Kazalo 
Sprejeta besedila
Petek, 10. julij 2020 - BruseljKončna izdaja
Sprememba direktiv (EU) 2017/2455 in (EU) 2019/1995 glede datumov prenosa in začetka uporabe zaradi krize, ki je posledica izbruha COVID-19 *
 Finančne dejavnosti Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019
 Nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018
 Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018
 Humanitarne razmere v Venezueli ter migracijska in begunska kriza
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Predlog spremembe proračuna št. 5/2020: nadaljevanje pomoči beguncem in gostiteljskim skupnostim v odziv na sirsko krizo v Jordaniji, Libanonu in Turčiji
 Sprostitev varnostne rezerve v letu 2020 za nadaljnjo humanitarno pomoč beguncem v Turčiji
 Aktivne snovi, vključno s flumioksazinom
 Celovit evropski pristop k shranjevanju energije
 Sprememba smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo
 Sklenitev sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, o katerem se pogajata EU in Nova Zelandija
 Trajnostna strategija za kemikalije
 Prehodne določbe za obravnavo vpliva krize zaradi COVID-19 (sprememba Uredbe (EU) 2016/1628) ***I
 Izvajanje kliničnih preskušanj zdravil za uporabo v humani medicini za zdravljenje ali preprečevanje koronavirusne bolezni, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljena, in njihova dobava ***I
 Celovita politika Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki
 Strategija EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19

Sprememba direktiv (EU) 2017/2455 in (EU) 2019/1995 glede datumov prenosa in začetka uporabe zaradi krize, ki je posledica izbruha COVID-19 *
PDF 153kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o spremembi direktiv (EU) 2017/2455 in (EU) 2019/1995 glede datumov prenosa in začetka uporabe zaradi krize, ki je posledica izbruha COVID-19 (COM(2020)0198 – C9-0137/2020 – 2020/0082(CNS))
P9_TA(2020)0189A9-0122/2020

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0198),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0137/2020),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0122/2020),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Čeprav izbruh COVID-19 povzroča resnične težave državnim upravam se ga ne bi smelo uporabiti kot izgovor za nadaljnje odlaganje izvajanja skupno dogovorjenih pravil. Pred izbruhom je nekaj držav članic napovedalo, da bodo imele z izvajanjem novega sistema zamudo. Poleg neposrednih težav, povezanih z izbruhom COVID-19, bi si morale vlade na vso moč prizadevati za izvajanje novega sistema. Države članice, ki se soočajo s težavami, zaradi katerih bi lahko prišlo do zamud pri polnem izvajanju pravil, bi morale uporabiti tehnično pomoč, ki jo nudi Komisija, da bi se zagotovilo pravilno in celovito izvajanje svežnja o e-trgovanju. Cilji svežnja o e-trgovanju, da se spodbuja svetovna konkurenčnost evropskih malih in srednjih podjetij, ublaži upravni pritisk na prodajalce Unije in zagotovi, da bodo spletne platforme prispevale k bolj poštenemu sistemu pobiranja DDV, hkrati pa preprečijo davčne utaje, so ključni vidiki enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, kar je v okviru okrevanja po COVID-19 še zlasti pomembno.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Ob upoštevanju izzivov, s katerimi se soočajo države članice pri spopadanju s krizo zaradi izbruha COVID-19, in dejstva, da nove določbe temeljijo na načelu, da morajo vse države članice posodobiti svoje sisteme IT, da bi lahko uporabljale določbe iz direktiv (EU) 2017/2455 in (EU) 2019/1995, s čimer bi se zagotovilo zbiranje in prenos informacij in plačil v okviru spremenjenih ureditev, je treba datume prenosa in začetka uporabe navedenih direktiv odložiti za šest mesecev. Šestmesečna odložitev je primerna, ker mora biti zamuda čim krajša, da se kar najbolj omejijo dodatne proračunske izgube za države članice.
(4)  Ob upoštevanju novih izzivov, s katerimi se soočajo države članice zaradi izbruha COVID-19, in dejstva, da nove določbe temeljijo na načelu, da morajo vse države članice posodobiti svoje sisteme IT, da bi lahko uporabljale določbe iz direktiv (EU) 2017/2455 in (EU) 2019/1995, s čimer bi se zagotovilo zbiranje in prenos informacij in plačil v okviru spremenjenih ureditev, bo morda treba datume prenosa in začetka uporabe navedenih direktiv odložiti za tri mesece. Preložitev ni zaželena, ker bo povzročila izgubo v dohodkih in povečano vrzel v DDV, hkrati pa podaljšala nepošteno konkurenco med prodajalci, ki niso iz EU, in tistimi iz EU. Vendar pa se trimesečno podaljšanje roka zdi primerno, saj je skladno z obdobjem omejenega gibanja v večini držav članic. Še daljši odlog bi podaljšal tveganje za goljufije na področju DDV, medtem ko bi bilo treba v tem času okrepiti javne finance in se boriti proti pandemiji ter njenim ekonomskim in socialnim posledicam. Daljši, šestmesečni odlog bi lahko v državah članicah povzročil izgube dohodka med 2,5 in 3,5 milijarde EUR. Zaradi krize, ki jo je povzročil izbruh COVID-19, je izredno pomembno preprečiti nadaljnje izgube dohodkov.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Direktiva (EU) 2017/2455
Člen 2 – naslov
Spremembe Direktive 2006/112/ES z učinkom od 1. julija 2021
Spremembe Direktive 2006/112/ES z učinkom od 1. aprila 2021
Sprememba 4
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) 2017/2455
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni stavek
Z učinkom od 1. julija 2021 se Direktiva 2006/112/ES spremeni:
Z učinkom od 1. aprila 2021 se Direktiva 2006/112/ES spremeni:
Sprememba 5
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva (EU) 2017/2455
Člen 3 – odstavek 1
Naslov IV Direktive 2009/132/ES se črta z učinkom od 1. julija 2021.
Z učinkom od 1. aprila 2021 se naslov IV Direktive 2009/132/ES črta.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva (EU) 2017/2455
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členoma 2 in 3 te direktive, do 30. junija 2020. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členoma 2 in 3 te direktive, do 31. marca 2021. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva (EU) 2017/2455
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 4
Države članice predpise, potrebne za uskladitev s členoma 2 in 3 te direktive, uporabljajo od 1. julija 2021.
Države članice predpise, potrebne za uskladitev s členoma 2 in 3 te direktive, uporabljajo od 1. aprila 2021.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1
Direktiva (EU) 2019/1995
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice najpozneje do 30. junija 2021 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. marca 2021. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1
Direktiva (EU) 2019/1995
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2
Te predpise začnejo uporabljati od 1. julija 2021.
Te predpise začnejo uporabljati od 1. aprila 2021.

Finančne dejavnosti Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019
PDF 187kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2019 (2019/2126(INI))
P9_TA(2020)0190A9-0081/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke (EIB),

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za leto 2019, objavljenega na spletišču EIB,

–  ob upoštevanju poročila EIB o dejavnostih za leto 2018 z naslovom „Opportunity Delivered“ (Uresničene priložnosti),

–  ob upoštevanju finančnega poročila in statističnega poročila EIB za leto 2018,

–  ob upoštevanju poročila EIB z naslovom „EIB operations inside the European Union – Annual report 2018“ (Operacije EIB znotraj Evropske unije – letno poročilo 2018), objavljenega leta 2019,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2019 z naslovom „The EIB outside the European Union – Financing with global impact – Annual report 2018“ (EIB zunaj Evropske unije – financiranje z globalnim učinkom – letno poročilo 2018), ki je posvečeno dejavnostim EIB zunaj Evropske unije,

–  ob upoštevanju poročila EIB iz leta 2019 z naslovom „Annual Report 2018: European Investment Advisory Hub“ (Letno poročilo za leto 2018: Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe),

–  ob upoštevanju nove podnebne strategije in nove politike posojil v energetskem sektorju, ki jo je EIB sprejela novembra 2019,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe(1),

–  ob upoštevanju priporočila evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 146/2017/DR o tem, kako je Evropska investicijska banka obravnavala pritožbo v zvezi s kršitvami okoljskih, zdravstvenih in varnostnih zahtev pri projektu, ki ga je financirala,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, evropskem zelenem dogovoru (COM(2020)0021),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 14. januarja 2020 o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod (COM(2020)0022),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (COM(2018)0097),

–  ob upoštevanju pobude EIB za ekonomsko odpornost,

–  ob upoštevanju dejstva, da je EIB odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU dne 7. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju govora Ursule von der Leyen kot kandidatke za predsednico Evropske komisije 16. julija 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen 11. decembra 2019 na plenarnem zasedanju Parlamenta v Bruslju,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0081/2020),

A.  ker mora EIB v skladu s členom 309 PDEU in sodno prakso Sodišča Evropske unije prispevati k doseganju ciljev Unije, v skladu s členom 18 statuta EIB pa mora svoja sredstva uporabljati čim bolj racionalno v skladu z interesi Unije; ker to vključuje skladnost s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in obveznostmi Unije glede varstva okolja iz členov 11 in 191 PDEU;

B.  ker so glavne bonitetne agencije obveznice EIB ocenile z bonitetno oceno AAA, med drugim zato, ker je banka v lasti držav članic in zaradi njenega skrbnega upravljanja tveganj;

C.  ker je EIB v letu 2018 ustvarila dobiček, in sicer je neto presežek znašal 2,3 milijarde EUR; ker bi morala skupina EIB ohraniti visoko raven kreditne sposobnosti ter portfelj varnih in kakovostnih sredstev;

D.  ker je EIB največja večstranska posojilojemalka in posojilodajalka na svetu, ki je v skupni lasti držav članic EU in naravna partnerica Unije pri izvajanju finančnih instrumentov, pri čemer tesno sodeluje z nacionalnimi in večstranskimi finančnimi institucijami;

E.  ker je skupina EIB s Pogodbama obvezana, da z različnimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

F.  ker Komisija ocenjuje, da so za uresničitev ciljev EU do leta 2030 potrebne letne naložbe v višini 1 115 milijard EUR(2); ker je cilj naložbenega načrta Komisije za trajnostno Evropo v naslednjem desetletju sprostiti naložbe v vrednosti 1 bilijona EUR;

G.  ker imajo trajnostne naložbe običajno višje donose kot običajne naložbe, zato so manj obsežne, z njimi povezana tveganja pa so običajno višja; ker je treba povečati likvidnost trgov trajnostnih finančnih produktov, kar je mogoče doseči le s povečanjem njihovega števila na trgu; poudarja, da od samega zasebnega sektorja ni mogoče pričakovati, da bo dosegel kritično maso, in da mora biti javni sektor bolj prisoten na trgih trajnostnih finančnih sredstev in povečati svoj tržni delež, kar bi prispevalo k zmanjšanju tveganj in donosov, pa tudi k povečanju udeležbe na trgu in likvidnosti;

H.  ker ima EIB pomembno vlogo v strategiji EU za reševanje izzivov, povezanih s podnebjem in okoljem, ki jih je Komisija opredelila kot najpomembnejše za sedanjo generacijo, pri čemer bo za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 potrebnih 260 milijard EUR dodatnih naložb;

I.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj primerov dobre prakse na področju politike delovanja, vodenja, upravljanja in preglednosti skupine EIB;

Splošni nasveti

1.  poudarja, kako pomembne so dejavnosti EIB kot banke Unije za povečanje sedanje ravni naložb v EU, ki je nižja od preteklih povprečij in ne zadostuje za izpolnitev ciljev EU na področju trajnosti, gospodarstva, sociale in ustvarjanja delovnih mest ter za doseganje regionalne kohezije, inovacij in konkurenčnosti na ravni EU in za financiranje na lokalni ravni, ki vključuje občine, ki izpolnjujejo potrebe državljanov;

2.  priznava, da morajo EU in države članice več vlagati v boj proti podnebnim spremembam, digitalno revolucijo in javne storitve;

3.  pozdravlja usklajen odziv EU na pandemijo COVID-19 in ponovno poudarja, da so potrebni nujni ukrepi za preoblikovanje naših gospodarstev in ublažitev socialnih in ekonomskih posledic krize; posebej pozdravlja vlogo, ki naj bi jo imela EIB pri podpiranju gospodarstva EU s financiranjem iz evropskega jamstvenega sklada, spremenjenega programa InvestEU, mehanizma za pravični prehod in instrumenta za podporo plačilni sposobnosti; poudarja, da je ta vloga še posebej pomembna za mala in srednja podjetja ter najbolj prizadete sektorje; EIB tudi poziva, naj uresniči svojo zavezo in vse svoje ukrepe uskladi s ciljem EU, da bi najpozneje leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost; je seznanjen z dokumentom o stališču EIB z dne 15. junija 2020 o časovnem načrtu za podnebno banko ter ponovno poziva k sprejetju ambicioznih ukrepov in jasnih ciljev, zlasti v zvezi s pogojevanjem podpore z ukrepi za postopno odpravo izpustov v skladu s cilji EU glede razogljičenja do leta 2050;

4.  opaža vse slabše svetovno gospodarsko ozračje, v katerem se je realna rast BDP upočasnila, svetovni izzivi pa prispevajo k negotovosti; je seznanjen z nizko ravnjo naložb v EU v zadnjem desetletju; poziva k večjemu javnemu in zasebnemu vlaganju v EU na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

5.  je seznanjen s poročilom EIB o naložbah za obdobje 2019–2020, v katerem so poudarjeni izzivi, s katerimi se sooča EU v smislu konkurenčnosti, kot so vse večja neenakost in nezadostne stopnje naložb, zlasti na področju raziskav in razvoja v povezavi s podnebjem in digitalizacijo, kar ogroža prihodnost evropskega gospodarstva; poziva EIB, naj se pri svojih dejavnostih v največji možni meri posveti reševanju teh vprašanj;

6.  ugotavlja, da je EIB v letu 2018 vložila 64 milijard EUR v 854 projektov; ugotavlja, da se EIB ravna po načelu varnega in skrbnega poslovanja, saj ima samo 0,3 % slabih posojil;

7.  ponovno poudarja, da bi morala biti geografska razdelitev financiranja EIB bolj uravnotežena; poziva EIB, naj odpravi sistemske pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile njene finančne dejavnosti, tudi tako, da si bolj prizadeva za razširitev svojih posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovalne podpore, zlasti v regijah z nizkimi naložbenimi zmogljivostmi, in da svetuje o razvoju projektov, da bi spodbujali vključujočo rast ter ekonomsko, socialno in teritorialno konvergenco in kohezijo ter upoštevali naravo financiranja EIB, ki temelji na povpraševanju;

8.  poziva EIB, naj prevzame pomembno vlogo pri krepitvi trajnostnih financ v Evropi in zunaj nje ter pri svojih posojilnih dejavnostih daje prednost izvajanju 17 ciljev trajnostnega razvoja iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 s spodbujanjem naložb v socialne, zelene in trajnostne projekte;

9.  poziva k ustrezni podpori za okrepitev mehanizmov tehnične pomoči, finančnega svetovanja in ustvarjanja zmogljivosti za lokalne in regionalne organe pred odobritvijo projektov, da bi vsem državam članicam olajšali dostop in udeležbo; v zvezi s tem poziva tudi k večji podpori za svetovalne storitve, kot so svetovalno vozlišče InvestEU, Jaspers, Elena in Fi-compass; poziva k večjemu sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami;

10.  pozdravlja pravočasna prizadevanja EIB za podporo projektom, ki jih financira, v fazi izvajanja (z zagotavljanjem strokovnjakov in podpornih instrumentov ter s pripravo pripravljalnih študij); poziva EIB in Komisijo, naj sodelujeta pri pripravi predlogov za bolj sistematično sodelovanje skupin EIB pri izvajanju projektov v državah, ki za to zaprosijo, zlasti na področjih, ki zahtevajo poglobljeno strokovno znanje ali so strateškega pomena za Unijo, kot je boj proti podnebnim spremembam;

11.  pozdravlja podporo EIB za kohezijske cilje, ki je samo med letoma 2009 in 2018 znašala več kot 200 milijard EUR;

12.  EIB poziva, naj nameni pozornost posvetovanjem z vsemi deležniki, na katere vplivajo njeni projekti, zlasti z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in širšo javnostjo;

13.  meni, da so inovacije in spretnosti temeljni elementi za zagotavljanje trajnostne rasti in ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti; pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2018 za podporo inovacijam ter znanju in spretnostim namenila 13,5 milijarde EUR; pričakuje, da bo EIB še naprej podpirala inovacije in znanja;

14.  meni, da mora Evropa pospešiti sprejemanje digitalnih tehnologij in naložbe v digitalno infrastrukturo ter znanja in spretnosti, da bi ostala konkurenčna; poziva EIB, naj obravnava tehnološki prehod tako, da bolj podpira digitalizacijo;

15.  meni, da je deset standardov, navedenih v okoljskem in socialnem priročniku EIB, izredno pomembnih, saj so pogoj za sodelovanje pri dajanju posojil EIB, tudi na področjih preprečevanja in zmanjšanja onesnaževanja, biotske raznovrstnosti in ekosistemov, podnebnih standardov, kulturne dediščine, neprostovoljne preselitve, pravic in interesov ranljivih skupin, delovnih standardov, zdravja pri delu in javnega zdravja, varnosti in zaščite ter sodelovanja deležnikov;

16.  poziva Komisijo, naj posebej pozorno zagotavlja, da bodo fiskalna pravila EU podprla prihodnja prizadevanja za povečanje ravni javnih naložb v EU, kar bo EIB omogočilo, da poveča njihov učinek;

17.  meni, da bi morala merila ocenjevanja socialnih projektov upoštevati načela evropskega stebra socialnih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen izvajanja predhodnih in naknadnih ocen trajnosti, konkurenčnosti ter gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov;

18.  pozdravlja ukrepe, ki jih je EIB sprejela do sedaj; poziva jo, naj izboljša svoje poročanje in ocenjevanje dejanskih doseženih rezultatov ter svoje analize dejanskih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov svojih naložb;

19.  EIB poziva k nadaljnjemu ukrepanju v zvezi z ugotovitvami posebnega poročila Računskega sodišča št. 03/2019, v katerem je ocenilo učinkovitost Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zbiranju finančnih sredstev za podporo dodatnim naložbam v celotni EU; ugotavlja, da je bilo v poročilu ugotovljeno, da so nekatere operacije EFSI zgolj nadomestile nekatere operacije EIB, ta del financiranja pa je bil namenjen za projekte, za katere bi lahko uporabili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, kar je v nekaterih primerih privedlo do precenitve obsega, v katerem je podpora EFSI dejansko spodbudila dodatne naložbe;

20.  poudarja, da pomembni količinski cilj EFSI glede pritegnitve 500 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb ne bi smel biti glavni dejavnik uspeha sklada pri prihodnjih naložbenih strategijah in da bi morali biti merljivi cilji glede trajnosti, dodatnosti, geografskega kritja in socialnega učinka ravno tako pomembni;

21.  poziva EIB, naj v skladu z ustreznimi uredbami EU za projekte, ki znatno prispevajo k ciljem EU na področju trajnosti in socialnih vprašanj, poveča delež financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe in programa InvestEU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo metodologije za preverjanje trajnosti InvestEU v celoti skladne s cilji EU glede trajnosti in da bodo merila za ocenjevanje socialnih projektov upoštevala načela evropskega stebra socialnih pravic; v zvezi s tem poudarja pomen izvajanja predhodnih in naknadnih ocen trajnosti, konkurenčnosti ter gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov;

22.  meni, da je potrebno nadaljnje zunanje ocenjevanje dodatne narave posojilne politike EIB in da bi morali biti rezultati te ocene na voljo javnosti;

23.  meni, da bi bilo treba po objavi rezultatov zunanje ocene razmisliti, ali je treba splošno povečati kapitalizacijo EIB, da bi omogočili več dolgoročnih posojil in inovativnih instrumentov pri financiranju projektov z velikimi možnostmi za trajnost, socialne koristi in inovacije, vključno s projekti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in zmanjšanje neenakosti;

24.  poziva EIB, naj zagotovi tesno usklajevanje, skladnost in doslednost med politikami EU, instrumenti financiranja in naložbami, da bi se izognili prekrivanju in okrepili sinergije financiranja;

EIB, ki je bolj osredotočena na podnebje in pravičen prehod

25.  pozdravlja, da je upravni odbor EIB 14. novembra 2019 sklenil, da bo politiko EIB uskladil s ciljem omejitve globalnega segrevanja na največ 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo;

26.  priznava, da bo EIB morda morala prevzeti več tveganja, zlasti v sektorjih in regijah, ki privabljajo manj naložb, da bi dosegli omenjene ambicije in tiste iz zelenega dogovora, a le, če je takšno posojanje v skladu z merili EIB za upravičenost in če EIB ohrani bonitetno oceno AAA;

27.  pozdravlja dejstvo, da je EIB največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in prva, ki je zagnala uspešne zelene obveznice, s katerimi je v 11 letih zbrala več kot 23 milijard EUR, svetovni trg zelenih obveznic pa je zdaj vreden več kot 400 milijard EUR; ugotavlja, da je velik izziv določiti skupne standarde, da ne bi prišlo do lažnega ekološkega vtisa; pozdravlja nove obveznice ozaveščenosti o trajnosti, ki jih je EIB izdala leta 2018 in ki so namenjene podpiranju naložb, povezanih s cilji OZN za trajnostni razvoj; poudarja, da je treba določiti skupne standarde v zvezi s temi novimi obveznicami, da se zagotovi, da so projekti pregledni, preverljivi in merljivi; poziva EIB, naj nadaljuje z izdajanjem zelenih obveznic in to še razširi, da bi olajšala izvajanje evropskega zelenega dogovora in da bi jih kupila Evropska centralna banka, ter naj pomaga pri razvoju trga zelenih obveznic, ki temelji na delu v okviru akcijskega načrta EU za financiranje trajnostne rasti, vključno s taksonomijo EU za trajnostno financiranje;

