in socialnem varstvu za čezmejne in sezonske delavce; poudarja, kako pomembna je podpora za čezmejne in sezonske delavce v primeru delovnih nezgod in pomoč pri repatriaciji in reintegraciji, hkrati pa poskrbijo, da agencije za zaposlovanje, podizvajalci in drugi posredniki, ki delujejo na njihovem ozemlju, spoštujejo njihove pravice;

o
o   o

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu svetu in Komisiji.

(1) UL L 128, 30.4.2014, str. 8. (2) UL L 141, 27.5.2011, str. 1. (3) UL L 94, 28.3.2014, str. 375. (4) UL L 327, 5.12.2008, str. 9. (5) UL L 186, 11.7.2019, str. 21. (6) UL L 284, 30.10.2009, str. 1. (7) UL L 166, 30.4.2004, str. 1. (8) UL L 393, 30.12.1989, str. 1. (9) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (10) UL L 173, 9.7.2018, str. 16. (11) UL L 159, 28.5.2014, str. 11. (12) UL L 262, 17.10.2000, str. 21. (13) UL L 305, 26.11.2019, str. 17. (14) UL L 168, 30.6.2009, str. 24. (15) UL L 186, 11.7.2019, str. 105. (16) UL L 343, 23.12.2011, str. 1. (17) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (18) UL C 334, 19.9.2018, str. 88. (19) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).