28.  poziva, naj se Evropski investicijski sklad v celoti vključi v vse podnebne ukrepe EIB; poziva Evropski investicijski sklad, naj bolj prednostno obravnava potrebe po inovacijah za prehod na podnebno nevtralno Evropo; poziva ga, naj zagotovi, da bo pri vseh svojih naložbah dejavno sodeloval s podjetji, v katera vlaga, pri izboljšanju njihovih razkritij, povezanih s podnebjem, zmanjševanju njihovih emisij in usmerjanju naložb v stroškovno učinkovite alternative (npr. energetska učinkovitost ali prilagajanje odpornosti na podnebne spremembe);

29.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leta 2018 29 % vseh posojil EIB povezanih s podnebjem;

30.  poziva ECB, naj v okviru svojega strateškega pregleda preuči orodja za podporo in usklajevanje z EIB, zlasti v njeni vlogi podnebne banke EU, še posebej pri financiranju zelenega prehoda in trajnosti gospodarstva;

31.  opozarja, da je bila podnebna strategija EIB sprejeta leta 2015, ko so bili določeni tudi upravičeni sektorji in merila za upravičenost ter strategija za izvajanje podnebne politike; poziva, naj se leta 2020 pregleda izvedbeno strategijo za usklajevanje s Pariškim sporazumom, vključno s konkretnim časovnim načrtom za izpolnitev 50-odstotnega granularnega cilja(3) do leta 2025, pa tudi jamstev za podnebno nevtralnost preostalih posojil po odprtem in preglednem postopku javnega posvetovanja; poziva EIB, naj po sprejetju dokumentov obsežno obvešča deležnike in širšo javnost; opozarja EIB, da morajo biti zelene naložbe izvedljive in morajo spodbujati kohezijo med državami članicami;

32.  poziva k zaostritvi meril za upravičenost za podnebne ukrepe, da se prepreči tveganje, da z naložbami ne bi bistveno zmanjšali emisij toplogrednih plinov, in sicer z zagotavljanjem skladnosti z ustrezno zakonodajo EU in usklajevanjem dejavnosti EIB z novo taksonomijo; meni, da bi morale vse operacije EIB temeljiti na splošni določbi o neškodovanju, ki bi jo bilo treba vključiti v izjavo EIB o okoljskih in socialnih standardih, to pa je treba v letu 2020 pregledati in uskladiti s ciljem globalnega segrevanja 1,5 °C;

33.  pozdravlja revidirano metodologijo EIB za oceno ogljičnega odtisa in poziva k njenemu celovitemu izvajanju, pri čemer je treba poseben poudarek dati mejnim in posrednim emisijam (t. i. „tip 3“); poziva, naj se projekti ocenjujejo celostno in ne zgolj s preprosto analizo njihovih emisij v življenjskem ciklu; poziva k strogemu podnebnemu računovodenju, zlasti pri ekonomskem in finančnem ocenjevanju projektov za sledenje dodeljenim virom in dejanski porabi za podnebne namene; v zvezi s tem poziva k posodobitvi ocene izračunov stopenj uporabe;

34.  meni, da bi morala EIB od svojih posredniških strank zahtevati, da razkrijejo svojo izpostavljenost v zvezi s fosilnimi gorivi, in da bi morala postopoma uvesti omejitve za močno izpostavljene posrednike; pričakuje, da bodo imeli do konca leta 2025 vsi posredniki načrt za razogljičenje, saj je bistvenega pomena za njihovo nadaljnje financiranje; poudarja, da te nove zahteve ne bi smele ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

35.  pozdravlja dejstvo, da je EIB že leta 2013, ko je sprejela novo različico svoje posojilne politike na energetskem področju, prenehala podpirati sektor premoga; meni, da bi moralo financiranje EIB v skladu z dobro prakso v sektorju komercialnega bančništva(4) potekati po znanstveno zasnovanem načrtu z jasnimi cilji in časovno opredeljenimi zavezami za uskladitev s Pariškim sporazumom, da bi postopno ukinili podporo projektom, katerih dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov; poziva EIB, naj podjetjem nudi svetovanje o tem, kako se lahko razogljičijo;

36.  poziva EIB, naj v dokumentacijo o financiranju vključi klavzule, ki od upravičencev do posojil zahtevajo, da se zavežejo, da bodo v celoti izpolnili cilj razogljičenja, če so ga vključili v svojo vlogo za posojilo; meni, da bi morale takšne klavzule vključevati določbo, da morajo biti izplačila pogojena z zadovoljivim izpolnjevanjem teh zavez, in da bi morala v primerih, ko se izplačila izvedejo pred izpolnitvijo ciljev razogljičenja, obstajati učinkovita ureditev za naknadna povračila;

37.  pozdravlja novo posojilno politiko EIB na energetskem področju, zlasti pa to, da bi lahko vplivala na druge banke in tako pomenila pravo revolucijo pri finančnih institucijah; pozdravlja to, da politika zajema finančne posrednike, prednostno razvrščanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije in da podpira energetske skupnosti in mikro omrežja, ter njen potencial za večjo finančno podporo lokalnim virom energije, da bi odpravili veliko odvisnost Evrope od zunanjih virov energije in zagotovili oskrbo; ugotavlja, da bodo do konca leta 2021 veljale izjeme za odobritev nekaterih projektov v zvezi s plinom in da bi se lahko ohranila podpora za plinske projekte, namenjene prevozu plina z nizkimi emisijami ogljika; poudarja tveganje vlaganja v nasedle naložbe prek posojil za infrastrukturo za fosilna goriva; poziva EIB, naj pojasni, da ne bo začela z ocenjevanjem nobenega projekta, povezanega s fosilnimi gorivi, ki ji je bil predložen po 14. novembru 2019; poziva, naj se ta politika redno pregleduje in naj bo vedno v skladu s taksonomijo evropskega trajnostnega financiranja, ko pa bo ta uradno sprejeta, naj se uporablja kot referenčno merilo za podnebne in okoljske naložbe v okviru politike, da bi ostala skladna z načrtom, združljivim z omejevanjem globalnega segrevanja na manj kot 1,5 °C, pa tudi s sprejemanjem ustreznih novih zunanjih ukrepov v EU;

38.  vztraja, naj EIB izvaja načelo energetske učinkovitosti in določi cilj boja proti energijski revščini pri vseh svojih energetskih posojilih, pri tem pa upošteva vpliv energetske učinkovitosti na prihodnje povpraševanje in njen prispevek k energetski varnosti;

39.  meni, da je pregled posojilne politike EIB na prometnem področju ključna prednostna naloga; poziva k hitremu sprejetju nove politike financiranja prometa, da bi prometni sektor EU do leta 2050 razogljičili; poudarja, da bi si morala EIB še naprej prizadevati za financiranje inovacij in zelene tehnologije v letalstvu, vključno z razvojem trajnostnih biogoriv, elektrifikacije in hibridne tehnologije, da bi razogljičili letalstvo in dosegli glavni cilj Pariškega sporazuma;

40.  poziva k izvajanju novih politik v ogljično intenzivnih industrijskih sektorjih, v katerih je dejavna EIB, kot so cementni, petrokemični in jeklarski sektor, s poudarkom na njihovi vzdržnosti in na spodbujanju krožnega gospodarstva, temelječega na kroženju nestrupenih materialov, da bi najpozneje do leta 2050 uskladili vsa sektorska posojila za doseganje podnebne nevtralnosti; opozarja, da je mogoče obsežne spremembe doseči le, če pri tem sodeluje tudi industrija;

41.  opozarja EIB, da je varstvo biotske raznovrstnosti ključni element prilagajanja podnebnim spremembam in da je obnova ekosistemov edini preizkušeni način za doseganje negativnih emisij; poziva EIB, naj v svojih finančnih instrumentih še naprej razvija preverjanje vpliva na biotsko raznovrstnost, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo; poziva jo tudi, naj se zaveže, da bo prenehala financirati projekte, ki prispevajo k izgubi in degradaciji biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter k nezakonitemu krčenju gozdov, in naj znatno poveča financiranje za doseganje ciljev Skupnosti na tem področju, zlasti cilja ničelnega neto krčenja gozdov in ciljev varstva morskega in obalnega območja, ter podpira ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje, ključne ekosistemske storitve, kot je opraševanje, in zeleno infrastrukturo;

42.  pozdravlja smernice za hidroelektrarne, sprejete leta 2018(5), in poziva k razširitvi zahtev po preglednosti na vse infrastrukturne projekte, tudi tiste, ki jih financirajo finančni posredniki;

43.  poziva EIB, naj sodeluje z manjšimi akterji na trgu in zadrugami v skupnostih, da bi konsolidirali projekte manjšega obsega na področju obnovljivih virov energije in tako omogočili, da izpolnjujejo pogoje za financiranje EIB;

Vloga EIB v okviru evropskega zelenega dogovora in mehanizma za pravičen prehod

44.  poudarja ključno vlogo EIB pri doseganju ciljev, določenih v naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, evropskem zelenem dogovoru in mehanizmu za pravičen prehod, pri tem pa priznava pomen zasebnega in javnega sektorja pri doseganju naložbenih ciljev iz evropskega zelenega dogovora in mehanizma za pravičen prehod v višini 1 bilijona EUR oziroma 100 milijard EUR v naslednjih sedmih letih;

45.  spodbuja EIB, naj podpre projekte za olajšanje pravičnega prehoda v državah članicah; meni, da bi morala EIB, glede na to, da niso vse države članice v istem položaju, svojo podporo osredotočiti na tiste države članice, ki so najbolj oddaljene od ciljev; poudarja, da pri prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo nihče ne sme biti zapostavljen; zato poziva EIB, naj zagotovi ustrezno podporo najbolj prizadetim regijam, tudi v tehničnem smislu, ob upoštevanju različnih gospodarskih razmer in zmogljivosti držav članic; zlasti poudarja, da je treba proaktivno podpirati področja, kjer so delovna mesta trenutno odvisna od industrijskih panog z visokimi emisijami, in sicer z zagotavljanjem naložb v usposabljanje in alternativne gospodarske priložnosti, da bi dejansko izkoristili potrebne zasebne in javne vire ter spodbudili prehod na bolj zeleno gospodarstvo;

46.  poudarja potrebo po načrtovanem in participativnem pristopu, da bi zagotovili, da bo prehod koristil vsej družbi; poziva k podpori prizadetih regij (premogovniških, ogljično intenzivnih itd.) in skupnosti, pa tudi delovne sile v sektorjih, ki jih je najbolj prizadelo razogljičenje, kot tudi k spodbujanju razvoja novih skupnih projektov in tehnologij za te skupnosti in regije;

47.  meni, da mora EIB za to, da postane podnebna banka EU in odigra vlogo pri pravičnem prehodu, izboljšati mehanizme za boljše vključevanje prispevkov različnih deležnikov, kot so lokalni in regionalni organi, sindikati, nevladne organizacije in ustrezni strokovnjaki, v svojo naložbeno strategijo;

48.  poziva EIB, naj se zaveže in predstavi pošten, usklajen in vključujoč načrt, pri čemer naj se posvetuje z državami članicami in regijami v skladu z njihovimi socialnimi in geografskimi okoliščinami, da bi učinkovito spodbujala potrebne zasebne in javne vire ter prehod na bolj zeleno gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zaščiti državljanov in delavcev, ki jih bo prehod najbolj prizadel, med drugim z zagotavljanjem dostopa do programov prekvalifikacije in spodbujanjem naložb v nove gospodarske sektorje, ki bodo ustvarili nova in visokokakovostna delovna mesta;

Mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo

49.  pozdravlja pripravljenost skupine EIB, da poveča konkurenčnost EU in podpre rast in ustvarjanje delovnih mest s podporo na področjih, kot so inovacije, mala in srednja podjetja, infrastruktura, socialna kohezija, podnebje in okolje;

50.  poudarja, da bi se morala EIB, ne glede na svoje dejavno sodelovanje pri prizadevanjih za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti, osredotočiti na podpiranje projektov, ki zagotavljajo regenerativno rast in ustvarjanje delovnih mest;

51.  pozdravlja odločno podporo EIB za mala in srednja podjetja v letu 2018 s skupnimi naložbami v višini 23,27 milijarde EUR, kar je imelo pozitiven učinek za 374 000 podjetij, ki zaposlujejo 5 milijonov ljudi; je seznanjen z rezultati poročila o naložbah EIB za leto 2019/2020 v zvezi s financiranjem malih in srednjih podjetij in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; meni, da mora podpora tem podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati temeljni cilj EIB, ter poziva k večjim prizadevanjem in večjemu poudarku na financiranju malih in srednjih podjetij, da bi zmanjšali vrzel v njihovem financiranju; v zvezi s tem pozdravlja sklop za mala in srednja podjetja v skladu InvestEU; poudarja, da se je treba osredotočiti na dolgoročno financiranje, zlasti s podpiranjem projektov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče financirati drugače, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja; vendar poudarja, da dejavnosti financiranja EIB niso nadomestilo za vzdržne fiskalne politike v državah članicah;

52.  ugotavlja, da je za mala in srednja podjetja dvakrat bolj verjetno, da bodo imela omejen dostop do zunanjega financiranja, kot za velika podjetja in da se delež podjetij s finančnimi omejitvami v EU giblje med 1 % in 13 %;

53.  ugotavlja, da zunanje financiranje za vsa podjetja v EU predstavlja nekaj več kot tretjino njihovega financiranja naložb;

54.  meni, da bi morala EIB zaradi ključnega pomena malih in srednjih podjetij še naprej nuditi finančno podporo in okrepiti svoje upravne in svetovalne zmogljivosti, da bi jim zagotovila informacije in tehnično podporo pri dostopanju do finančnih sredstev, pri tem pa upoštevati manj razvite regije;

55.  poudarja, da bo EIB za uresničitev svojih ciljev poleg povečanja lastnih sredstev in okrepitve strokovnega znanja na področju inovativnih finančnih instrumentov morda morala prevzeti dodatna tveganja; poziva delničarje EIB, naj zagotovijo ustrezna sredstva, da bo lahko uporabljala inovativne instrumente za financiranje projektov z velikim potencialom za trajnostne, socialne in inovativne koristi; zato poziva k povečanju kapitalizacije EIB po objavi ugotovitev zunanje ocene, da bi omogočili več dolgoročnih posojil in inovativnih instrumentov pri financiranju projektov z velikimi možnostmi za trajnost, socialne koristi in inovacije, vključno s projekti za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in zmanjšanje neenakosti ter ustvarjanje kapitala za rast, da bi malim in srednjim podjetjem omogočili razširitev svojih dejavnosti; poudarja, da je pomembno sodelovanje z več partnerji in to, da EIB pri naložbah v EU zagotavlja dejavnik dodatnosti; poudarja tudi, da dodatna vrednost financiranja EIB zajema tudi tehnično svetovanje in krepitev zmogljivosti, da projekti postanejo pripravljeni na naložbe in se zagotovi čim večje geografsko ravnovesje;

56.  predlaga, da EIB nadaljuje z zelenim portfeljem za mala in srednja podjetja, na primer z dodelitvijo večjih deležev za okolju prijaznejše projekte in z zagotavljanjem podpore posredniškim bankam za vzpostavljanje produktov, ki spodbujajo energetsko učinkovitost ali obnovljive vire energije; poleg tega predlaga, naj EIB podpre digitalizacijo malih in srednjih podjetij, da bi odpravili digitalni razkorak;

57.  v zvezi s tem ima pomisleke glede poziva EIB k naložbam v mala podjetja in sprašuje, ali je zaradi omejitev pri financiranju projektov s precejšnjim tveganjem preveč omejujoč;

Posojanje zunaj EU

58.  pozdravlja, da je EIB dejavna v več kot 130 državah zunaj EU, in sicer s posojili za projekte v podporo zunanjemu sodelovanju in razvojni politiki EU;

59.  ugotavlja, da je EIB v letu 2018 podpisala pogodbe o financiranju za 101 novih projektov zunaj EU s skupnim odobrenim financiranjem v višini 9,05 milijarde EUR in tako omogočila naložbe v skupni vrednosti 41 milijard EUR, pri čemer je bilo zabeleženo rekordno število posojil za podnebno in socialno ter gospodarsko infrastrukturo;

60.  poziva EIB, največjega večstranskega posojilodajalca na svetu, naj ohrani vodilno vlogo pri financiranju EU v prihodnosti in spodbuja trajnostno financiranje zunaj Evrope, pri tem pa ohranja ključno vlogo pri vzpostavljanju mehanizmov financiranja EU za tretje države;

61.  ugotavlja, da se približno 10 % posojil EIB nameni tretjim državam in da je podpora večinoma namenjena državam z visokim srednjim dohodkom, v najmanj razvitih državah pa se financira le nekaj operacij;

62.  je seznanjen z oceno Komisije o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije; meni, da bi morala EIB svoja zunanja posojila bolj uskladiti s cilji EU na področju zunanje in razvojne politike ter ukrepi držav članic, da bi tako najbolje podprla politične cilje EU;

63.  spodbuja EIB, naj izboljša svoje strokovno znanje na področju razvojnih projektov, zlasti projektov, ki vključujejo neposredna posojila zasebnemu sektorju;

64.  spodbuja EIB, naj izboljša sodelovanje na lokalni ravni, tudi pred in med izvajanjem projektov, pa tudi sodelovanje z delegacijami EU;

65.  meni, da bi morala EIB intenzivneje spremljati projekte in izboljšati poročanje in ocenjevanje dejanskih doseženih rezultatov ter svoje analize dejanskih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov; zato predlaga povečanje števila lokalnih uslužbencev v partnerskih državah;

66.  ugotavlja, da je znesek financiranja, povezanega s podnebjem in odobrenega v obdobju 2014–2018, višji od cilja pooblastila za izdajanje zunanjih posojila v višini 25 %;

67.  EIB poziva, naj v celoti izkoristi pogodbene klavzule, na podlagi katerih lahko začasno ustavi izplačila v primeru, da projekti ne spoštujejo okoljskih in socialnih standardov ter standardov na področju človekovih pravic, davkov in preglednosti;

68.  ugotavlja, da približno 40 % poslov iz pooblastila za izdajanje zunanjih posojil poteka prek finančnih posrednikov, in poziva EIB, naj zagotovi celovitejše in redne informacije o prerazporejanju posojil s strani finančnih posrednikov; poziva EIB, naj še naprej preverja posojila, ki so bila dodeljena prek nepovezanih finančnih posrednikov; v zvezi z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami poudarja po eni strani pomen ponovnega razmisleka o povezavi med EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj in razvojnimi bankami, da se zagotovi skladnost med njihovimi mandati, po drugi strani pa krepitev njihovega sodelovanja s Komisijo, EIB ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, da bi ustvarili večje sinergije med skladi ESI ter finančnimi instrumenti in posojili EIB, zmanjšali upravno breme, poenostavili postopke, povečali upravne zmogljivosti, spodbujali teritorialni razvoj in koheziji ter izboljšali prepoznavnost skladov ESI in financiranja EIB;

69.  je seznanjen z ocenjevalnim poročilom EIB iz julija 2017 o posrednem posojanju v regiji afriških, karibskih in pacifiških držav(6); je zaskrbljen zaradi očitnega pomanjkanja nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo finančni posredniki, in težav pri spremljanju koristi, ki se ustvarijo s posojili; zlasti poudarja, da med letoma 2015 in 2018 približno 30 % posojil prek posrednikov ni bilo namenskih(7);

70.  ugotavlja, da so načela človekovih pravic vključena v ključne postopke in standarde potrebne skrbnosti banke; poziva EIB, naj v okviru prihodnje revizije svoje politike na področju okoljskih in socialnih standardov okrepi svojo strategijo na področju človekovih pravic, vključno s tveganjem povračilnih ukrepov zoper zagovornike človekovih pravic in žvižgače, ter spoštuje zahtevo po ustreznem obveščanju in posvetovanju z lokalnimi skupnostmi; meni, da bi morala ta politika temeljiti na oceni tveganj na področju človekovih pravic, zlasti pa bi morala vsebovati metodologijo za preprečevanje negativnih posledic za zagovornike človekovih pravic, pa tudi ustrezne odzive, če bi do tega prišlo, na primer tako, da bi zagotovila dejansko pravico do dostopa do informacij in uvedla zahtevo po pravem predhodnem posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, ki jih je naložba prizadela; meni, da bi morala strategija vključevati tudi sistematično ocenjevanje tveganj na področju človekovih pravic, vključno s predhodno oceno, in stalno spremljanje na terenu; poziva EIB, naj v svoje pogodbe vključi klavzule, ki bodo omogočale začasno ustavitev izplačil v primeru resnih kršitev človekovih pravic ali okoljskih in socialnih standardov, in naj zagotovi, da bodo tudi oddaljene in marginalizirane skupnosti zlahka dostopale do pritožbenih mehanizmov, ki naj bodo pravočasni in učinkoviti;

71.  pozdravlja, da EIB že zaposluje strokovnjake za človekove pravice, in priporoča, da še naprej zaposluje strokovnjake iz partnerskih držav, da bi bolje razumela lokalne razmere in bi lahko spremljala morebitne zlorabe;

72.  pozdravlja, da je bil 26. septembra 2019 podpisan memorandum o soglasju med EIB in japonsko agencijo za mednarodno sodelovanje, ki bo omogočil nadaljnje sofinanciranje in sovlaganje v državah v razvoju; je prepričan, da to sodelovanje krepi pomembno strateško partnerstvo med EIB in agencijo pri podpori projektov v tretjih državah, ki obravnavajo globalna vprašanja;

73.  je seznanjen z nedavnimi izjavami predsednika Evropske investicijske banke Wernerja Hoyerja o osredotočenosti EIB na razvoj; ugotavlja tudi, da je EIB predlagala ustanovitev posebne hčerinske banke, osredotočene na razvoj, Evropske banke za trajnostni razvoj; poziva EIB, naj vodi dialog s Parlamentom o svojih načrtih za ustanovitev hčerinske banke, ki bi opravljala njene razvojne dejavnosti, zlasti v okviru razprav s Svetom po poročilu skupine modrecev na visoki ravni o evropski finančni strukturi za razvoj;

74.  poziva EIB, naj upošteva primere najboljše prakse in v pri naložbah, ki temeljijo na zemljiščih in naravnih virih, razširi načelo prostovoljne, svobodne privolitve po predhodni seznanitvi na vse prizadete skupnosti, ne le na domorodna ljudstva;

Upravljanje, preglednost in odgovornost

75.  opozarja, da bi morala za vse organe Unije veljati ista načela odgovornosti in preglednosti(8); vztraja, da morata biti večja gospodarska vloga skupine EIB ter povečanje njene naložbene zmogljivosti in uporabe proračuna EU za zagotavljanje njenega delovanja tesno povezani s preglednostjo in odgovornostjo v zvezi z njenimi gospodarskimi dejavnostmi, uporabo proračunskega jamstva EU, dodatnostjo dejavnosti EIB in morebitnimi prihodnjimi načrti za ustanovitev hčerinske banke za razvoj v okviru skupine EIB; poziva k preglednemu odločanju in tesnemu sodelovanju z institucijami EU, da bi zagotovili skladnost in verodostojnost zastavljenih ciljev; ugotavlja, da politika preglednosti skupine EIB temelji na domnevi razkritja, in opozarja EIB na njene pravne obveznosti v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v EU;

76.  podpira zavezo EIB v okviru tretje strategije za raznolikost in vključevanje za obdobje 2018–2021, da bi povečali število žensk na višjih položajih na 50 % do leta 2021; poziva EIB, naj zagotovi, da bo v naslednjih dvanajstih mesecih uresničila cilj glede pridobitve potrdila o ekonomskih dividendah za enakost spolov;

77.  pozdravlja dejstvo, da se v skladu s priporočili iz zadnjih poročil Parlamenta o sejah upravnega odbora zdaj pripravljajo povzetki, ki so dostopni javnosti; poudarja, da je treba sistematično objavljati vsebino sej vseh upravnih organov EIB, in poziva k večji preglednosti v zvezi s sejami upravnega odbora in njihovimi izidi;

78.  prosi EIB, da v skladu z zakonodajo EU objavi vse informacije v zvezi z neposrednimi posojili, ki jih odobri upravni odbor, tudi da za vsak projekt objavi mnenje Komisije in države članice, v kateri se projekt izvaja, na zahtevo pa tudi načrte za merjenje rezultatov;

79.  poziva EIB, naj v letu 2020 pregleda svojo politiko preglednosti, da bo mogoče pravočasno objaviti več informacij o vseh njenih dejavnostih financiranja in tako preveriti, ali upošteva svoje socialne, podnebne in okoljske zaveze; poudarja, kako pomembno je, da so dejavnosti EIB skladne s politikami EU;

80.  poziva EIB, naj še poveča preglednost in dostop do informacij, zlasti v zvezi s sistemom oddaje naročil izvajalcem in podizvajalcem, rezultati notranjih preiskav ter izbiranja, spremljanja in ocenjevanja dejavnosti in programov;

81.  poziva EIB, naj zagotovi najvišjo raven integritete svojih finančnih posrednikov in naj za njihova posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil; poziva EIB, naj ne sodeluje več s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, goljufije, korupcije, organiziranega kriminala, pranja denarja ali spoštovanja človekovih pravic; poudarja, da te nove zahteve ne bi smele ogrožati dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja;

82.  poziva k reviziji regulativnega okvira, ki določa obveznosti skrbnega ravnanja EIB, da bi se zlasti okrepili njeni pogodbeni pogoji za stranke, na primer glede goljufij in korupcije;

83.  poziva EIB, naj izboljša sodelovanje z deležniki in postopke javnega posvetovanja, povezane s projekti, ki jih financira; poziva EIB, naj bolje nadzoruje in spremlja različne faze sodelovanja deležnikov ter zagotovi, da bodo imeli nosilci projektov na voljo zanesljive zaščitne ukrepe z zavezujočimi zahtevami;

84.  poziva EIB, naj okrepi svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti v skladu z zakonodajo EU za boj proti pranju denarja in naj zagotovi celovit regulativni okvir, ki bo omogočal učinkovito preprečevanje vpletenosti v nezakonito dejavnost in zagotavljal ustrezen sistem sankcij za nespoštovanje prava EU;

85.  pričakuje, da bo EIB prilagodila svoje notranje politike, da bi upoštevala novi pravni okvir, ki je bil vzpostavljen za boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkov, ter poudarja, kako pomembno je, da je sektor EIB za preiskovanje goljufij neodvisen in učinkovit; spodbuja EIB, naj tesneje sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in nacionalnimi organi za preprečevanje goljufij in pranja denarja ter da se zagotovi, da bo o tem obveščeno Evropsko javno tožilstvo in da bodo vsi domnevni primeri goljufije prijavljeni pristojnim organom; izkazuje proaktiven interes za dejavnosti EIB; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo v prihodnosti imeti pooblastilo za pregon kriminalnih dejavnosti v zvezi s sredstvi EIB v državah članicah, ki so članice Evropskega javnega tožilstva; poziva, naj se za to novo nalogo dodelijo ustrezna finančna sredstva;

86.  izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavno objavljenega članka(9) o notranji reviziji EIB, v kateri so bile ugotovljene resne pomanjkljivosti v banki pri izvajanju standardov za boj proti pranju denarja; pozdravlja prizadevanja EIB, da te pomanjkljivosti odpravi, in jo poziva, naj svoje delo zaključi do julija 2020 ter Parlamentu poroča, katere konkretne ukrepe je sprejela, zlasti za okrepitev skrbnega pregleda strank EIB; EIB poziva, naj Parlamentu zadevno notranjo revizijsko poročilo posreduje in objavi njegov smiseln povzetek ter oceno konkretnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, da se z njimi seznani širša javnost in da bo mogoče oceniti napredek EIB v zvezi s tem; zato predlaga, naj skupina EIB posodobi svojo politiko o prijavljanju nepravilnosti, da bo v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(10), ki jo države članice trenutno izvajajo;

87.  ugotavlja, da politika EIB za boj proti goljufijam vključuje neodvisni urad, ki preiskuje domnevne goljufije, o katerih se poroča interno ali zunaj EIB; poziva EIB, naj razmisli o posodobitvi svoje politike, da bi izboljšala okvir za boj proti goljufijam in zagotovila ustrezna sredstva, zlasti ker ima EIB pomembno vlogo pri izvajanju politik EU, kot sta InvestEU in evropski zeleni dogovor; ugotavlja, da so sankcije in pravna sredstva že predvideni v okviru politike EIB na področju boja proti goljufijam, saj je na primer mogoče začasno ustaviti izplačila, zahtevati povračilo ter prekiniti ali preklicati projekte; poziva EIB, naj začasno ustavi izplačila v primeru hudih napak pri upravljanju in/ali korupcije;

88.  pozdravlja sprejetje revidirane politike skupine EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij(11); poziva druge evropske finančne institucije, naj uporabljajo enake standarde; pričakuje, da bo EIB sprejela podrobne operativne postopke in ukrepe glede potrebne skrbnosti, da bi izvajala novo politiko glede jurisdikcij, ki ne upoštevajo pravil; ugotavlja, da EIB objavlja podatke o svojih strankah za vsako dejavnost na svojem spletnem mestu in preverja njihovo dejansko lastništvo, kadar so posojila EIB zanje zajamčena s proračunom EU v skladu z zakonodajo EU; poleg tega poziva, naj se spletno mesto poveže z registri na ravni držav članic, kjer je mogoče pridobiti podatke o dejanskem lastništvu; opozarja, da je izjemno pomembno okrepiti njeno politiko o nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcijah glede na nove in obstoječe načine izogibanja davkom, kot so uporaba hibridnih neskladij, prednostna obravnava pravic intelektualne lastnine ali uporaba jurisdikcij z nizkimi ali ničnimi davki za preusmeritev dobičkov, zlasti z uvedbo pogoja, da je treba za neposredna in posredna posojila objaviti davčne in računovodske podatke po posameznih državah; poziva EIB, naj oblikuje seznam neporavnanih transakcij, zlasti če se nanašajo na seznam mednarodnih davčnih oaz; poziva EIB, naj v okviru svoje davčne skrbnosti uporablja celotno zbirko orodij proti izogibanju davkom za projekte z upoštevanjem tveganja in po potrebi uporabi zahteve za premestitev; je seznanjen s spremenjenim okvirom skupine EIB za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter poziva EIB, naj posodobi svojo politiko ob upoštevanju pete direktive o preprečevanju pranja denarja in sodeluje z ustreznimi organi, da bi zagotovila ustrezne sankcije za kršitve zakonodaje in stroge standarde za finančne posrednike;

89.  je seznanjen s pregledom politike in postopkov EIB v zvezi s pritožbenim mehanizmom, da bi zagotovili njegovo popolno delovanje in da bi odkrili in odpravili morebitne kršitve človekovih pravic v projektih, povezanih z EIB; poziva EIB, naj zagotovi neodvisnost in učinkovitost tega mehanizma; spodbuja izvajanje priporočil evropskega varuha človekovih pravic;

90.  poziva EIB, naj razširi sodelovanje z evropskim varuhom človekovih pravic;

91.  pozdravlja strategijo skupine EIB za enakost spolov in akcijski načrt za enakost spolov ter z zanimanjem pričakuje drugo fazo izvajanja akcijskega načrta;

92.  poziva EIB, naj spodbuja udeležbo žensk in dejavno promovira uravnoteženo zastopanost spolov na visokih položajih;

93.  poziva Komisijo, Evropsko računsko sodišče in EIB, naj pri prihodnjem podaljšanju tristranskega sporazuma, ki bo urejal pravila delovanja, okrepijo vlogo Evropskega računskega sodišča; poziva, naj se Računsko sodišče pooblasti za revizijo vseh dejavnosti EIB, vključno z oceno stroškovne učinkovitosti njenih naložb in dodatnosti njenih projektov, ter naj se te revizije objavijo; poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi priporočila o rezultatih zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU;

94.  poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med EIB in Parlamentom za izboljšanje dostopa do dokumentov in podatkov EIB;

95.  poziva, naj se nujno okrepijo pristojnosti Parlamenta, kar zadeva strateške usmeritve in politike EIB, da se zagotovi demokratični nadzor nad naložbami, vključno z možnostjo, da Parlament EIB predloži vprašanja za pisni odgovor, tako kot že velja za ECB; poziva skupino EIB, naj izboljša svojo odgovornost glede teh vprašanj, in predlaga zamisel o četrtletnem dialogu z ustreznimi odbori Parlamenta, da bi zagotovili udeležbo v naložbeni strategiji EIB in ustrezen nadzor; poudarja pomen večjega nadzora Parlamenta nad odločitvami sveta direktorjev EIB in opozarja na možnost, da bi imel Parlament na sejah odbora status opazovalca, da se zagotovi boljša izmenjava informacij; zahteva, naj Komisija poveča preglednost v odnosu do Parlamenta, kar zadeva stališča v upravnem odboru EIB; poziva EIB in Parlament, naj skleneta memorandum o soglasju za boljši dostop do dokumentov EIB in podatkov v zvezi s strateškimi usmeritvami in politikami financiranja v prihodnosti, da bi EIB prevzela večjo odgovornost;

96.  poziva predsednika EIB, naj to resolucijo predloži direktorjem in guvernerjem EIB, ter poziva, naj se o njem razpravlja v upravnem odboru;

o
o   o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 345, 27.12.2017, str. 34.
(2) Evropska komisija, SWD(2016)0405, 6. december 2016, tabela 22 (scenarij EUCO30, vir: Primes model).
(3) Granularnost: kadar bo to mogoče in ustrezno, si bo banka prizadevala evidentirati le elemente podnebnih ukrepov, ki so vključeni v širše skupne projekte ali programe. Ta pristop omogoča večjo stopnjo natančnosti in je v skladu z usklajeno metodologijo MDB („EIB: Climate Action Lending – List of eligible sectors and eligibility criteria“ (Posojila za podnebne ukrepe – seznam upravičenih sektorjev in merila za upravičenost), 20. december 2017).
(4) Banka Crédit Agricole se je zavezala, da ne bo več podpirala podjetij, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga. Njena politika ničelne tolerance velja za vsa podjetja, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga, od pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije iz njega, do trgovine in prevoza.
(5) EIB, „Environmental, Climate and Social Guidelines on Hydropower Development“ (Smernice o razvoju hidroenergije), oktober 2019.
(6) EIB: „Evaluation of the EIB Intermediated Lending through the Investment Facility in ACP“ (Ocena posredniških posojil EIB v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP), julij 2017.
(7) Poročilo: „Cachez ces fossiles que l’on ne saurait voir: 3 institutions financières publiques à l’épreuve de l’Accord de Paris“ (Skrijte fosilna goriva: tri javne finančne institucije na preizkušnji z vidika Pariškega sporazuma), Les Amis de la Terre France, Oxfam France in Réseau Action Climat-France, julij 2019.
(8) Kot je Evropsko računsko sodišče opozorilo leta 2018.
(9) https://luxtimes.lu/european-union/40483-eib-under-scrutiny-for-failings-after-whistleblowing-complaints
(10) UL L 305, 26.11.2019, str. 17.
(11) EIB, „EIB Group Policy towards weakly regulated, non-transparent and non-cooperative jurisdictions and tax good governance“ (Politika skupine EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij in upravljanja na davčnem področju), marec 2019.


Nadzor nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018
PDF 192kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2018 (2019/2127(INI))
P9_TA(2020)0191A9-0118/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke (EIB) o dejavnostih za leto 2018,

–  ob upoštevanju finančnega poročila za leto 2018 in statističnega poročila EIB za leto 2018,

–  ob upoštevanju poročila o trajnosti za leto 2018, letnega poročila o EIB zunaj Evropske unije za leto 2018 in poročila o operacijah EIB v EU za leto 2018,

–  ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora za leto 2018,

–  ob upoštevanju poročila o izvajanju politike preglednosti EIB v letu 2018 in poročila o korporativnem upravljanju za leto 2018,

–  ob upoštevanju dejavnosti oddelka za preiskovanje goljufij v letu 2018,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih Politike preglednosti Evropske investicijske banke(1),

–  ob upoštevanju pregleda pritožbenega mehanizma na podlagi odločbe evropske varuhinje človekovih pravic v primeru 1316/2016/TN o domnevnih pomanjkljivostih Politike preglednosti Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih urada glavne osebe, odgovorne za varovanje zakonitosti poslovanja EIB, za leto 2018 in poročila skupine EIB o dejavnostih na področju boja proti goljufijam za leto 2018,

–  ob upoštevanju poslovnega načrta skupine EIB za obdobje 2017–2019,

–  ob upoštevanju členov 3 in 9 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), njenega Protokola št. 5 o statutu EIB in njenega protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poslovnika Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 3. maja 2018 o letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2016(2) in z dne 17. januarja 2019 letnem poročilu o nadzoru nad finančnimi dejavnostmi EIB za leto 2017(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(4),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. septembra 2016 o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter uvedbi tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597), SWD(2016)0297 in SWD(2016)0298),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 03/2019 o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) iz januarja 2019(5),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. maja 2019 o upravljanju jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2018 (COM(2019)0244),

–  ob upoštevanju poročila o oceni delovanja EFSI iz junija 2018, ki ga je pripravila EIB,

–  ob upoštevanju ocene mandata za zunanja posojila, ki jo je Komisija opravila leta 2019(6),

–  ob upoštevanju poročila „Evropa v svetu – prihodnost evropskega finančnega ustroja za razvoj“(7), ki ga je pripravila skupina modrecev na visoki ravni za evropsko finančno arhitekturo za razvoj,

–  ob upoštevanju poročila koalicije Counter balance z naslovom Ali se EIB uspešno bori proti goljufijam in korupciji? iz oktobra 2019(8),

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma iz septembra 2016 med Evropsko komisijo, Evropskim računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0118/2020),

A.  ker je EIB s Pogodbama obvezana, da z namenskimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve, prispeva k povezovanju EU, njeni ekonomski in socialni koheziji ter regionalnemu razvoju;

B.  ker je v skladu s členom 309 PDEU najpomembnejša naloga EIB, da v interesu Unije prispeva k uravnoteženemu in stalnemu razvoju notranjega trga;

C.  ker EIB kot največja javna posojilodajalka na svetu deluje na mednarodnih kapitalskih trgih in ponuja konkurenčne pogoje za stranke ter ugodne pogoje v podporo politikam in projektom EU;

D.  ker je EIB v letu 2018 praznovala 60 let obstoja, pri čemer se sooča s številnimi novimi prihodnjimi izzivi v Uniji in zunaj nje;

E.  ker se EU zadnjih deset let sooča s krizo obsežnih nezadostnih vlaganj, pri čemer se sooča z nujnimi potrebami po naložbah, da bi obvladala zahtevano zeleno in digitalno preobrazbo gospodarstva; ker stopnje naložb (tj. naložbe kot delež BDP) zaostajajo za svojimi predkriznimi ravnmi;

F.  ker je EIB novembra 2019 sprejela nove podnebne zaveze, pa tudi novo posojilno politiko na področju energije;

G.  ker ima EIB ključno vlogo na mednarodnih finančnih trgih, zlasti prek svoje vodilne vloge na področju izdajanja zelenih obveznic;

H.  ker se pričakuje, da bo imela EIB ključno vlogo pri financiranju evropskega zelenega dogovora prek načrta trajnostnih evropskih naložb;

I.  ker bi morali biti cilji javne politike, kot so socialna kohezija, trajnostni razvoj in okoljski cilji, osrednja tema in cilji banke;

J.  ker bi morala EIB v svoje naložbene strategije vključiti evropske vrednote, pri vrhu katerih so človekove pravice;

K.  ker EIB razmišlja o načrtih, da bi postala razvojna banka EU, Svet pa je to banko in EBRD že pozval, naj te načrte predložita za nadaljnjo razpravo;

L.  ker naj bi EIB s financiranjem operacij zunaj EU predvsem podpirala cilje zunanje politike EU, hkrati širila prepoznavnost in vrednote Unije ter pomagala ohranjati stabilnost v tretjih državah;

M.  ker je treba zaščitne ukrepe pred goljufijami, vključno z davčnimi utajami in pranjem denarja, ter pred tveganji financiranja terorizma in korupcijo ustrezno vključiti v primerno skrbnost in pogodbene pogoje EIB;

N.  ker bi bilo treba redno spremljati razvoj najboljše prakse v zvezi s politiko delovanja in vodenjem EIB ter z dobrim upravljanjem in preglednostjo;

Glavni dosežki dejavnosti financiranja EIB v letu 2018

1.  je seznanjen, da je skupina EIB v letu 2018 zagotovila za več kot 64,19 milijarde EUR finančnih sredstev in da so bile podpisane pogodbe za 854 projektov;

2.  ugotavlja, da so glavne naložbe EIB naslednje:

   13,5 milijarde posojil za projekte inovacij v letu 2018;
   32 % financiranja EIB je bilo namenjenega regijam kohezije in preoblikovanja, kar je preseglo načrtovani cilj 30 %;
   programi financiranja MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo so glavno prednostno področje z več kot 23,3 milijarde EUR;
   15,2 milijarde EUR je bilo vložene v okolje;
   12,3 milijarde EUR je bilo vložene v infrastrukturo;
   posojila v zvezi s podnebnimi spremembami so znašala skoraj 30 % portfelja EIB v letu 2018, tj. 28 % vseh podpisanih pogodb, kar je več kot cilj, ki je znašal 25 %, namenjenih podpori pariškemu podnebnemu sporazumu;
   več kot 8 milijard EUR je bilo vloženih zunaj Evrope, kar je 12,5 % skupnega financiranja EIB;

3.  je seznanjen s krovnima ciljema politike EIB, ki sta povezana s socialno in ekonomsko kohezijo EU ter s podnebnimi ukrepi, seznanjen pa je tudi s štirimi cilji javne politike glede inovacij, financiranja MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, infrastrukture in okolja; poudarja, da bi morali biti ti primarni cilji javne politike v celoti usklajeni z nedavno posodobitvijo prednostnih nalog politike EU, da bi odražali nove gospodarske trende in prehod na trajnostni ekonomski model, ki bo spoštoval omejitve planeta, socialno pravičnost in idejo skupne blaginje;

4.  je seznanjen z geografsko razčlenitvijo podpisanih finančnih pogodb v letu 2018; poziva EIB, naj poroča tudi o podpisanih pogodbah o financiranju po državah glede na prebivalca ter v zvezi z deležem posamezne države v EIB; poziva k uravnoteženi geografski porazdelitvi naložb, da bi upoštevali stopnjo razvoja in kohezijske vidike držav in regij; je seznanjen z geografsko razčlenitvijo podpisanih finančnih pogodb v letu 2018 po deležu BDP, pri čemer je bilo glavnih pet držav članic upravičenk Grčija z 1,01 % (1,87 milijarde EUR), Ciper z 1,01 % (0,21 milijarde EUR), Portugalska z 0,98 % (1,98 milijarde EUR), Hrvaška z 0,98 % (0,51 milijarde EUR) in Poljska z 0,97 % (4,79 milijarde EUR); ugotavlja, da je pet največjih držav upravičenk v absolutnih zneskih prejelo 52,9 % podpisanih finančnih naložb;

5.  je seznanjen, da se je Svet strinjal z ohranitvijo kapitalske osnove banke, tako da se prispevek Združenega kraljestva k vplačanemu kapitalu EIB nadomesti z rezervami EIB in kapital na vpoklic s sorazmernimi povečanji pogojnih obveznosti; je seznanjen, da se je Svet strinjal z asimetričnim povečanjem kapitala, zaradi česar se je povečal kapitalski delež Poljske in Romunije; poziva delničarje EIB naj še povečajo kapitalizacijo EIB, da bi omogočili več naložb in prevzemanje večjega tveganja pri financiranju nujnih projektov za podporo trajnostni in digitalni preobrazbi gospodarstva ter prispevanje k socialni in teritorialni koheziji, ustvarjanju delovnih mest ter inovacijam in konkurenčnosti v EU, ob tem pa ohranili bonitetno oceno AAA banke EIB;

6.  je seznanjen, da je stopnja oslabljenih posojil ob koncu leta 2018 znašala 0,3 % (tudi ob koncu leta 2017 je znašala 0,3 %) celotnega portfelja posojil, čeprav je banka nedavno prešla na dajanje posojil z višjim tveganjem;

Glavne prednostne naloge naložbene politike EIB in vzdržnost njenega poslovnega modela

7.  je seznanjen, da je poslanstvo EIB vlagati v izvedljive projekte, ki izpolnjujejo cilje politike EU, v skladu s členom 309 PDEU, vključno s projekti za razvoj manj razvitih regij; poudarja, da bi moralo namenjanje prednosti v okviru posojilnih dejavnosti EIB temeljiti na trajnostnih projektih z jasnimi rezultati, dodano vrednostjo in širšim pozitivnim učinkom;

8.  poziva EIB, naj upošteva vsa tveganja za okolje, ki jih predstavljajo veliki infrastrukturni projekti, in naj financira le projekte, ki imajo dokazano dodano vrednost tako za lokalno prebivalstvo kot v okoljskem, socialnem in gospodarskem smislu; poudarja, kako pomembno je v tem kontekstu pozorno spremljati morebitna tveganja za korupcijo in goljufije ter opraviti temeljite predhodne in naknadne preglede projektov, ki se bodo financirali;

9.  poudarja, da je prisoten politični zagon pri preusmerjanju vedno večjega deleža financiranja EIB k podnebni in okoljski trajnosti oziroma pri tako imenovani „evropski podnebni banki“; poziva, naj civilna družba, Komisija, Parlament in delničarji banke izkoristijo to priložnost in v letu 2020 delovanje EIB uskladijo s Pariškim sporazumom; poudarja, da mora EIB v novih okoliščinah še naprej podpirati regionalni razvoj ter cilje EU na področju socialne in gospodarske kohezije, kot je določeno v protokolu št. 28 k PDEU;

10.  poziva EIB, naj se osredotoči na manjše, decentralizirane projekte, ki pogosto izhajajo iz skupnosti, in dodatno razvije podporo za pobude pod vodstvom državljanov, tako da okrepi tehnično pomoč in finančno strokovno znanje pred potrditvijo projektov, da bi se tako povečale dostopnost financiranja EIB ter kakovost in vzdržnost njenih operacij; v zvezi s tem poziva k ustreznemu financiranju svetovalnih storitev v naslednjem večletnem finančnem okviru;

11.  poziva EIB, naj upošteva lokalne deležnike, tudi civilno družbo, kar zadeva vpliv naložb na lokalno okolje;

12.  pozdravlja revizijo okoljskega in socialnega okvira EIB v nadaljevanju leta; poziva jo, naj zagotovi, da se bo pri vseh njenih operacijah uporabljalo načelo neškodovanja; poziva EIB, naj se zaveže, da bo končala financiranje vseh projektov, ki niso v skladu s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU;

13.  zato podpira razkritje jasnih informacij o tem, kako se izvaja strategija EIB in o vplivu njenih produktov in portfeljev na trajnost ali okolje;

14.  pozdravlja poročila EIB o srednjeročnih in dolgoročnih ekonomskih, socialnih in okoljskih vplivih pri utemeljevanju njenih naložb; pozdravlja, da to poročanje zajema tako fazo načrtovanja (predhodno) kot fazo izvajanja projekta; meni, da bi bilo treba vključiti poročila o rezultatih, doseženih na podlagi naložb, zlasti v EU;

15.  meni, da si je treba prizadevati za razvoj podnebno nevtralnega gospodarstva na nacionalni ravni in da bi morala EIB prevzeti vodilno vlogo na tem področju; poziva EIB, naj podpre nacionalne investicijske banke in izvozno-uvozne banke pri sprejemanju okoljskih načel in ukrepov, podobnih tistim, ki jih je sprejela sama, pa tudi pri sprejemanju zavez, da bodo financirale le projekte, ki so usklajeni s Pariškim sporazumom in podnebnimi cilji EU;

Vloga EIB pri financiranju evropskega zelenega dogovora

16.  meni, da ima EIB pomembno vlogo pri soočanju s podnebnimi izzivi, kot sta globalno segrevanje in razogljičenje gospodarstva EU; ugotavlja, da bi morala EIB zasledovati cilje, določene z zelenim dogovorom;

17.  je seznanjen, da so podnebne naložbe v letu 2018 skupaj znašale 16,2 milijarde EUR, pri čemer glavne naložbe v nizkoogljično energijo (6 milijard EUR), obnovljive vire energije (4,1 milijarde EUR) in energijsko učinkovitost (2,7 milijarde EUR); je seznanjen, da je bilo 29 % posojil EIB v letu 2018 povezanih s podnebjem;

18.  pozdravlja, da je bilo v letu 2018 izdanih za 4 milijarde EUR obveznic podnebne ozaveščenosti, pa tudi za 500 milijonov EUR obveznic ozaveščenosti o trajnosti; poudarja, da je potreben standard zelenih obveznic EU, da bi zagotovili preglednost in spremljanje napredka;

19.  želi spomniti na zaveze, ki jih je predsednik EIB sprejel med podnebnim vrhom OZN septembra 2019, in sicer:

   uskladitev vseh dejavnosti financiranja EIB s cilji Pariškega sporazuma do konca leta 2020;
   zagotovitev vsaj 50 % finančnih sredstev EIB za podnebno in okoljsko trajnost do leta 2025;
   sprostitev 1 bilijona EUR podnebnih in okoljskih naložb do leta 2030;

20.  poudarja, da ambicija EIB, da postane ključen finančni steber v zelenem dogovoru, pomeni, da mora banka okrepiti svoja prizadevanja, da postane „podnebna banka“; poziva EIB, naj pripravi časovni načrt s specifičnimi, merljivimi, dosegljivimi, realističnimi in časovno opredeljenimi cilji, kar zadeva izvajanje Pariškega sporazuma; poziva, naj pri teh ciljih upošteva morebitno tveganje povečanja razlik med regijami in državami članicami EU; poudarja dejavnosti EIB, s katerimi podpira gospodarsko in socialno kohezijo; poudarja, da morajo dejavnosti EIB usklajevati podporo gospodarski in socialni koheziji s podnebnimi cilji;

21.  poziva, naj se v konkretne politike vključijo ambiciozne zaveze; EIB mora svojim zavezam nameniti ključno mesto v svojem poslovnem načrtu in svoji podnebni strategiji, pa tudi v svojih sektorskih strategijah dajanja posojil in politikah glede zaščitnih ukrepov;

22.  poudarja, da je izjemno pomembno, da so vse naložbe in sektorski portfelji EIB usklajeni s Pariškim sporazumom;

23.  ugotavlja, da je EIB v letu 2018 odobrila financiranje velikih plinskih infrastrukturnih projektov, vključno s plinovodom do EU iz Turkmenistana in Azerbajdžana (Transanatolijski plinovod) ter iz Grčije do Italije prek Albanije in Jadranskega morja (Čezjadranski plinovod); ugotavlja, da so bile te naložbe uvrščene na 4. seznam projektov skupnega interesa, ki se sofinancirajo iz proračuna EU; poziva EIB, naj razloži, kako se bodo ti projekti uskladili s cilji Pariškega sporazuma do konca leta 2020; poudarja, da je treba priznati pomen plina kot pomembne premostitvene tehnologije, pa tudi z vidika njegovega prispevka k prehodu na podnebno nevtralnost;

24.  meni, da je nova posojilna politika EIB na področju energije velik korak naprej, zlasti odločitev, da se do konca leta 2021 prenehajo posojila za energetske projekte s fosilnimi gorivi, in zgled, ki ga predstavlja za druge banke; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba energetskih virov, kot je zemeljski plin, in njihovo nadaljnje financiranje v skladu z doseganjem podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050; ugotavlja, da bo v začetku leta 2022 pregledana posojilna politika na področju energije, in poziva, naj se pri tem pregledu politika uskladi z evropsko taksonomijo za trajnostno financiranje;

25.  pozdravlja prihodnjo osredotočenost EIB na pravičen prehod in pričakuje, da bo prispevala k mehanizmu pravičnega prehoda, zlasti v okviru svojega prihodnjega instrumenta za posojila v javnem sektorju in svojega poslovanja v okviru InvestEU;

26.  ugotavlja, da je bil delež financiranja za ceste, avtoceste in zračni promet v letu 2018 večji od povprečja v obdobju 2014–2018, pri čemer je bilo financiranje železnic v letu 2018 manjše od povprečja v obdobju 2014–2018; je seznanjen, da je skupno financiranje za zračni promet v letu 2018 znašalo 725 milijonov EUR; z zanimanjem pričakuje pregled posojilne politike EIB na področju prometa; poziva k novi politiki financiranja prometa, da bi prometni sektor EU do leta 2050 razogljičili;

27.  poziva Komisijo, naj okvir za trajnostne naložbe dopolni z merili za gospodarske dejavnosti z znatnim negativnim okoljskim učinkom, ki bi jih lahko uporabljala tudi EIB; priznava prizadevanja EIB, da bi prispevala k ciljem trajnostnega razvoja;

28.  poziva, naj se v ogljično intenzivnih industrijskih sektorjih, v katerih je dejavna EIB, kot so industrija cementa ter petrokemična in jeklarska industrija, začnejo izvajati nove politike, da bi se osredotočili na trajnost teh sektorjev in skrbno pretehtali posledice morebitnih odpovedi obstoječih pogodb ter spodbujali krožno gospodarstvo;

29.  ugotavlja, da podnebnih težav ni mogoče rešiti brez podpore industrije, saj je obsežne spremembe mogoče doseči le ob sodelovanju industrije in z zagotavljanjem potrebnih spodbud za inovativne podnebne rešitve;

30.  pozdravlja novo metodologijo EIB za oceno ogljičnega odtisa in poziva k njenemu sistematičnemu izvajanju, pri čemer je treba poseben poudarek dati posrednim emisijam (t. i. „tip 3“); poziva, naj se projekti ocenjujejo celostno in ne zgolj s preprosto analizo njihovih emisij v življenjskem ciklu;

31.  poziva EIB, naj preuči možnosti za določitev strožjih zahtev za posredniške stranke glede razkrivanja njihove izpostavljenosti fosilnim gorivom; poudarja, da takšne nove zahteve ne bi smele škodovati dostopu MSP do financiranja;

32.  pozdravlja, da je EIB sprejela politiko izključitve, in poziva, naj se ta dosledno uporablja za to, da se strankam, vpletenim v korupcijo ali goljufije, prepreči dostop do financiranja EIB;

33.  meni, da bi morali za financiranje EIB v skladu z dobro prakso v sektorju komercialnega bančništva(9) veljati ambiciozni znanstveni cilji in zaveze, da bi postopno ukinili podporo projektom, katerih dejavnost povzroča znatne emisije toplogrednih plinov;

34.  pozdravlja smernice za hidroelektrarne, sprejete leta 2018(10), in poziva k razširitvi zahtev po preglednosti na vse infrastrukturne projekte;

35.  opozarja EIB, da je varstvo biotske raznovrstnosti ključen element prilagajanja podnebnim spremembam in da je obnova ekosistemov edina preizkušena tehnologija za doseganje negativnih emisij; ugotavlja, da se za vse projekte EIB opravi ocena tveganja za biotsko raznovrstnost in da morajo izpolnjevati standarde banke na področju biotske raznovrstnosti, ter poziva EIB, naj poveča svoje financiranje za doseganje ciljev EU na tem področju, zlasti cilja ničelnega neto krčenja gozdov in ciljev varstva morja in obalnih območij;

36.  ugotavlja, da je Evropski investicijski sklad (EIF) v celoti vključen v vse podnebne ukrepe EIB;

Dejavnosti EIB zunaj EU

37.  ponovno poudarja, da so izkoreninjenje revščine, mobilizacija domačih virov in človekove pravice osrednje teme v strukturi razvojnega financiranja EU s povečano prepoznavnostjo financiranih ukrepov; meni, da bi se morala EU v naslednjih letih osredotočiti na izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

38.  z zadovoljstvom opaža sposobnost EIB, da se hitro prilagaja na mednarodne izzive; poziva EIB, naj še naprej podpira zunanje politike EU in njeno odzivanje na izredne razmere, kot s pobudo za gospodarsko odpornost, ki je del evropskega odziva na globalne izzive na področju migracij in beguncev;

39.  spodbuja EIB, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), multilateralne razvojne banke in mednarodne finančne institucije, naj si še naprej prizadevajo za kar najboljše operativno sodelovanje pri izvajanju projektov, saj je to tesnejše sodelovanje med bankami nujno za optimizacijo stroškov in povečanje sinergij z učinkovitejšo rabo virov;

40.  ugotavlja, da vmesni pregled mandata za zunanja posojila v letu 2018 vodi v povečanje njegovega jamstva v višini 5,3 milijarde EUR;

41.  opozarja, da je treba uskladiti dejavnosti EIB s cilji zunanje politike EU;

42.  ugotavlja, da so načela človekovih pravic v celoti vključena v ključne postopke in standarde potrebne skrbnosti banke, tudi v predhodne ocene; opozarja, da EIB neposredno zavezuje Listina EU o temeljnih pravicah in da pogodbene klavzule s strankami omogočajo začasno prekinitev pogodb v primeru kršenja človekovih pravic; pozdravlja revizijo izjave o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz leta 2009;

43.  poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; opozarja, da bi moralo biti vlaganje v tretje države usmerjeno tudi v ustvarjanje dolgoročne trajnostne gospodarske rasti pod vodstvom zasebnega sektorja, podpiranje boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanje revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov;

44.  ugotavlja, da EIB zaposluje strokovnjake za človekove pravice, a bi širitvi lokalnega osebja EIB v partnerskih državah koristilo boljšemu razumevanju lokalnih razmer; poziva EIB, naj zagotovi, da bodo skozi njen celoten postopek odločanja upoštevani vidiki človekovih pravic;

45.  ugotavlja, da morata Komisija in ESZD na ravni projektov opraviti svojo vlogo, saj se EIB posvetuje z njima o projektih, ki se ocenjujejo, preden se ti predlagajo v sprejetje direktorjem banke;

46.  poziva EIB, naj obravnava ugotovitve iz ocene Komisije o njenem mandatu za zunanja posojila, v katerem poudarja, da „službe Komisije težko pridobijo vpogled v uspešnost EIB, razen prek zunanjih deležnikov, saj je poročanje o dejanskih rezultatih zagotovljeno šele po zaključku projektov, EIB pa ni dolžna opozoriti na težave pri izvajanju.“; meni, da je zelo problematična ugotovitev Komisije, da „dejanski rezultati in učinki ukrepa EU ostajajo v veliki meri neznani“;

47.  ponavlja svoj interes za sodelovanje in prispevanje k razpravam med Svetom in EIB o morebitni ustanovitvi nove podružnice banke – banke EU za razvoj; poziva EIB, naj v svojih načrtih za ustanovitev podružnice za svoje razvojne dejavnosti prednost nameni izkoreninjenju revščine, mobilizaciji domačih virov in človekovim pravicam;

Delovanje in učinkovitost EFSI

48.  ugotavlja, da je bil ključni kvantitativni cilj Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) mobilizacija 500 milijard EUR dodatnih zasebnih in javnih naložb; ugotavlja, da bi bilo treba v prihodnje naložbene strategije vključiti merljive cilje glede trajnosti in socialnega vpliva;

49.  ugotavlja, da je EIB za izvajanje EFSI zaposlila 358 uslužbencev in 75 sodelavcev za Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe;

50.  opozarja, da je struktura upravljanja sklada EFSI ločena od EIB, njegove dejavnosti vlaganja pa potekajo na dveh tematskih področjih, in sicer na področju infrastrukture in inovacij, ki ga upravlja EIB, in na področju MSP, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad;

51.  ponovno poudarja, da je za razliko od drugih obstoječih instrumentov financiranja EIB temeljni smoter EFSI, ki se podpira iz proračuna EU, zagotavljanje dodatnosti z opredelitvijo dodatnih in inovativnih v prihodnost usmerjenih sektorjev in projektov z večjim tveganjem;

52.  poudarja, kako pomembna so merila dodatnosti, zaradi katerih je treba podpirati operacije, ki so upravičene do podpore EFSI samo, če se odzivajo na nedvomno ugotovljene pomanjkljivosti trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, in operacije, ki jih brez EFSI ne bi bilo mogoče izvesti v enaki meri ali enakem časovnem okviru;

53.  se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvami Računskega sodišča, da sporočena ocena mobiliziranih naložb ne upošteva, da so nekatere operacije EFSI nadomestile druge operacije EIB in finančne instrumente EU, ter dejstva, da je bil del podpore EFSI namenjen projektom, ki bi se lahko financirali iz drugih virov javnega ali zasebnega financiranja pod drugačnimi pogoji;

54.  ponovno poziva k objektivnemu pregledu dodatnosti ter ekonomskega, socialnega in okoljskega vpliva in resnične dodane vrednosti projektov EFSI, pa tudi njihove skladnosti s politikami Unije ali drugimi operacijami EIB, da bi ta postala bolj usmerjena v uresničevanje politik namesto v zadovoljevanje povpraševanja, kot opozarja Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu(11) iz januarja 2019;

55.  ugotavlja, da so bile operacije EFSI poleg zasebnih naložb upravičene do črpanja sredstev iz javnih virov EU in nacionalnih javnih virov; ugotavlja, da je pomembno preprečiti manjšo gospodarnost porabljenih finančnih sredstev in morebitno mrtvo težo teh stroškov; poudarja, da je treba zagotoviti dodatnost;

56.  meni, da bi se bilo treba izogniti kakršnemu koli prekrivanju porabe s strani več vlagateljev in mrtvi teži stroškov, da bi preprečili nezanesljivo ali razpršeno prilaščanje rezultatov na podlagi financiranja naložb prek več različnih kanalov;

57.  poziva k boljši sinergiji med skladom EFSI, nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in naložbenimi platformami, da se izboljša splošna učinkovitost sklada EFSI;

58.  meni, da je izjemno pomembno, da se izkušnje z EFSI 1.0 in EFSI 2.0, zlasti o dodatnosti, trajnosti in preglednosti, ustrezno upoštevajo pri začetnem načrtovanju, izvajanju in poročanju o doseženih rezultatih programa InvestEU;

Upravljanje, preglednost in odgovornost EIB

59.  ponovno poudarja pomen etike, integritete, preglednosti in odgovornosti EIB in Evropskega investicijskega sklada (EIF) pri vseh njunih operacijah;

60.  ugotavlja, da Komisija poda mnenje o vseh operacijah financiranja v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta mnenja na voljo, ko jih pripravi;

Optimizacija korporativnega okvira EIB za upravljanje in nadzor

61.  priporoča prilagoditev pristopa banke in s tem povezanega nadzora kakovosti v organih banke, da bi ustrezno obravnavala tveganja v zvezi s skladnostjo ter podpirala celovito uresničevanje načela na rezultatih utemeljenega proračuna v okviru EIB in skupine EIB;

62.  poziva k oceni tveganj in sistemov nadzora, povezanih s kombiniranim financiranjem z Evropsko komisijo, in k pripravi poročila o tem, pri čemer naj se upošteva učinek kombiniranih dejavnosti ne le glede nadzora, temveč tudi možnosti upravljanja;

63.  ugotavlja, da se je poslovni model banke v letu 2018 še naprej razvijal in postajal bolj raznolik zaradi rasti dejavnosti v okviru EFSI, ki so po naravi bolj kompleksne, ter zaradi transakcij, ki so manjše in bolj izpostavljene tveganjem;

64.  ugotavlja, da je svet direktorjev julija 2018 opredelil več organizacijskih sprememb in sprememb upravljanja ter decembra 2018 odobril izvedbeni načrt, ki med drugim vključuje:

   (i) predlog spremembe statuta EIB, da bi se povečalo število nadomestnih članov sveta direktorjev in uvedlo glasovanje s kvalificirano večino o nekaterih zadevah, povezanih z upravljanjem;
   (ii) okrepitev okolja notranjega nadzora in obvladovanja tveganj banke, zlasti z oblikovanjem funkcije za tveganja v skupini, ki jo izvaja glavni upravljavec s tveganji v skupini;

65.  v zvezi s pregledom odgovornosti organov upravljanja EIB meni, da bi se morali člani upravnega odbora v vsakem primeru izogibati morebitnim navzkrižjem interesov; v zvezi s tem meni, da je treba v kodeks ravnanja upravnega odbora in sveta direktorjev vključiti določbo, ki bi izključevala možnost, da bi njihovi člani nadzorovali posojila ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah;

66.  obžaluje nadaljnje pomanjkanje raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov na ravni višjega vodstva in v upravnih organih skupine EIB; poziva EIB, naj to prednostno obravnava;

67.  poziva EIB, naj v celoti izvaja priporočila iz letnega poročila revizijske komisije EIB za leto 2018(12), in sicer:

   naj se revidira kodeks ravnanja upravnega odbora in sveta direktorjev;
   banka mora zagotoviti ustrezno in zadostno število zaposlenih za nadzor ter nujno odpraviti vse obstoječe vrzeli pri zaposlovanju za nadzorne funkcije;
   upravni odbor naj razvije časovni načrt, ki vključuje mejnike, vire in časovni razpored za izvajanje priporočil, pri čemer je revizijska komisija opozorila, da je bilo v preteklosti izvajanje njenih priporočil prepočasno;

Za bolj pregledno in odgovorno institucijo z okrepljenimi mehanizmi za boj proti goljufijam in korupciji

68.  ugotavlja, da je EIB z leti vzpostavila notranje mehanizme in strukture upravljanja za zmanjšanje tveganja goljufij in korupcije; banka se je tudi javno zavezala, da bo izvajala politiko „ničelne tolerance do goljufij in korupcije“;

69.  poziva EIB, naj na svojem spletnem mestu objavi podatke o dejanskem lastništvu svojih strank, da bi povečala prepoznavnost svojih dejavnosti in pomagala preprečevati primere korupcije in navzkrižja interesov;

70.  poziva EIB, naj dodeljevanje neposrednih in posrednih posojil pogojuje z objavo davčnih in računovodskih podatkov po posameznih državah ter z razkritjem podatkov o dejanskem lastništvu upravičencev in finančnih posrednikov, ki so vključeni v posle financiranja;

71.  je seznanjen s poročilom koalicije Counter balance, ki ugotavlja, da „EIB še vedno ni kos boju proti goljufijam in korupciji, deloma zaradi pomanjkljivosti v njenih notranjih mehanizmih in deloma zaradi nezadovoljivega okvira upravljanja, v katerega so vključene njene dejavnosti, pa tudi zaradi odsotnosti ustreznega zunanjega nadzora nad njenimi dejavnostmi, tudi s strani Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)“, seznanjen pa je tudi z odgovori EIB in OLAF na to poročilo; poziva EIB, naj izvede potrebne izboljšave za odpravo preostalih pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za zagotovitev, da bo EIB izpolnjevala obveznosti potrebne skrbnosti, ki bodo vsaj enakovredne zahtevam iz direktive EU o preprečevanju pranja denarja;

72.  izraža resno zaskrbljenost glede nedavne objave članka(13) o notranji reviziji EIB, ki je ugotovila resne pomanjkljivosti pri uporabi standardov za boj proti pranju denarja s strani banke; pozdravlja prizadevanja EIB, da bi odpravila te pomanjkljivosti, in jo poziva, naj svoje delo nujno zaključi do postavljenega roka ter Parlamentu poroča o konkretnih ukrepih, ki jih je sprejela, zlasti kar zadeva okrepitev potrebne skrbnosti v odnosu do svojih strank; poziva EIB, naj Parlamentu posreduje poročilo o omenjeni notranji reviziji ter objavi smiseln povzetek poročila skupaj s podrobno oceno učinkovite obravnave vsake pomanjkljivosti in naj zagotovi, da bo povzetek na voljo širši javnosti;

73.  poziva EIB, naj čim bolje izkoristi sodelovanje z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, slednje pa poziva, naj proaktivno pristopa k zadevam, ki se tičejo EIB, tako da preiskuje in kazensko preganja storilce kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU;

74.  ponovno poziva EIB, naj izkazuje večjo odgovornost v odnosu do drugih institucij EU, naj okrepi nadzor Parlamenta nad EIB in Evropskemu računskemu sodišču zagotovi pravico do celovite revizije poslovanja EIB;

75.  opozarja, da je mogoče s sodelovanjem javnosti pri oblikovanju politik EIB izboljšati odgovornost, zlasti z vključevanjem lokalnih skupnosti in državljanov, na katere vplivajo dejavnosti EIB;

76.  opozarja, da preglednost pri izvajanju politik EIB z jasnim pregledom nad vrsto finančnih posrednikov in končnih upravičencev ne le krepi splošno odgovornost EIB, ampak prispeva tudi k učinkovitosti in vzdržnosti financiranih projektov pomoči; poziva EIB, naj upošteva te vidike pri načrtovanem pregledu politike preglednosti EIB v letu 2020;

77.  zato podpira razkritje jasnih informacij o tem, kako se izvaja strategija EIB in o vplivu njenih produktov in portfeljev na trajnost ali okolje;

78.  pričakuje, da bo politika EIB za zaščito prijaviteljev nepravilnosti ambiciozna in zastavljena na visokih standardih; poziva EIB, naj v pregled vključi tako notranje kot zunanje žvižgače ter oblikuje jasne in dobro opredeljene postopke, časovne okvire in smernice, da bi žvižgačem zagotovila izvrstne smernice in jih zaščitila pred morebitnim maščevanjem;

79.  obžaluje, da mehanizmi za pritožbe konec leta 2018 niso bili dovolj okrepljeni, in meni, da bi bilo treba še naprej razvijati dostop do učinkovitega in neodvisnega pritožbenega mehanizma, vključno s pravico do pravnih sredstev; ugotavlja, da je EIB v letu 2019 vzpostavila nov namenski sistem za pritožbe v zvezi z javnimi naročili, da bi zagotovila bolj učinkovito in neodvisno obravnavo s tem povezanih pritožb;

80.  pozdravlja prizadevanja EIB za objavo nove dokumentacije o podnebnih ukrepih, preglednic projektov EFSI ali poročil o dokončanju projektov za končane operacije zunaj EU; meni, da bi morala EIB v največji možni meri razkriti tudi zapisnike sej sveta guvernerjev, zapisnike in dnevne rede sej upravnega odbora, preglednice tristebrnega okvira za oceno in okvira za merjenje rezultatov, mnenja Komisije o projektih in poročila o spremljanju projektov; vendar razume, da obstajajo določene omejitve v zvezi s preglednostjo dokumentov, da se zagotovi varstvo zaupnih informacij, ki jih predložijo stranke in projektni partnerji EIB;

81.  ugotavlja, da je v letu 2018 začela veljati nova politika EIB o izključitvi, ki vključuje postopke za izključitev subjektov in posameznikov z negativno evidenco, kar zadeva njihova ravnanja in dejavnosti, pri čemer omenjeni postopki v prakso uvajajo obstoječe določbe in prepovedi politike EIB za boj proti goljufijam;

82.  čaka na rezultate pregleda politik EIB/Evropskega investicijskega sklada za boj proti goljufijam, ki se je začel leta 2018, in podpira strožje izvajanje politike banke o ničelni toleranci do goljufij, korupcije in do drugih oblik prepovedanega ravnanja; poziva EIB, naj v prihodnje okrepi sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom ter pristojnim organom poroča o vseh primerih morebitnih goljufij; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo v prihodnosti imeti pooblastilo za pregon kriminalnih dejavnosti v zvezi s sredstvi EIB v državah članicah EU, ki so članice Evropskega javnega tožilstva;

83.  ugotavlja, da EIB za vsako operacijo na svojem spletnem mestu objavi podrobnosti o svojih strankah; poziva EIB, naj objavi tudi potrebne informacije o dejanskih lastnikih; pozdravlja sedanjo politiko EIB za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

84.  je seznanjen, da je bilo v letu 2018 število novih obtožb večje kot v letu 2017 (184 proti 149) in da je 68 % teh obtožb izviralo iz notranjih virov, 31 % pa iz zunanjih; ugotavlja, da se preiskave pretežno posvečajo goljufijam, korupciji, zlorabi imena EIB/Evropskega investicijskega sklada ter nedovoljenemu dogovarjanju; ugotavlja, da je bilo 69 % primerov, ki zadevajo skupino EIB, predloženih uradu OLAF;

85.  je seznanjen s sporazumom med EIB in podjetjem Volkswagen, ki ima za posledico izključitev podjetja iz vseh projektov EIB za 18 mesecev, Volkswagen pa se je z njim tudi zavezal, da bo prispeval k pobudi za trajnost, vključno z varstvom okolja;

86.  podpira odgovorno politiko obdavčevanja v EIB s podpiranjem vključitve klavzul o integriteti v pogodbe skupine EIB, izvajanjem natančne potrebne skrbnosti v zvezi z jurisdikcijo, ki ne upošteva pravil, z jasno opredelitvijo nasprotnih pogodbenih strank in geografske lokacije; pozdravlja, da je bila marca 2019 sprejeta politika o jurisdikcijah, ki ne upoštevajo pravil, in poziva k hitremu izvajanju in rednemu poročanju Parlamentu o njenem izvajanju;

87.  meni, da je spoštovanje najvišjih standardov integritete stroga zahteva, in sicer standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih spodbujata EU in projektne skupina za finančno ukrepanje, ter načel dobrega davčnega upravljanja, ki jih spodbujajo OECD, skupina dvajsetih in EU za izboljšanje boja proti pranju denarja in financiranju terorizma;

88.  priznava pionirsko vlogo EIB na ravni EU z objavo poročila o trajnosti; poziva EIB, naj še naprej razvija svoje poročilo o trajnosti s poročanjem o rezultatih in uporabi dobro opredeljene kazalnike, ki so specifični, lahko merljivi in primerljivi;

89.  pozdravlja prvo izdajo omejenega poročila o zanesljivosti s strani zunanjega revizorja EIB glede izbranih izjav, podatkov in kazalnikov iz poročila banke o trajnosti za leto 2018;

90.  poziva k temeljitejšemu zunanjemu nadzoru EIB s strani Računskega sodišča; sedanje določbe tristranskega sporazuma, ki je bil podpisan leta 2016 in ureja sodelovanje med Evropsko investicijsko banko, Evropsko komisijo in Evropskim računskim sodiščem, bi bilo treba temeljito ponovno preučiti pri razpravi o prihodnjem tristranskem sporazumu septembra 2020;

91.  vendar ponavlja svojo zahtevo v zvezi z letnim poročilom EIB in zahteva, naj EIB predstavi celovitejšo, podrobnejšo in bolj usklajeno letno poročilo o dejavnostih in znatno izboljša predstavitev informacij, tako da vključi podrobne in verodostojne razčlenitve odobrenih, podpisanih in izplačanih naložb za dano leto ter uporabljene vire financiranja (lastna sredstva, EFSI, programi EU, ki se upravljajo centralno, itd.), pa tudi informacije v zvezi z upravičenci (države članice, javni ali zasebni sektor, posredniki ali neposredni upravičenci), podprtimi sektorji in rezultati naknadnih ocen;

92.  poziva Odbor za proračunski nadzor, naj organizira letno delavnico/predstavitev v zvezi z dejavnostmi in nadzorom nad EIB, s katero bi Parlament dobil dodatne informacije za lažji nadzor nad EIB in njenimi dejavnostmi;

Spremljanje priporočil Parlamenta

93.  poziva EIB, naj še naprej poroča o trenutnem stanju in položaju predhodnih priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih letnih resolucijah, zlasti kar zadeva:

   (a) gospodarski, okoljski in družbeni vpliv naložbene strategije banke;
   (b) prilagoditve, povezane s preprečevanjem navzkrižja interesov, zlasti v primerih, ko člani sodelujejo pri dodeljevanju posojil;
   (c) transparentnost, ki sledi skrbnemu pregledu integritete strank za preprečevanje izogibanja davkom, goljufij in korupcije;

o
o   o

94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, ter poziva Svet in svet direktorjev EIB, naj razpravljata o stališčih Parlamenta, predstavljenih v tej resoluciji.

(1) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/decision/en/95520
(2) UL C 41, 6.2.2020, str. 18.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0036.
(4) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(5) https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051
(6) Ocena Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije; https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/economy-finance/elm_evaluation_swd_2019_333_f1_staff_working_paper_en_v3_p1_1048237.pdf
(7) https://www.consilium.europa.eu/media/40967/efad-report_final.pdf
(8) https://www.counter-balance.org/wp-content/uploads/2019/10/Report_OnlineVersion_EIB_Corruption_Oct2019.pdf
(9) Banka Crédit Agricole se je zavezala, da ne bo več podpirala podjetij, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga. Politika ničelne tolerance Crédit Agricole velja za vsa podjetja, ki razvijajo ali načrtujejo razvoj dejavnosti v sektorju premoga, od pridobivanja premoga in proizvodnje električne energije iz njega, do trgovine in prevoza.
(10) EIB, „Environmental, Climate and Social Guidelines on Hydropower Development“ (Okoljske, podnebne in socialne smernice o razvoju hidroenergije), oktober 2019.
(11) https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=49051
(12) https://www.eib.org/attachments/general/ac_annual_reports_2018_en.pdf
(13) Luxembourg Times, „EIB under scrutiny for failings after whistleblowing complaints“, 21. april 2020.


Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018
PDF 193kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2018 (2019/2128(INI))
P9_TA(2020)0192A9-0103/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 310(6) in 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 11. oktobra 2019 z naslovom „30. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Evropske unije in boju proti goljufijam (2018)“ (COM(2019)0444) ter spremljajočih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2019)0361, SWD(2019)0362, SWD(2019)0363, SWD(2019)0364 in SWD(2019)0365),

–  ob upoštevanju poročila urada OLAF za leto 2018(1) in poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Računskemu sodišču z naslovom Strategija Komisije za boj proti goljufijam: okrepljeni ukrepi za zaščito proračuna EU (COM(2019)0196),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta (SWD(2019)0170) in ocene tveganja za goljufije (SWD(2019)0171), ki sta priložena sporočilu z naslovom Strategija Komisije za boj proti goljufijam: okrepljeni ukrepi za zaščito proračuna EU (COM(2019)0196),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2018 z odgovori institucij(2),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 2. maja 2018 o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (COM(2018)0324),

–  ob upoštevanju uvedbe standardnih določb o zaščiti finančnih interesov EU v vse predloge Komisije v zvezi z večletnim finančnim okvirom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 o predlogu Komisije z dne 23. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o uradu OLAF v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitostjo preiskav urada OLAF (COM(2018)0338),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča št. 9/2018 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa EU za boj proti goljufijam (COM(2018)0386),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 26/2018 z naslovom „Vrsta zamud pri carinskih sistemih IT: kaj je šlo narobe?“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 01/2019 z naslovom „Boj proti goljufijam pri porabi EU: potrebni so ukrepi“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z naslovom „Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2019 z naslovom „E-trgovanje: mnogo izzivov v zvezi s pobiranjem DDV in carinskih dajatev še ni bilo odpravljenih“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)(3) , in vmesne evalvacije navedene uredbe, ki jo je Komisija objavila 2. oktobra 2017 (COM(2017)0589),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(4) (direktiva o zaščiti finančnih interesov),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(7),

–  ob upoštevanju poročila z dne 4. septembra 2019 z naslovom „Študija in poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v državah članicah EU-28: končno poročilo“, ki ga je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju poročila iz maja 2015 z naslovom „Študija za količinsko opredelitev in analizo vrzeli pri DDV v državah članicah EU: poročilo za leto 2015“, ki ga je naročila Komisija, in sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu o DDV z naslovom „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU: čas za odločitev“ (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(9),

–  ob upoštevanju poročila o napredku pri izvajanju sporočila Komisije z dne 12. maja 2017 z naslovom „Okrepitev boja proti tihotapljenju cigaret in drugim oblikam nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki – celovita strategija EU (COM(2013)0324 z dne 6. junija 2013)“ (COM(2017)0235),

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je usklajeval urad OLAF, z naslovom „Goljufije na področju javnih naročil – zbirka opozorilnih znamenj in primerov dobre prakse“ (Fraud in Public Procurement – A collection of red flags and best practices), objavljenega 20. decembra 2017, in priročnika z naslovom „Poročanje o nepravilnostih pri deljenem upravljanju“ (Reporting of irregularities in shared management ) iz leta 2017, ki ga je pripravil urad OLAF,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2017 z naslovom „Uvozni postopki: pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in neuspešno izvajanje negativno vplivajo na finančne interese EU“,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14: kazenski postopek zoper Taricca in druge(10),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-42/17: kazenski postopek zoper M.A.S in M.B.(11),

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-48/16: Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji(12),

–  ob upoštevanju sprejetja Uredbe Sveta (EU) 2018/1541 z dne 2. oktobra 2018 o spremembi uredb (EU) št. 904/2010 in (EU) 2017/2454 glede ukrepov za okrepitev upravnega sodelovanja na področju davka na dodano vrednost, da bi povečali zmogljivost držav članic za obravnavanje najbolj škodljivih shem za goljufije na področju DDV in zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o zaščiti finančnih interesov EU: izterjava denarja in premoženja iz tretjih držav v primerih goljufije(13),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027“ (COM(2018)0321),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2018 o boju proti carinskim goljufijam in zaščiti lastnih sredstev EU(14),

–  ob upoštevanju nadaljevanja izvajanja programa Herkul III(15),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0103/2020),

A.  ker Komisija v sodelovanju z državami članicami izvršuje proračun Unije, od katerega je bilo v letu 2018 74 % izvršenega z deljenim upravljanjem;

B.  ker bi Komisija morala izpolnjevati svoje obveznosti v skupnem upravljanju na področju nadzora in revizije;

C.  ker bi morale države članice v skladu s členom 63 finančne uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pri izvajanju nalog v zvezi z izvrševanjem proračuna sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter goljufij;

D.  ker bi morale države članice zaradi zaščite finančnih interesov Unije izvajati predhodne in naknadne kontrole, izterjati neupravičeno izplačana sredstva in po potrebi v zvezi s tem začeti pravni postopek;

E.  ker sta dobro finančno upravljanje in zaščita finančnih interesov EU ključni načeli politike izvajanja proračuna EU, katere cilj je povečati zaupanje državljanov in zagotoviti, da se denar davkoplačevalcev ustrezno uporablja in proračun EU izvaja učinkovito;

F.  ker dobro finančno upravljanje in zaščita finančnih interesov EU prispevata k učinkovitemu upravljanju proračuna EU;

G.  ker člen 310(6) PDEU določa, da „Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije“; ker je v členu 325(2) PDEU določeno, da države članice za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejmejo enake ukrepe, kot jih sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom; ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice usklajujejo svoje delovanje, katerega cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, in da v ta namen skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi; ker se je treba v skladu s členom 325(4) PDEU posvetovati z Evropskim računskim sodiščem o vseh ukrepih, ki jih namerava zakonodajalec sprejeti na področju preprečevanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, in boja proti njim;

H.  ker proračun EU podpira skupne cilje in pomaga pri spoprijemanju s skupnimi izzivi in ker je dobro delovanje predpogoj za doseganje rezultatov in prednostnih nalog ter poenostavitev za redno ocenjevanje vhodnih podatkov, učinkov, rezultatov in učinkov prek revizij smotrnosti poslovanja bistveni za pripravo proračuna na podlagi uspešnosti;

I.  ker ima EU obveznost, da ukrepa na področju boja proti korupciji v mejah, ki jih določa PDEU; ker člen 67 PDEU določa, da je Unija obvezana zagotavljati visoko raven varnosti, vključno s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu ter približevanjem kazenske zakonodaje; ker je korupcija v členu 83 PDEU opredeljena kot posebno huda oblika kriminala s čezmejnimi posledicami, ki negativno vpliva na finančne interese EU;

J.  ker je goljufija, ki vključuje sredstva EU, eno od sredstev, s katerimi kriminalne združbe prodrejo v gospodarstvo in spodkopavajo gospodarsko svobodo in svobodno konkurenco;

K.  ker je treba ustrezno obravnavati raznolikost pravnih in upravnih sistemov držav članic, da bi omogočili bolj usklajeno ukrepanje EU za preprečevanje nepravilnosti in boj proti goljufijam; ker bi si morala Komisija še bolj prizadevati za boj proti goljufijam in jih še naprej učinkovito izvajati, da bi dosegli še bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

L.  ker je korupcija v državah članicah zelo razširjena in resno ogroža finančne interese Unije, a tudi demokracijo in zaupanje v javno upravo;

M.  ker je DDV, ki ga pobirajo države članice, pomemben vir prihodkov državnih proračunov in ker je v letu 2018 kot lastno sredstvo prispeval 11,9 % skupnega proračuna EU;

N.  ker sistematični in institucionalizirani primeri korupcije v nekaterih državah članicah resno škodijo finančnim interesom EU in obenem tudi pomenijo grožnjo demokraciji, temeljnim pravicam in pravni državi; ker izidi posebnega Evrobarometra št. 470 o korupciji, objavljeni decembra 2017, kažejo, da se dojemanje korupcije in stališča do nje v primerjavi z letom 2013 niso dosti spremenila, kar pomeni, da pri poglabljanju zaupanja državljanov EU v institucije ni bilo konkretnih rezultatov;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  pozdravlja 30. letno poročilo o zaščiti finančnih interesov EU in boju proti goljufijam ter napredek, ki je bil v zadnjih treh desetletjih dosežen pri oblikovanju in razvoju zakonodajnih temeljev in institucionalnega okvira (OLAF in Evropsko javno tožilstvo) v boju proti goljufijam in nepravilnostim na ravni EU, pri vzpostavljanju sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo, pa tudi pri doseganju rezultatov zaščite proračuna EU, ki ne bi bili mogoči brez skupnih prizadevanj institucij EU in nacionalnih organov;

2.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se metode goljufij nenehno spreminjajo in da se pojavljajo novi vzorci goljufij z močno nadnacionalno razsežnostjo in čezmejnimi goljufijami (npr. goljufije pri promociji kmetijskih proizvodov, navidezne družbe, izogibanje plačilu carin z določitvijo prenizke cene za tekstil in obutev, ki vstopata v Unijo in se carinita v več državah članicah; e-trgovanje; povečanje čezmejne razsežnosti goljufij na strani odhodkov; in ponarejanje), ki negativno vplivajo na prihodkovno stran proračuna EU in zahtevajo nov usklajen odziv na ravni EU in nacionalni ravni;

3.  ugotavlja, da je bilo v letu 2018 skupaj sporočenih 25 % manj goljufij in drugih nepravilnosti (11.638 primerov) kot v letu 2017 (15.213 primerov) in da je ostala njihova vrednost glede na leto prej nespremenjena (2,5 milijarde EUR v letu 2018 ter 2,58 milijarde EUR v letu 2017);

4.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med storjenimi napakami;

5.  opozarja, da število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, in zadevni zneski niso neposredni kazalniki ravni goljufij, ki vplivajo na proračun EU ali proračun v določeni državi članici; ugotavlja, da ni jasno, koliko nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, Komisija in zlasti države članice vsako leto ne prijavijo; ugotavlja, da to Parlamentu otežuje sprejemanje uporabnih sklepov o učinkovitosti boja Komisije proti goljufijam; zato poziva Komisijo, naj razvije metodologijo za izboljšanje zanesljivosti in natančnejše ocene obsega goljufij v EU; ugotavlja, da so nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, zadevale 0,71 % plačil v letu 2018 in 0,65 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2018; ugotavlja tudi, da so nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zadevale 0,58 % plačil v letu 2018 in 1,78 % bruto zneska tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih za leto 2018;

6.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da Komisija nima zadostne stopnje vpogleda v obseg, naravo in vzroke goljufij; znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost posredovanih podatkov;

7.  poleg tega poziva Komisijo, naj opravi celovita preverjanja, da bi zagotovila popolno preglednost in kakovost podatkov, ki jih posredujejo države članice v sistemu za upravljanje nepravilnosti;

8.  ugotavlja, da čeprav je število v letu 2018 sporočenih nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije (1152 primerov), ostalo na isti ravni kot leta 2017, obžaluje, da so se finančni zneski pri tem povečali kar za 183 %, kar je vzrok za veliko zaskrbljenost; to povečanje je v veliki meri posledica dveh nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, v zvezi z odhodki v okviru kohezijske politike; poudarja, da je treba te visoke zneske čim prej povrniti;

9.  ugotavlja, da se je v letu 2018 število nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zmanjšalo za 27 % (10 487 primerov), s tem povezani finančni zneski pa za 37 % na 1,3 milijarde EUR;

10.  globoko obžaluje in poudarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki je vse pogosteje vpleten v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese Unije, na primer s tihotapljenjem in ponarejanjem denarja;

11.  poziva države članice, naj tesneje sodelujejo na področju izmenjave informacij, da bi izboljšale zbiranje podatkov in povečale učinkovitost svojih kontrol ter zagotovile pravice in svoboščine državljanov; opozarja na vlogo Komisije pri usklajevanju sodelovanja med državami članicami; poziva Komisijo, naj pomaga pri usklajevanju vzpostavitve enotnega sistema za zbiranje podatkov o nepravilnostih in primerih goljufij iz držav članic;

12.  poziva Računsko sodišče, naj v svoje revizijske vzorce stalno vključuje institucije in organe upravljanja, ki so odgovorni za namerno zlorabo sredstev;

13.  meni, da je zaskrbljujoče, da Uredba o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013 z namenom zmanjšanja upravnega bremena za organe držav članic predvideva le poročanje o goljufijah ali drugih nepravilnostih, pri katerih gre za sredstva EU v višini več kot 10 000 EUR; opozarja, da je na področju kmetijstva in Evropskega socialnega sklada veliko plačil precej pod pragom 10 000 EUR in se izplačajo kot plačila za upravičenost (na podlagi izpolnjevanja določenih pogojev), posledično pa so morda goljufiva plačila pod pragom za poročanje, o katerih se ne poroča, vendar ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojih opažanjih v letnih poročilih za leti 2017 in 2018 navedlo, da so plačila za upravičenost manj dovzetna za napake kot povračilo stroškov, kar je način izplačil za projekte, ki presegajo 10 000 EUR;

14.  odločno obsoja obsežno zlorabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov s strani vladnih uradnikov na visoki ravni v Češki republiki ter drugih javnih akterjev na Madžarskem, v Grčiji, na Poljskem, v Romuniji in Italiji; ugotavlja, da so tovrstne goljufije na račun malih družinskih podjetij, ki najbolj potrebujejo subvencije;

15.  odločno obsoja zlorabo kohezijskih skladov; obžaluje, da se lahko sredstva EU, ki so bila predmet finančnih popravkov, povezanih z nepravilnostmi, pri katerih gre za goljufije, ponovno uporabijo brez nadaljnjih posledic ali omejitev; meni, da tak sistem ogroža finančni interes EU; zato poziva Komisijo, naj pozorno spremlja uporabo sredstev iz skladov EU in razmisli o razvoju sistema, v katerem bi popravke spremljale tudi omejitve glede nadaljnje uporabe;

16.  opozarja na zahteve po preglednosti za SKP in kohezijske politike, ki obvezujejo pristojne organe držav članic, da vodijo javno dostopen seznam končnih upravičencev; poziva države članice, naj objavijo take podatke v enotnem strojno berljivem formatu in zagotovijo interoperabilnost informacij; poziva Komisijo, naj zbere in združi podatke in objavlja sezname največjih upravičencev iz vsakega sklada v vsaki državi članici;

17.  vztraja, da Komisija na ravni Unije predlaga poseben pritožbeni mehanizem za podporo kmetom ali upravičencem, ki se soočajo npr. z zlorabami zaradi prilaščanja zemljišč, kršitvami nacionalnih organov, pritiski kriminalnih struktur ali organiziranega kriminala, ali osebami, ki so žrtev prisilnega oziroma suženjskega dela, kar jim daje možnost, da hitro vložijo pritožbo pri Komisiji, ki jo mora slednja nujno preveriti;

18.  poudarja, da Evropska komisija trenutno ne sprejema zadostnih ukrepov za boj proti tovrstnim goljufijam; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovit nadzor v kombinaciji z zavezujočimi ukrepi; ugotavlja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo imeti pomembno vlogo pri izvajanju čezmejnih raziskav, odkrivanju goljufij in poročanju o njih ter goljufe privesti pred sodišče;

Prihodki – lastna sredstva

19.  obžaluje, da se je število zabeleženih primerov goljufij za zbrana tradicionalna lastna sredstva povečalo za 1 % (na 473 primerov v letu 2018) ter da so se za 116 % povečali s tem povezani finančni zneski;

20.  ugotavlja, da je bilo število nepravilnosti, ki niso bile sporočene kot goljufije, leta 2018 za 10 % manjše od povprečja za obdobje 2014–2018, vendar obžaluje, da je zadevni znesek višji za 17 %;

21.  je globoko zaskrbljen, ker je po okvirnih statističnih podatkih Komisije vrzel pri pobiranju DDV leta 2018 znašala približno 130 milijard EUR, kar je okrog 10 % skupnih pričakovanih prihodkov iz DDV, in ker Komisija ocenjuje, da goljufije na področju DDV znotraj Unije vsako leto stanejo približno 50 milijard EUR; obžaluje, da se vsako leto izgubi 5 milijard EUR zaradi dobave blaga nizke vrednosti iz tretjih držav;

22.  pozdravlja sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov, ki pojasnjuje vprašanja čezmejnega sodelovanja in vzajemne pravne pomoči med državami članicami, Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom in Komisijo pri boju proti goljufijam na področju DDV;

23.  ponovno poudarja svoje stališče, da pristojnosti urada OLAF na področju preiskav v zvezi z davkom na dodano vrednost nikakor ne bi smele biti omejene ali ne bi smele biti predmet nadaljnjih upravnih pogojev; poziva Svet, naj upošteva stališče Parlamenta o tem vprašanju med pogajanji o uredbi o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam, v zvezi s sodelovanjem z Evropskim javnim tožilstvom, in učinkovitostjo preiskav urada OLAF;

24.  poudarja pomembno vlogo urada OLAF pri preiskavah v zvezi z DDV; pozdravlja spremembo Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost(16), ki je bila sprejeta leta 2018 z uvedbo ukrepov za krepitev zmogljivosti nacionalnih davčnih uprav za preverjanje čezmejnih dobav, s katero so bile razširjene pristojnosti urada OLAF za spodbujanje in usklajevanje preiskav goljufij na področju DDV ter obravnavanje najbolj škodljivih shem goljufij na področju DDV in zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV;

25.  pozdravlja spremenjeno Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010, da bi čim bolj povečala možnosti za programsko opremo za analizo transakcijskih mrež za prepoznavanje goljufivih mrež po vsej EU; z namenom izboljšanja sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi davčnimi organi za boljše odkrivanje in hitro prestrezanje davčnega vrtiljaka na področju DDV; poziva, naj se sprejmejo ukrepi, s katerimi bi zagotovili popolno varstvo podatkov preiskovanih gospodarskih subjektov, navedenih v novi programski opremi za analizo transakcijskih mrež;

26.  pozdravlja uvedbo ukrepov za izmenjavo zadevnih podatkov od leta 2020 dalje med nacionalnimi davčnimi organi o „carinskem postopku 42“ in „postopkom/63“ saj državi članici, v katero poteka uvoz, in državi članici, v kateri je kupec, omogoča navzkrižno preverjanje zneskov DDV, vrednosti uvoženega blaga, vrste blaga ipd.

27.  poudarja, da je pomembno dajati prednost razvoju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam, ki jih izvajajo vse države članice;

28.  poudarja, kako resne so goljufije v zvezi z DDV, zlasti v zvezi s t. i. davčnim vrtiljakom, pri katerem neplačujoči gospodarski subjekt zadevnim organom ne plača DDV, čeprav je bil pri stranki odtegnjen;

29.  upošteva, da so bili sončni paneli, enako kot v letih 2017 in 2016, tudi v letu 2018 blago, pri katerem je bilo v denarnem smislu največ nepravilnosti in goljufij; pozdravlja inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih je opravila Komisija, in poudarja pomen preiskav urada OLAF in njegove usklajevalne vloge na tem področju;

30.  pozdravlja dejstvo, da je več držav članic uvedlo nova orodja informacijske tehnologije, pristope, ki temeljijo na tveganju, in pobude za boj proti izzivom na področju tradicionalnih virov lastnih sredstev; spodbuja države članice, naj še naprej sodelujejo pri skupni uporabi teh orodij, pristopov in pobud, naj si še naprej izmenjujejo dobre prakse in okrepijo sodelovanje v okviru omrežja Eurofisc;

31.  je zaskrbljen, da goljufije na področju prihodkov z navajanjem prenizke cene blaga, uvoženega v EU iz tretjih držav, še vedno ogrožajo finančne interese EU; se zaveda, da je čezmejna e-trgovina z blagom pomemben vir davčnih goljufij v EU, zlasti ko gre za manjše blago; poziva države članice, naj obravnavajo vprašanja, povezana s čezmejnim e-trgovanjem, zlasti zaradi morebitne zlorabe oprostitve za pošiljke majhne vrednosti, tako da v celoti izvajajo priporočila Komisije v tem smislu;

32.  ugotavlja, da je Komisija decembra 2018 predstavila nov akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, ki temelji predvsem na operativnih ukrepih v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

33.  ugotavlja, da so bile nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, odkrite predvsem s kontrolami po prepustitvi blaga, vendar poudarja pomen carinskega nadzora pred prepustitvijo blaga ali ob njegovi sprostitvi ter prostovoljnih priznanj za odkrivanje nepravilnosti;

34.  znova opozarja, da je kombinacija različnih metod za odkrivanje (kontrole po sprostitvi in prepustitvi blaga, pregledi s strani služb za boj proti goljufijam ipd.) najuspešnejši način za odkrivanje goljufij in da je učinkovitost posamezne metode odvisna od posamezne države članice, učinkovitega usklajevanja njene uprave in sposobnosti njenih ustreznih služb, da komunicirajo med seboj;

35.  meni, da je skrb zbujajoče, da nekatere države članice nikoli ne poročajo niti o enem samem primeru goljufije; poziva Komisijo, naj to preuči, saj meni, da je verjetnost, da v teh državah članicah ne obstajajo goljufije, precej majhna; poziva Komisijo, naj v teh državah izvede naključno preverjanje na kraju samem;

36.  ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, sporočenih kot goljufije, v obdobju 1989–2018 približno 41%; ugotavlja tudi, da je stopnja izterjave za goljufije, ki so bile sporočene in ugotovljene v letu 2018, znašala 70 %, kar je precej nad povprečno stopnjo; ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo za izboljšanje stopnje izterjave v teh primerih;

37.  ugotavlja, da je bila povprečna stopnja izterjave v primerih, pri katerih ni šlo za goljufije, v obdobju 1989–2018 približno 72 %;

38.  ponovno poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o znesku lastnih sredstev EU, izterjanih na podlagi priporočil urada OLAF, in sporoči zneske, ki jih je treba še izterjati;

Odhodki

39.  ugotavlja, da se je število primerov (679), sporočenih kot nepravilnosti na področju odhodkov, pri katerih gre za goljufije, v letu 2018 zmanjšalo za 3 %; poudarja pa, da je trend pri s tem povezanih finančnih zneskih (1,032 milijarde EUR) ravno nasproten, z zaskrbljujočo stopnjo, saj so se povečali za 198 %;

40.  pozdravlja, da se je število prijavljenih nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, zmanjšalo za 4 %, s tem povezani finančni zneski (844,9 milijona EUR) pa za 48 %;

41.  pozdravlja, da so nekatere države članice sprejele več operativnih ukrepov na strani odhodkov, kot so uvedba orodij IT za oceno tveganja, ocene tveganja goljufij in tečaji usposabljanja za povečanje splošne osveščenosti o goljufijah; poziva vse ostale države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za čimprejšnje sprejetje takšnih ukrepov;

42.  ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ni nepravilnosti, sporočenih kot goljufije; poziva Komisijo, naj še naprej podpira države članice, da bi zagotovila, da se bosta povečala tako kakovost kot število kontrol, in naj izmenjuje najboljšo prakso v boju proti goljufijam;

43.  poudarja, kako pomembno je ustrezno upravljanje in natančno spremljanje nepovratnih sredstev, ki se izplačujejo v okviru programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji), da bi zagotovili učinkovito in preudarno zagotavljanje sredstev zanje in preprečili goljufije;

44.  poziva Komisijo, OLAF, EJT in države članice, da je bilo v zvezi s skupno kmetijsko politiko leta 2018 prijavljenih 249 nepravilnosti (–6 %), in sicer v skupni vrednosti 63,3 milijona EUR (+10 %), v okviru kohezijske politike pa je bilo leta 2018 prijavljenih 363 nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, (+5 %) v skupnem znesku 959,6 milijona EUR (+199 %); poziva Komisijo, naj uporabi najstrožje ukrepe za boj proti goljufijam, ki vključujejo javna sredstva, plačana iz proračuna EU;

45.  ugotavlja, da je za SKP za leta poročanja 2014–2018 „raven pogostosti goljufij“, ki predstavlja odstotek primerov, ki so bili opredeljeni kot domnevna goljufija in ugotovljena goljufija v zvezi s skupnim številom sporočenih nepravilnosti, znašala 10 %, da je „raven zneskov goljufij“ približno 23 % skupnega finančnega zneska, na katerega so vplivale nepravilnosti; poleg tega ugotavlja, da je „stopnja pogostosti goljufij“, ki predstavlja odstotek celotnega finančnega zneska, pri katerem so bile ugotovljene domnevne in določene goljufije v zvezi s celotnimi odhodki, le 0,11 %, „stopnja odkrivanja nepravilnosti“ pa predstavlja odstotek skupnega finančnega zneska, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, in je 0,37 %;

46.  podobno močno obžaluje, da znaša „stopnja odkrivanja goljufij“ pri kohezijski politiki 0,86 %, „stopnja odkrivanja nepravilnosti“ pa približno 0,34 %;

47.  ponovno poudarja pomen preglednosti odhodkov in zahteva popoln dostop do informacij, ko gre za evropsko financiranje;

Strategija Komisije za boj proti goljufijam

OLAF

48.  ugotavlja, da je OLAF leta 2018 začel 219 preiskav in jih zaključil 167 ter priporočil finančne izterjave v vrednosti 371 milijonov EUR; ugotavlja tudi, da je bilo konec leta v teku 414 preiskav;

49.  je seznanjen z razširitvijo vloge služb za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pri spodbujanju učinkovitosti različnih kanalov za čezmejno sodelovanje med nacionalnimi organi, zlasti za odpravo carinskih goljufij, a tudi za sodelovanje z OLAF;

50.  pozdravlja, da je bila aprila 2019 sprejeta strategija Komisije za boj proti goljufijam, ki je bila prilagojena pomembnima dodatkoma k zakonodaji EU na področju boja proti goljufijam, sprejetima leta 2017, tj. direktivi o zaščiti finančnih interesov, ki določa strožje skupne standarde za kazensko zakonodajo držav članic za zaščito finančnih interesov EU, in uredbi o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva;

51.  obžaluje, da Komisija v svoj letni delovni program še ni vključila predloga instrumenta za vzajemno upravno pomoč na strani odhodkov; meni, da je ta pobuda skladna z določbo člena 225 Pogodbe;

52.  opozarja na ključno vlogo, ki jo ima urad OLAF, in da ga je treba dodatno okrepiti ter zagotoviti učinkovito usklajevanje z Evropskim javnim tožilstvom;

53.  obžaluje, da je doslej le dvanajst držav članic začelo izvajati novo direktivo o zaščiti finančnih interesov, osem jo izvaja delno, preostale pa še ne; ugotavlja, da je rok za izvajanje nove direktive o zaščiti finančnih interesov potekel že 6. julija 2019; poziva Komisijo, naj čim prej objavi seznam vseh držav članic, ki direktive niso prenesle v svojo zakonodajo v roku; poziva vse preostale države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in v najkrajšem možnem času zagotovijo popoln in pravilen prenos direktive; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja postopek prenosa v vseh državah članicah in uporabi svoje posebne pravice za sprožitev postopkov za ugotavljanje kršitev, če države članice ne spoštujejo postopka prenosa;

54.  opozarja, da nova strategija Komisije za boj proti goljufijam zajema: (i) goljufije (vključno z goljufijami na področju DDV), korupcijo in protipravno prilastitvijo v škodo finančnim interesom EU, v skladu s členoma 3 in 4 direktive o zaščiti finančnih interesov; (ii) druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom EU, npr. kazniva dejanja, povezana z zlorabo postopkov javnih naročil, če vplivajo na proračun EU; (iii) nepravilnosti, kakor so opredeljene v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 (če so namerne, vendar še niso zajete v zgoraj navedenih kaznivih dejanjih); in (iv) resne kršitve poklicnih obveznosti osebja ali članov institucij in organov Unije, kakor so navedene v členu 1(4) uredbe o uradu OLAF in drugem pododstavku člena 2(1) Sklepa Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam(17);

55.  pozdravlja nove prednostne naloge v novi strategiji Komisije za boj proti goljufijam, kot so izboljšanje razumevanja vzorcev goljufij, profilov goljufov in sistemskih ranljivosti v zvezi z goljufijami, ki vplivajo na proračun EU, pa tudi optimizacija usklajevanja, sodelovanja in delovnih postopkov za boj proti goljufijam, predvsem v službah Komisije in izvajalskih agencijah;

56.  obžaluje, da je le enajst držav članic sprejelo nacionalno strategijo za boj proti goljufijam; poziva vse ostale države članice, naj pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj ostale države članice spodbuja k temu, da pospešijo sprejetje nacionalnih strategij za boj proti goljufijam; poziva Komisijo, naj razmisli o sprejetju nacionalnih strategij za boj proti goljufijam kot pogoju za dostop do sredstev EU;

57.  pozdravlja novi predlog programa EU za boj proti goljufijam 2021–2027, ki ga bo OLAF izvajal z neposrednim upravljanjem; ugotavlja, da program EU proti goljufijam vključuje (i) program porabe Herkul III, ki podpira dejavnosti proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije, (ii) informacijski sistem za boj proti goljufijam (Anti-Fraud Information System – AFIS), ki je operativna dejavnost, sestavljena v bistvu iz sklopa carinskih informacijskotehnoloških aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija, ter (iii) sistem za upravljanje nepravilnosti (Irregularity Management System – IMS), ki je varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki državam članicam olajšuje izpolnjevanje obveznosti poročanja o odkritih nepravilnostih, vključno z goljufijami, ter podpira njihovo upravljanje in analizo;

58.  ugotavlja, da je za doseganje rezultatov potrebno zadostno financiranje programa EU za boj proti goljufijam in njegovih novih prednostnih nalog; zato je zaskrbljen zaradi predloga predsednika Evropskega sveta, da se proračun programa EU za boj proti goljufijam zmanjša s 156 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 na 111 milijonov EUR za obdobje 2021–2027;

59.  ponovno poudarja, da je treba v nacionalne strategije za boj proti goljufijam vključiti proaktivne metode za boj proti goljufijam, ki ne zagotavljajo le odkritja goljufij, temveč jih tudi učinkovito preprečujejo;

Napredek pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

60.  ugotavlja, da je bil leta 2018 imenovan začasni upravni direktor;

61.  poudarja, da je ustanovitev Evropskega javnega tožilstva temeljna sprememba na področju zaščite finančnih interesov Unije; poudarja pomen Evropskega javnega tožilstva pri boju proti goljufijam, korupciji in hudim čezmejnim goljufijam na področju DDV;

62.  pozdravlja, da sta se Nizozemska in Malta leta 2018 odločili, da se bosta pridružili Evropskemu javnemu tožilstvu; opozarja, da se do konca oktobra 2019 pet držav članic ni pridružilo Evropskemu javnemu tožilstvu; vendar opominja, da se lahko v skladu z uvodno izjavo 9 Uredbe (EU) 2017/1939 temu čezmejnemu sodelovanju pridružijo kadarkoli; spodbuja ostale države članice, da se čim prej pridružijo tožilstvu; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja članstvo v Evropskem javnem tožilstvu med državami članicami, ki temu niso naklonjene, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno čezmejno delovanje po vsej EU;

63.  poudarja, da je bil izbirni postopek evropskega glavnega javnega tožilca zaključen leta 2019; pozdravlja imenovanje Laure Codruta Kovesi kot prve evropske glavne javne tožilke na podlagi izbirnega postopka, v katerem so sodelovali Evropski parlament, Svet in neodvisna skupina strokovnjakov, ki jo je izbrala Komisija;

64.  poudarja, da je nezadostno financiranje Evropskega javnega tožilstva in premajhno število njegovih zaposlenih v fazi vzpostavljanja nesprejemljvo; globoko obžaluje, da je Komisija v velikem obsegu prenizko ocenila potrebna sredstva; poudarja, da mora Evropsko javno tožilstvo od svojega začetka delovanja na leto obravnavati do 3000 zadev; poudarja, da Evropsko javno tožilstvo potrebuje vsaj 76 dodatnih delovnih mest in 8 milijonov EUR, če želimo, da bo povsem operativno do konca leta 2020, kot je bilo predvideno; nasprotuje načelu državnih tožilcev s krajšim delovnim časom; poziva države članice, naj čim prej imenujejo javne tožilce s polnim delovnim časom; odločno spodbuja Komisijo, naj predstavi predlog spremembe proračuna;

65.  poudarja, da bo po ustanovitvi EJT urad OLAF v državah članicah, ki se ne bodo pridružile tožilstvu, edini urad, odgovoren za zaščito finančnih interesov EU; poudarja, da predlog Komisije o spremembi uredbe o uradu OLAF po mnenju Evropskega računskega sodišča št. 8/2018 ne ponuja rešitve za slabo učinkovitost upravnih preiskav tega urada; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo OLAF ostal vpliven in dobro delujoč partner EJT;

66.  poudarja, da bi moralo prihodnje sodelovanje med uradom OLAF in EJT temeljiti na tesnem sodelovanju, učinkoviti izmenjavi informacij in dopolnjevanju, pri tem pa bi se morali izogniti podvajanju in navzkrižju pristojnosti; opozarja, da Parlament nasprotuje temu, da bi se osebje urada OLAF zmanjšalo za 45 delovnih mest;

67.  poziva sozakonodajalca, naj dosežeta dogovor o pravočasnem pregledu uredbe o uradu OLAF, da bi zagotovila jasno razdelitev pristojnosti med uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom brez prekrivanja, preden bo Evropsko javno tožilstvo začelo delovati;

Področja, na katerih so mogoče izboljšave

68.  izpostavlja dve področjih, na katerih so mogoče izboljšave: prvič, če želijo Komisija in države članice bolje oceniti tveganje goljufij in ga obvladovati, morajo okrepiti analitične zmogljivosti, da bodo lahko bolje opredelile podatke o vzorcih goljufij, profilih goljufov in šibkih točkah v sistemih notranje kontrole EU; drugič, če želimo zagotoviti skladnost ter optimizirati učinkovitost in uspešnost, je treba ocenjevanje in obvladovanje tveganj goljufij močno usklajevati in spremljati;

69.  poudarja, da lahko povezava med korupcijo in goljufijami v EU negativno vpliva na proračun EU; obžaluje, da se Komisiji ne zdi več potrebno objavljati poročila o boju proti korupciji; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi mreže organov za preprečevanje korupcije v Evropski uniji; obžaluje odločitev Komisije, da bo spremljanje boja proti korupciji vključila v proces ekonomskega upravljanja evropskega semestra; meni, da bo zato spremljanje s strani Komisije še bolj omejeno, podatki pa na voljo samo za nekaj držav; obžaluje tudi, da je novi pristop osredotočen predvsem na ekonomske posledice korupcije in skoraj povsem zanemarja druge razsežnosti, na katere ta vpliva, na primer zaupanje državljanov v javno upravo in celo demokratične strukture držav članic; zato poziva Komisijo, naj še naprej objavlja poročila o boju proti korupciji; znova jo poziva, naj vodi celovitejšo in jasnejšo politiko EU proti korupciji, ki bo vključevala poglobljeno analizo protikorupcijskih politik v državah članicah;

70.  priznava, da lahko izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj razvijejo sistematičen pristop do tega izziva;

71.  ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi notranji mehanizem ocenjevanja korupcije za institucijo EU;

72.  poziva Komisijo, naj bo ena njenih najpomembnejših prednostnih nalog oblikovanje vseevropske strategije, s katero bi proaktivno preprečevali nasprotje interesov pri vseh finančnih akterjih, ki upravljajo proračun EU;

73.  meni, da so potrebne dodatne pobude za merjenje izgube zaradi neplačanih carin in oblikovanje učinkovite metodologije, vsaj za glavne elemente tega merjenja;

74.  meni tudi, da bi bilo treba carinske preglede prilagoditi novim tveganjem goljufije in hitremu širjenju čezmejne trgovine po zaslugi e-trgovanja in poslovanja brez papirja;

75.  ugotavlja, da je širitev elektronskega poslovanja resen izziv za davčne organe, na primer zaradi odsotnosti davčne identifikacije prodajalca v EU in prijavljanja DDV, ki je precej nižji od realne vrednosti prijavljenih transakcij;

76.  poudarja, da bi sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi omogočil križno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic; ponavlja svojo zahtevo Komisiji, naj predstavi zakonodajni predlog s področja vzajemne upravne pomoči na področjih porabe sredstev EU, kjer doslej ta praksa ni bila predpisana;

77.  je zaskrbljen zaradi navajanja prenizke vrednosti blaga, dobavljenega preko e-trgovanja iz tretjih držav; pozdravlja ukrepe, ki jih je OLAF sprejel za rešitev problema goljufij na področju DDV pri e-trgovanju;

78.  opominja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih države članice izmenjujejo, da bi preprečile in odpravile goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (splošneje imenovane davčni vrtiljak); meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisca, da bi spodbudile in pospešile izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in urad OLAF; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da bi spodbudili sodelovanje ter izboljšali zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

79.  poziva OLAF, naj obvesti Parlament o izidu preiskav v zvezi z uvozom oblačil majhne vrednosti v okviru e-trgovanja; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo transakcije e-trgovanja s trgovci s sedežem zunaj EU, ki ne prijavljajo DDV (na primer z nepravilno uporabo pravilnika o vzorcu) ali namenoma zmanjšajo vrednost, da bi se izognili plačilu DDV ali ga zmanjšali;

80.  poudarja, da je treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti sedanjega sistema EU za preprečevanje goljufij, zlasti glede zbiranja točnih podatkov o goljufijah in drugih nepravilnostih;

81.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo in po možnosti izboljšajo skupne metode poročanja, da bi zagotovile celovite in primerljive informacije o odkriti ravni goljufij pri porabi EU;

82.  poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovitost sistema IT, znanega kot „sistem za upravljanje nepravilnosti (IMS)“, ki ga upravlja OLAF, da bodo vsi pristojni organi pravočasno poročali o kazenskih preiskavah, povezanih s finančnimi goljufijami, ki škodijo finančnim interesom EU;

83.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom omogoči popoln dostop do podatkov o projektih, sofinanciranih iz evropskih sredstev;

84.  opozarja države članice, da je za učinkovito porabo sredstev in oceno rezultatov treba sodelovati s Komisijo;

85.  ugotavlja, da Komisija na področju deljenega upravljanja nima pooblastil, da bi sprožila izključitev nezanesljivih gospodarskih subjektov iz prejemanja sredstev EU, če tega ne storijo organi držav članic; poziva države članice, naj sistemu za upravljanje nepravilnosti nemudoma pošljejo informacije o goljufijah in naj ta sistem čim bolje izkoristijo;

86.  vztraja, da bi morale države članice učinkovito uporabljati orodje za preprečevanje goljufij, ki je na voljo v zbirki podatkov ARACHNE, pravočasno posredovati podatke in izkoriščati priložnosti, ki jih ponujajo velepodatki, za preprečevanje goljufive in nezakonite uporabe sredstev EU; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi obvezne uporabe orodja ARACHNE;

87.  poudarja vlogo in odgovornost držav članic pri izvajanju sporazumov o upravnem sodelovanju, učinkovitost nadzora, izvrševanje zbiranja podatkov in spremljanje skladnosti trgovcev z regulativnim okvirom;

88.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno pravno varstvo preiskovalnih novinarjev v skladu s tistim, ki je zagotovljeno prijaviteljem nepravilnosti;

Javna naročila

89.  ugotavlja, da se velik del javnih naložb porabi z javnimi naročili (2 bilijona EUR na leto); poudarja koristi, ki jih prinaša elektronsko javno naročanje v boju proti goljufijam, kot so prihranki za vse strani, večja preglednost ter poenostavljeni in skrajšani postopki;

90.  obžaluje, da le malo držav članic uporablja nove tehnologije za vse glavne korake postopka javnega naročanja (elektronska objava, elektronski dostop do razpisne dokumentacije, elektronska oddaja ponudb, elektronsko ocenjevanje, elektronska oddaja naročila, elektronsko naročanje izdelkov in storitev, elektronsko izdajanje računov in elektronsko plačevanje); poziva države članice, naj prek spleta in v strojno berljivi obliki objavijo vse obrazce za postopek javnega naročanja in javno dostopne registre javnih naročil;

91.  pozdravlja časovni načrt Komisije za uvedbo elektronskega javnega naročanja v EU in jo poziva, naj spremlja njegovo izvajanje;

Digitalizacija

92.  poziva Komisijo, naj pripravi okvir za digitalizacijo vseh postopkov izvajanja politik EU (razpisi, uporaba, ocenjevanje, izvajanje, plačila), ki ga bodo uporabljale vse države članice;

93.  poziva Komisijo, naj za države članice, kjer javni naročniki še nimajo elektronskega profila, razvije pobude za njegovo oblikovanje;

94.  pozdravlja odločitev EU, da se končno pridruži skupini GRECO kot opazovalka; poziva jo, naj čim prej znova začne pogajanja s skupino GRECO, da bo mogoče pravočasno oceniti njeno skladnost s konvencijo OZN proti korupciji (UNCAC) in uvesti interni ocenjevalni mehanizem za institucije EU;

Mednarodno sodelovanje

95.  upošteva dejstvo, da je začel 1. septembra 2018 veljati sporazum med EU in Norveško o upravnem sodelovanju in pomoči pri izterjavi na področju DDV;

96.  pozdravlja organizacijo letnega seminarja (junija 2018 v Bosni in Hercegovini) o najboljši praksi pri uspešnih preiskavah goljufij za partnerske organe v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, pa tudi delavnico, ki je v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino potekala junija 2018 v Ukrajini, udeležile pa so se je vse ustrezne službe za boj proti goljufijam;

97.  močno spodbuja Komisijo, OLAF ter vse druge institucije in organe Unije, ki so pooblaščeni za zaščito finančnih interesov Unije, naj dejavno sodelujejo s partnerskimi organi v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah vzhodnega partnerstva ter sodelujejo z njimi, s spodbujanjem ukrepov za učinkovito obravnavo morebitnih goljufij; poziva Komisijo, naj oblikuje posebne in redne mehanizme za učinkovito preprečevanje goljufij s sredstvi EU v teh državah in boj proti njim;

98.  je zadovoljen, da je OLAF podpisal sporazuma o upravnem sodelovanju, in sicer z Afriško razvojno banko ter Uradom generalnega inšpektorja Agencije Združenih narodov za mednarodni razvoj (USAID);

99.  opozarja na težave pri izvrševanju Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (protokol FCTC) v zvezi s tretjimi državami;

100.  poziva agencije EU, zlasti Europol, Eurojust in OLAF, naj za učinkovitejše odkrivanje goljufij tesneje sodelujejo z nacionalnimi organi;

101.  poudarja pomembno vlogo prijaviteljev nepravilnosti pri preprečevanju, odkrivanju in prijavljanju goljufij; poudarja, da je treba zaščititi žvižgače in s pravnimi sredstvi spodbujati raziskovalno novinarstvo tako v državah članicah kot v Uniji; pozdravlja novo direktivo EU o prijaviteljih nepravilnosti, ki bo od decembra 2021 zagotovila zaščito posameznikov iz zasebnega ali javnega sektorja, ki poročajo o kršitvah; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja države članice ter jim pomaga in zagotovi popoln, pravilen in pravočasen prenos direktive;

102.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo ključno vlogo pri izboljšanju potrebne preglednosti v Uniji in državah članicah, zato ga morajo tako države članice kot Unija spodbujati in podpirati s pravnimi sredstvi; poziva Komisijo, naj pripravi celovite ukrepe za zaščito preiskovalnega novinarstva, vključno z mehanizmom za hitro odzivanje za novinarje v nevarnosti in učinkovito zakonodajo proti SLAPP;

103.  poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima preglednost pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju primerov goljufij ter nasprotij interesov; poziva vse države članice, naj pospešijo svoja prizadevanja, da bi povečali proračunsko preglednost in zagotovijo, da so ustrezni podatki v zvezi s postopki javnega naročanja in dodeljevanja pogodb, ki se financirajo z javnimi sredstvi, na voljo in lahko dostopni širši javnosti;

Pravila o preglednosti in horizontalne določbe

104.  pozdravlja sprejetje uredbe omnibus in pričakuje, da bo občutno zmanjšala stopnje goljufij pri kmetijski in kohezijski politiki in obenem poenostavila finančne predpise EU;

105.  poziva države članice, naj povečajo izmenjavo informacij o morebitnih goljufivih podjetjih in transakcijah prek omrežja Eurofisc; poudarja, da sta izmenjava informacij in dostop do njih s strani pravosodnih in preiskovalnih organov, ob spoštovanju varstva osebnih podatkov, bistvenega pomena za boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu;

106.  priznava, kako pomembna sta člen 61 finančne uredbe in njegova razširjena opredelitev nasprotja interesov za vse finančne akterje, ki izvršujejo proračun EU na različne načine upravljanja, tudi na nacionalni ravni;

107.  poziva Komisijo kot varuhinjo Pogodb, naj se bori proti vsem oblikam nasprotja interesov in redno ocenjuje preventivne ukrepe, ki jih za preprečevanje teh nasprotij sprejmejo države članice; poziva Komisijo, naj predlaga skupne smernice za preprečevanje nasprotij interesov pri politikih na najvišjih položajih;

108.  opozarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, ki pa je vse pogosteje vključen v čezmejne dejavnosti in sektorje, ki zadevajo finančne interese EU;

109.  poziva Svet, naj sprejme skupne etične standarde za vsa vprašanja, povezana z nasprotji interesov, in naj spodbuja enotno razumevanje te zadeve v vseh državah članicah; poudarja, glede na zelo razširjene težave v zvezi z nasprotji interesov pri porazdelitvi kmetijskih in kohezijskih sredstev, da je nesprejemljivo, da člani Evropskega sveta in Sveta EU ali njihovi družinski člani sodelujejo pri odločanju o prihodnjem večletnem finančnem okviru ali dodelitvah iz nacionalnih proračunov v primeru, da bi imeli katero koli osebno korist od teh odločitev;

110.  želi spomniti, kako pomembna so obdobja mirovanja za uradnike, ki so bili pred tem zaposleni v institucijah ali agencijah Unije, saj bi lahko neobravnavani primeri nasprotja interesov ogrozili uveljavljanje visokih etičnih standardov po vsej evropski upravi; poudarja, da člen 16 kadrovskih predpisov institucijam in agencijam Unije omogoča, da zavrnejo prošnjo nekdanjega uradnika glede specifičnega delovnega mesta, če omejitve ne zadostujejo za zaščito legitimnih interesov institucije; prav tako poziva upravo EU, naj strogo objavijo svojo oceno vsakega primera, kot se zahteva v kadrovskih predpisih;

111.  ponavlja svoje stališče, izraženo v zvezi s spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da je potrebna jasna pravna podlaga, ki bo uradu OLAF omogočila, da s pomočjo pristojnih nacionalnih organov dostopa do informacij o bančnem računu in obravnava goljufije DDV;

o
o   o

112.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) OLAF, „Devetnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, 1. januar – 31. december 2018“, 2019.
(2) UL C 340, 8.10.2019, str. 1.
(3) UL L 248, 18.9.2013, str. 1.
(4) UL L 198, 28.7.2017, str. 29.
(5) UL L 283, 31.10.2017, str. 1.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(9) UL C 252, 18.7.2018, str. 56.
(10) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 8. septembra 2015 v zadevi C-105/14, kazenski postopek zoper Iva Taricca in druge, ECLI:EU:C:2015:555.
(11) Sodba Sodišča Evropske unije (veliki senat) z dne 5. decembra 2017 v zadevi C-42/17, kazenski postopek zoper M. A. S. in M. B., ECLI:EU:C:2017:936.
(12) Sodba Splošnega sodišča z dne 3. maja 2018 v zadevi T-48/16, Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2018:245.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0419.
(14) UL C 11, 13.1.2020, str. 50.
(15) Uredba (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Odločbe št. 804/2004/ES (UL L 84, 20.3.2014, str. 6).
(16) UL L 268, 12.10.2010, str. 1.
(17) UL L 136, 31.5.1999, str. 20.


Humanitarne razmere v Venezueli ter migracijska in begunska kriza
PDF 160kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi (2019/2952(RSP))
P9_TA(2020)0193RC-B9-0211/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, predvsem tiste z dne 16. januarja 2020 o razmerah v Venezueli po nezakonitih volitvah novega predsednika in novega predsedstva nacionalne skupščine (parlamentarni državni udar)(1),

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. aprila 2020 o predlogu ZDA in razmerah v Venezueli v kontekstu pandemije koronavirusa,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 30. aprila 2020 o izrednih zdravstvenih razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju opozorila strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 6. maja 2020 o uničujočih posledicah, ki jih ima humanitarna in gospodarska kriza v državi za človekove pravice,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 2. julija 2020 o Venezueli,

–  ob upoštevanju skupne izjave za javnost Urada visokega komisarja OZN za begunce in Mednarodne organizacije za migracije z dne 1. aprila 2020 o položaju beguncev in poslancev iz Venezuele med krizo zaradi COVID-19,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav z dne 5. januarja 2020 in 26. junija 2020 o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjav skupine iz Lime z dne 20. februarja, 2. marca, 2. aprila in 16. junija 2020,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 4. in 16. junija 2020 o nedavnih dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Odbora za zunanje zadeve z dne 11. junija 2020 o nedavnih napadih na venezuelsko narodno skupščino,

–  ob upoštevanju izjav mednarodne kontaktne skupine z dne 16. junija 2020 o omajani verodostojnosti venezuelskega volilnega organa in z dne 24. junija 2020 o zaostrovanju politične krize v Venezueli,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/898 z dne 29. junija 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli(2), s katerim je Svet 11 vodilnih venezuelskih uradnikov dodal na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi,

–  ob upoštevanju mednarodne donatorske konference v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti, ki je potekala 26. maja 2020,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija in njene države članice že vrsto let podpirajo venezuelsko prebivalstvo in skupnosti, ki sprejemajo begunce; ker sta Evropska unija in španska vlada 26. maja 2020 ob podpori Urada visokega komisarja OZN za begunce in Mednarodne organizacije za migracije sklicali mednarodno donatorsko konferenco v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti; ker so mednarodni donatorji obljubili skupaj 2,544 milijarde EUR, pri čemer pa je le 595 milijonov EUR neposrednih nepovratnih sredstev, preostali znesek pa bodo zagotovili zgolj v obliki pogojnih posojil; ker so nekateri posojilojemalci na konferenci izrazili zaskrbljenost, ker so se pri pridobivanju posojil soočali z birokratskimi ovirami in kompleksnimi predpisi; ker bo 595 milijonov EUR neposrednih povratnih sredstev komajda dovolj za odpravljanje letnih posledic te krize brez primere v sosednjih državah Venezuele; ker mora mednarodna skupnost poleg humanitarne pomoči in pomoči v okviru dolgoročnejšega sodelovanja poiskati inovativne rešitve, da bi sprostila druge potencialne finančne vire, s katerimi bi venezuelskim prebivalcem pomagala zadostiti njihovim nujnim potrebam;

B.  ker pomoč EU znaša več kot 319 milijonov EUR in se zagotavlja tako v Venezueli kot zunaj države; ker je 156 milijonov EUR namenjenih humanitarni pomoči, 136 milijonov EUR razvoju, 27 milijonov EUR pa stabilnosti in miru;

C.  ker se je že tako velika politična, gospodarska, institucionalna, socialna in večplastna humanitarna kriza v Venezueli v času pandemije močno zaostrila in postala še hujša; ker vse večje pomanjkanje zdravil in hrane, množične kršitve človekovih pravic, hiperinflacija, politično zatiranje, korupcija in nasilje ogrožajo življenja ljudi in jih silijo v beg iz države;

D.  ker je zaradi omejenega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, zdravil, hrane in vode v Venezueli vse več ljudi podhranjenih, zlasti v ranljivih skupinah, kot so ženske, otroci in bolniki;

E.  ker je venezuelski državni zdravstveni sistem zaradi slabega upravljanja režima močno oslabljen, kar je privedlo do kritičnega pomanjkanja zdravil in omejenih možnosti zdravljenja; ker podatki, ki jih je režim predložil v zvezi s pandemijo COVID-19, niso verodostojni, o njihovi zanesljivosti pa dvomijo tako v Venezueli kot v mednarodni skupnosti;

F.  ker se zaradi sedanje večplastne krize v Venezueli v regiji razseljuje več prebivalstva kot kadar koli prej; ker je iz države pobegnilo okrog pet milijonov Venezuelcev, od katerih jih je 80 odstotkov razseljenih v državah v regiji; ker je begunska kriza v Venezueli po navedbah Urada visokega komisarja OZN za begunce druga največja na svetu (za krizo v Siriji); ker se pričakuje, da bi lahko skupno število ljudi, ki bežijo pred vse slabšimi razmerami v Venezueli, do konca leta 2020 preseglo 6,5 milijona;

G.  ker se je po navedbah Urada visokega komisarja OZN za begunce število Venezuelcev, ki so po svetu zaprosili za azil, povečalo za 2000 %; ker je po vsem svetu zaprosilo za azil 650 000 Venezuelcev, okrog dva milijona pa jih je pridobilo dovoljenje za prebivanje v drugih državah Severne in Južne Amerike; ker je iz države pobegnilo že 12 % prebivalstva, še vedno pa državo dnevno zapusti okrog 5000 ljudi;

H.  ker so trenutne izredne zdravstvene razmere dodatno zaostrile že tako obupen položaj številnih beguncev in migrantov iz Venezuele in njihovih držav gostiteljic; ker so številni begunci in migranti odvisni od nezadostnih dnevnih plač za kritje osnovnih potreb, kot so bivališče, hrana in zdravstveno varstvo;

I.  ker so v skladu s prvimi poročili o pandemiji, ki je preobremenila že tako oslabljen zdravstveni sistem države, bolnišnice polne obolelih za koronavirusom in je okuženih tudi več deset zdravstvenih delavcev;

J.  ker je nelegitimno venezuelsko vrhovno sodišče, ki je pod nadzorom režima Nicolása Madura, 26. maja 2020 neupravičeno potrdilo imenovanje Luisa Parre kot predsednika narodne skupščine; ker je bilo veliki večini demokratično izvoljenih predstavnikov onemogočeno, v nekaterih primerih celo s silo, da bi bili na nezakoniti seji januarja 2020 navzoči, s tem pa tudi, da bi oddali svoj glas, s čimer so bili kršeni pravni postopki in demokratična ustavna načela; ker je Svet EU zaradi nezakonite odločitve, ki je bila sprejeta na tej nezakoniti parlamentarni seji, uvedel sankcije zoper dodatnih 11 uradnikov, med katerimi sta Luis Parra in Juan Jose Mendoza, predsednik ustavne zbornice vrhovnega sodišča, zaradi vloge, ki so jo imeli pri spodkopavanju demokracije in vladavine prava; ker je Juan Guaidó sam dejal, da ne bo član nobene prehodne vlade, Maduro pa ne more biti del take vlade;

K.  ker je nelegitimno vrhovno sodišče 13. junija 2020 spet imenovalo nove člane v državni volilni svet, ne da bi za to imelo zakonska pooblastila; ker je v skladu s členoma 187 in 296 venezuelske ustave za ta imenovanja pristojna izključno narodna skupščina, organ, ki ga demokratično izvolijo Venezuelci; ker Evropski parlament ne bo priznal nobene odločitve ali sodbe, ki bi jo enostransko sprejela ta nelegitimna organa; ker so bili uradniki, odgovorni za te odločitve, tudi dodani na seznam sankcij EU;

L.  ker je Nicolás Maduro veleposlanici Evropske unije – potem, ko je EU uvedla ciljne sankcije zoper več uradnikov, odgovornih za resne kršitve človekovih pravic – ukazal, naj zapusti državo v roku 72 ur, in ker je tudi španskemu veleposlaniku zagrozil z dodatnimi povračilnimi ukrepi; ker so maja 2020 s francoskega veleposlaništva v Caracasu poročali o ustrahovanju, med drugim je bila v rezidenci veleposlanika prekinjena oskrba z vodo in električno energijo; ker se je režim odločil, da bo navedeno odločitev razveljavil in veleposlanice EU ne bo izgnal;

M.  ker Madurov režim s sodbami nelegitimnega vrhovnega sodišča sistematično preganja politične stranke Acción Democratica, Primero Justicia in Un Nuevo Tiempo ter je proti volji njihovih članov razpustil njihove nacionalne direkcije; ker je Madurov režim demokratično politično stranko Voluntad Popular razglasil za teroristično organizacijo;

N.  ker demokratična mednarodna skupnost, vključno z EU, odločno zavrača to volilno farso in vse tovrstne nezakonite ukrepe; ker je bil s tem dejanjem demokratični prostor v državi dodatno zmanjšan na skrajni minimum, hkrati pa močno ovira reševanje politične krize v Venezueli; ker je oblikovanje uravnotežene in vključujoče nacionalne krizne vlade, v katero bodo vključeni vsi demokratični politični in socialni deli države in ki bo lahko obravnavala trenutne humanitarne potrebe, bistveno, da bi premagali vse večjo krizo;

O.  ker so spoštovanje mednarodnih standardov, neodvisen in uravnotežen državni volilni svet ter enaki konkurenčni pogoji, ki omogočajo neovirano udeležbo političnih strank in kandidatov, temelji verodostojnega volilnega procesa, na podlagi katerega lahko potekajo svobodne in poštene parlamentarne in predsedniške volitve;

P.  ker nezakonito financiranje in tuje vmešavanje režima v volitve resno ogroža evropske demokracije;

Q.   ker so za izvajanje sklepov EU s področja zunanjih zadev pristojni nacionalni organi, Komisija pa je odgovorna za nadzor izvajanja prava EU;

R.  ker so organi Zelenortskih otokov 12. junija 2020 aretirale poslovneža Alexa Saaba, ki je vpleten v več korupcijskih shem, povezanih z Madurovim režimom, in zdaj čaka na odločitev sodišča in morebitno izročitev; ker zadeva Alexa Saaba kaže, kako razširjena je postala korupcija v Venezueli, medtem ko je država sredi humanitarne krize, kakršne še ni izkusila; ker je država na indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International, med 180 državami na 173. mestu;

S.  ker se je število političnih zapornikov, odkar so se leta 2014 začeli množični državljanski nemiri, povečalo in jih je trenutno več kot 430; ker naj bi bilo v Venezueli v priporu tudi 11 Evropejcev; ker Mednarodno kazensko sodišče trenutno v zvezi s številnimi pričevanji o mučenju, ki naj bi ga izvajal režim, vodi predhodno preiskavo v smeri hudodelstev zoper človečnost; ker se je število primerov zatiranja, samovoljnega pridržanja in mučenja med krizo zaradi COVID-19 še povečalo; ker je v poročilu visoke komisarke Michelle Bachelet z dne 2. julija 2020 o Venezueli dokumentiranih več kot 1300 zunajsodnih pobojev, ki naj bi jih varnostne sile izvedle med 1. januarjem in 31. majem 2020;

T.  ker Madurov režim ni zagotovil preglednih informacij, sprejel mednarodne humanitarne pomoči ter prednostno obravnaval potreb in pravic najbolj ranljivih delov prebivalstva; ker sta ministrstvo za zdravje Bolivarske republike Venezuele in svetovalna skupina narodne skupščine za pandemijo COVID-19 1. junija 2020 sklenila dogovor, na podlagi katerega je lahko bila v Venezuelo prek Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) apolitično dostavljena humanitarna pomoč; ker je režim skozi leta zavračal kakršno koli obliko humanitarne pomoči;

U.  ker Madurov režim od leta 2016 podpira nezakonito obrtno rudarjenje zlata v venezuelskem delu amazonskega pragozda, s katerim financira nezakonite oborožene skupine; ker se zlato po nezakonitih kanalih tihotapi iz države ter nato nezakonito prodaja in izmenjuje v tujini; ker pridobivanje in izkoriščanje tega tako imenovanega krvavega zlata v nezakonitih in kriminalnih pogojih poteka na račun človekovih pravic in okolja;

V.  ker so potrebni učinkoviti ukrepi, da bi zaustavili varnostno grožnjo, ki jo za širšo regijo predstavljajo povezave med Madurovim diktatorskim režimom, terorističnimi skupinami in organiziranimi oboroženimi skupinami, ki v Venezueli izvajajo svoje kriminalne dejavnosti;

1.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnosti izrednih humanitarnih razmer v Venezueli, ki močno ogrožajo življenja njenih prebivalcev; izraža solidarnost z vsemi Venezuelci, ki so bili svojo državo prisiljeni zapustiti, ker so želeli imeti zagotovljene vsaj najosnovnejše pogoje za življenje, kot so dostop do hrane in pitne vode, zdravstvenih storitev in zdravil;

2.  opozarja, da se vse hujša migracijska kriza širi po vsej regiji, in sicer v Kolumbijo, Peru, Ekvador, Bolivijo, Čile, Brazilijo, Panamo in Argentino, pa tudi v nekatere države članice EU in na Karibske otoke, in da izjemno težke razmere še dodatno zaostruje boj proti pandemiji COVID-19; pozdravlja prizadevanja sosednjih držav ter solidarnost, ki so jo pokazale; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej sodelujeta s temi državami in ozemlji, tako da jim poleg humanitarne pomoči zagotovita več sredstev, pa tudi prek razvojne politike;

3.  poziva venezuelske oblasti, naj priznajo sedanjo humanitarno krizo, preprečijo njeno nadaljnje poglabljanje ter se zavzamejo za politične in gospodarske rešitve, s katerimi bi zagotovili varnost vsega civilnega prebivalstva ter stabilnost države in regije; je seznanjen z dogovorom, ki sta ga o boju proti COVID-19 dosegla Venezuela in Panameriška zdravstvena organizacija;

4.  poziva, naj se nujno ukrepa, da se prepreči, da bi se humanitarna in javnozdravstvena kriza še poglobili, zlasti pa da se ne bodo ponovno pojavile bolezni, kot so ošpice, malarija, davica ter slinavka in parkljevka; poziva k čim hitrejšemu kratkoročnemu odzivu na podhranjenost med najranljivejšimi skupinami, kot so ženske, otroci in bolniki;

5.  pozdravlja zaveze mednarodne donatorske konference k donacijam in njena prizadevanja v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti; v zvezi s tem poziva, naj se birokracija zmanjša, okvir pa poenostavi, da bodo obljubljena sredstva res in čim prej dosegla tiste, ki jih nujno potrebujejo;

6.  odločno zavrača kršitve demokratičnega, ustavnega in preglednega delovanja narodne skupščine, pa tudi ustrahovanje, nasilje in samovoljne odločitve proti njenim poslancem; obsoja, da so bili novi člani v državni volilni svet imenovani na nedemokratičen način, sedanji izvršni sveti strank pa proti volji njihovih članov razrešeni;

7.  ponovno priznava, da je bil Juan Guaidó na preglednem in demokratičnem glasovanju v narodni skupščini izvoljen za legitimnega predsednika narodne skupščine in je torej legitimni začasni predsednik Bolivarske republike Venezuele v skladu s členom 233 venezuelske ustave;

8.  ponovno izraža polno podporo narodni skupščini kot edinemu zakonito izvoljenemu demokratičnemu organu Venezuele, katerega pooblastila je treba spoštovati, med drugim kar zadeva pravice in varnost njenih poslancev; vztraja, da bo mirno politično rešitev mogoče doseči le, če bodo ustavna pooblastila narodne skupščine v celoti spoštovana;

9.  opozarja, da je spoštovanje demokratičnih institucij in načel ter načela pravne države bistven pogoj za rešitev krize v Venezueli v korist njenih prebivalcev; zato poziva, naj se nujno ustvarijo ugodne razmere za svobodne, pregledne in verodostojne predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo izvedene po vnaprej določenem časovnem razporedu, pod poštenimi pogoji za vse akterje, na pregleden način in v navzočnosti verodostojnih mednarodnih opazovalcev, saj je to edina možnost za izhod iz krize, s čimer bi preprečili, da bi prišlo do kakršnega koli nasilja ali vojaškega posredovanja;

10.  poziva EU in druge mednarodne akterje, naj sprožijo odziv mednarodne skupnosti, s katerim bi prispevali k prepotrebni vrnitvi demokracije in vladavine prava v Venezuelo;

11.  želi spomniti, da so države članice s Sklepom Sveta (SZVP) 2017/2074 pravno obvezane izvajati omejevalne ukrepe iz omenjenega sklepa, zlasti da osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi, preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega, poleg tega pa so Svet dolžne nemudoma pisno obvestiti o morebitnih izjemah, ki so jih odobrile;

12.  je seznanjen z odločitvijo Sveta z dne 29. junija 2020, da na seznam oseb, za katere veljajo individualne sankcije, ki ne prizadenejo prebivalcev Venezuele, doda 11 venezuelskih uradnikov, in poziva, naj se seznam še razširi, če se bodo razmere na področju človekovih pravic in demokracije v državi še naprej slabšale; meni, da morajo organi EU gibanje posameznikov s seznama omejiti, pa tudi gibanje njihovih najbližjih sorodnikov, in jim zamrzniti premoženje ter vizume; poziva tudi k takojšnji prepovedi trgovanja in prometa s krvavim zlatom iz Venezuele;

13.  ostro obsoja grožnje Nicolása Madura, da bo kot povračilni ukrep na sankcije zoper 11 uradnikov, odgovornih za hude kršitve človekovih pravic, iz Caracasa izgnal veleposlanico EU; je v zvezi s tem seznanjen s prvotno izjavo podpredsednika/visokega predstavnika, v kateri je napovedal, da bo veljalo načelo vzajemnosti, in poziva države članice, naj tudi one razmislijo o tem, da bi, če se bo takšna situacija ponovila, delovale v skladu z načelom vzajemnosti in torej preklicale akreditacijo Madurovih veleposlanikov v EU; ponovno poziva države članice, naj priznajo politične predstavnike, ki jih imenuje Juan Guaidó;

14.  obsoja nebrzdano korupcijo, ki je postala sestavni del Madurovega režima; obsoja, da Madurov režim financiranje političnih strank uporablja kot instrument za tuje vmešavanje; ostro obsoja in obžaluje primere korupcije, vključno s primeri, v zvezi s katerimi v državah članicah potekajo sodne preiskave;

15.  poziva, naj se takoj izpustijo vsi politični zaporniki ter odpravijo mučenje, grdo ravnanje in nadlegovanje političnih nasprotnikov, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov, tistim, ki so bili po krivem prisiljeni v izgnanstvo, pa dovoli vrnitev;

16.  popolnoma podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z razširjenimi kaznivimi dejanji in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim; poziva Evropsko unijo, naj podpre pobudo držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za začetek preiskave hudodelstev zoper človečnost, ki jih je de facto zagrešila Madurova vlada, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;

17.  je seznanjen s odločitvijo britanskega sodišča z dne 2. julija 2020, s katero nedvoumno priznava demokratično legitimnost Bolivarske republike Venezuele v osebi njenega predsednika Juan Guaidója, tako da mu omogoča, da zakonito dostopa do rezerv zlata Venezuele;

18.  poziva, naj se v državo napoti misija za ugotavljanje dejstev, da bo ocenila razmere;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0013.
(2) UL L 205 I, 29.6.2020, str. 6.


Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 229kWORD 77k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2020)0070 – C9-0079/2020 – 2020/0030(NLE))
P9_TA(2020)0194A9-0124/2020

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0070),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0079/2020),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0124/2020),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  Države članice in Unija si morajo prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, uravnoteženo rast in visoko raven varstva ter izboljšanje kakovosti okolja iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.
(1)  Države članice in Unija morajo razviti in izvajati učinkovite ter usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane in usposobljene delovne sile ter trgov dela, ki so dinamični, usmerjeni v prihodnost in se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, vključenosti, ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije ter visoko raven varstva ter izboljšanje kakovosti okolja. Države članice ob upoštevanju nacionalne prakse in neodvisnosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje kakovostnega zaposlovanja na podlagi enakih možnosti in socialne pravičnosti kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta. Na aktualne razmere zaradi pandemije COVID-19, ki bo imela resne in dolgotrajne posledice za trge dela, socialno pravičnost in delovne pogoje v Uniji, se je treba odzvati v obsegu, kot še nikoli prej, da bi podprli zaposlovanje, spodbudili gospodarstvo in okrepili industrijsko proizvodnjo. Z odločnimi ukrepi je treba podjetja in delavce zaščititi pred neposredno izgubo zaposlitve in prihodka ter ublažiti ekonomski in socialni šok zaradi krize in preprečiti množično izgubo delovnih mest in globoko recesijo.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(2)  Unija bi morala na vrh svojega seznama političnih prednostnih nalog uvrstiti boj proti revščini, socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujati socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami, vključevanje invalidov in varstvo pravic otrok ter drugih bistveno prikrajšanih skupin, da bi v celoti izpolnila svoja ustanovna načela socialne kohezije in miru, toliko bolj zdaj v času resne krize, ko se ta načela postavljajo pod vprašaj. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti mora Unija upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem varstva človekovega zdravja, vključujočih trgov dela in polne zaposlenosti, dostopnih in cenovno sprejemljivih kakovostnih javnih storitev, dostojnih plač, dostojnega življenjskega standarda in socialne zaščite za vse ter visoke stopnje izobraževanja in usposabljanja skozi vse življenje, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Unija je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. V okviru navedenih instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184(5), sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo naj bi usmerjale pri izvajanju politik, pri tem pa odražale soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja.
(3)  Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. V okviru navedenih instrumentov te smernice za politike zaposlovanja držav članic skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184(5), sestavljajo integrirane smernice. Biti morajo skladne z zelenim dogovorom, evropskim stebrom socialnih pravic (stebrom), spremenjeno Evropsko socialno listino, Pariškim sporazumom in cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter države članice in Unijo usmerjati pri izvajanju politik, pri čemer se mora odražati soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotovil ustrezno skupno kombinacijo trajnostnih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki naj bi imela pozitivne učinke prelivanja, ter obenem zaustavil upadanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami.
__________________
__________________
5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).
5 Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(6), Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(7), Priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(8), Priporočilom Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva(9), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(10), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok(11) in Priporočilom Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite(12).
(4)  Smernice za politike zaposlovanja so skladne z veljavno zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(6), Priporočilom Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(7), Priporočilom Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(8), Priporočilom Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva(9), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(10), Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok(11) in Priporočilom Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite(12). V skladu s sklepom Sveta z dne 23. marca 2020 o uporabi tako imenovane „splošne odstopne klavzule“ imajo države članice popolno prožnost pri spodbujanju in zaščiti kakovostnih delovnih mest in delovnih pogojev ter financiranju javnih zdravstvenih in socialnih storitev. Trajanje uporabe „splošne odstopne klavzule“ mora upoštevati razsežnost in trajanje krize zaradi COVID-19. Na podlagi javnega posvetovanja Komisije bi bilo treba preučiti, kakšne so možnosti za razvoj fiskalnih pravil Unije.
__________________
__________________
6 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
6 UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
7 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
7 UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
8 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
8 UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
9 UL C 153, 2.5.2018, str. 1.
9 UL C 153, 2.5.2018, str. 1.
10 UL C 189, 4.6.2018, str. 1.
10 UL C 189, 4.6.2018, str. 1.
11 UL C 189, 5.6.2019, str. 4.
11 UL C 189, 5.6.2019, str. 4.
12 UL C 387, 15.11.2019, str. 1.
12 UL C 387, 15.11.2019, str. 1.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost evropski semester vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic, vključno s tesnim sodelovanjem s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja(13). Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, hkrati pa krepiti konkurenčnost, spodbujati inovacije ter socialno pravičnost in enake možnosti ter preprečevati neenakosti in regionalne razlike.
(5)  Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor gospodarskih, socialnih, okoljskih politik in politik zaposlovanja. Trajnostnost, socialno vključevanje in blaginjo ljudi je treba umestiti v osrčje oblikovanja gospodarske politike Unije, s čimer bi zagotovili, da se bodo socialni, okoljski in gospodarski cilji obravnavali enako. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in stabilnost bi moral evropski semester nadalje vključevati načela stebra, vključno s tesnejšim sodelovanjem s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki, ter podpirati uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja(13), tudi glede enakosti spolov. Indeks enakosti spolov bi lahko služil kot orodje za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter za oceno učinkov politike na področju zaposlovanja in socialnih zadev na enakost spolov. Gospodarske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane z reševanjem krize v Evropi, glede na njene izrazito resne posledice za evropsko industrijo in poslovni sektor pa tudi s podpiranjem prehoda na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno, socialno vključujoče in digitalno gospodarstvo, pri čemer bi bilo treba zagotavljati navzgor usmerjeno socialno konvergenco ter krepiti konkurenčnost, podpirati mala in srednja podjetja ter spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti, vlagati v mlade ter preprečevati neenakosti in regionalne razlike.
__________________
__________________
13 Resolucija ZN A/RES/70/1.
13 Resolucija ZN A/RES/70/1.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe bodo preobrazili evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi učinkovito obravnavale te strukturne dejavnike in po potrebi prilagodile obstoječe sisteme ob priznavanju tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic ter s tem povezanih politik. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo produktivnost, gospodarsko rast, socialno in teritorialno kohezijo, navzgor usmerjeno konvergenco in odpornost, ter uresničevanje fiskalne odgovornosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke.
(6)  Podnebne spremembe in z okoljem povezani izzivi, globalizacija, digitalizacija in demografske spremembe korenito spreminjajo evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale sodelovati, da bi se odzvale na te razmere, kot jih doslej še ni bilo, in s tem utrdile socialne pravice in si prizadevale za zmanjšanje revščine in neenakosti ter po potrebi prilagodile obstoječe sisteme, da bi postali bolj odporni in trajnostni, pri čemer je treba priznati, da so gospodarstva in trgi dela v državah članicah ter njihove socialne in okoljske politike močno soodvisni. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politike tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni. Tako ukrepanje bi moralo zajemati spodbujanje socialnih in okoljskih naložb, učinkovite dolgoročne ukrepe za blažitev posledic krize, finančno pomoč za podjetja, neprofitne in dobrodelne organizacije ter gospodinjstva, zlasti tista, ki so izpostavljena tveganju revščine in socialne izključenosti. Združevati bi moralo ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti potrebam trga dela z vidika povpraševanj in ponudbe, z uporabo novih tehnologij, hkrati pa upoštevati vplive na okolje in zaposlovanje ter socialne učinke. Države članice in Unija bi morale v zvezi s tem sprejeti dolgoročne instrumente, dobrodošla pa bi bila tudi prizadevanja Komisije za vzpostavitev stalnega evropskega sistema pozavarovanja za primer brezposelnosti.
Sprememba 37
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Evropski parlament, Svet in Komisija so podpisali medinstitucionalno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic(14). Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo našo strategijo in zagotavljajo, da je prehod na podnebno nevtralnost, okoljsko trajnostnost, digitalizacijo in demografske spremembe socialno pošten in pravičen. Steber je referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega gospodarstva.
(7)  Evropski parlament, Svet in Komisija so podpisali medinstitucionalno razglasitev o stebru(14). Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ta načela in pravice usmerjajo našo strategijo in moramo zanje tudi ustrezno ukrepati za zagotovitev, da bo prehod na podnebno nevtralnost, okoljsko trajnostnost in digitalizacijo socialno pošten in pravičen ter da bodo ustrezno upoštevane demografske spremembe in izzivi. Ker so steber in njegova načela referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, so lahko smernice za zaposlovanje pomembno orodje za države članice pri razvoju in izvajanju politik in ukrepov za bolj odporno in vključujočo družbo in gospodarstvo, obenem pa tudi za spodbujanje pravic delavcev ter prizadevanjem za cilj navzgor usmerjene konvergence, da bi evropski socialni model razvijali še naprej.
__________________
__________________
14 UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
14 UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Pri reformah trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacijah, ustvarjanju delovnih mest, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja, delovnih pogojih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih.
(8)  Ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti v skladu s PDEU bi bilo treba z reformami trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, spodbujati hitro okrevanje in omogočiti potrebni manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih vprašanj, vključno z napredkom pri trajnostnosti, konkurenčnosti, rasti, inovacijah, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, vključevanju invalidov in drugih prikrajšanih skupin, politikah vseživljenjskega učenja in usposabljanja, delovnih pogojih, izobraževanju in spretnostih, javnem zdravju in vključevanju ter realnih dohodkih. Države članice bi zato morale upoštevati in krepiti socialne partnerje ter razširiti pokritost s kolektivnimi pogodbami, pa tudi sprejeti ukrepe za spodbujanje visoke gostote sindikalnih in delodajalskih združenj, da bi zagotovile demokratično, vključujoče in socialno pravično okrevanje.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Države članice in Unija bi morale zagotoviti, da je preobrazba pravična in socialno poštena, ob tem pa okrepiti prizadevanja za vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter kjer lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost (tudi med otroki), zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialne zaščite ter z odpravo ovir za udeležbo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, tudi z naložbami v predšolsko vzgojo in varstvo. V kontekstu staranja družbe je še zlasti pomemben pravočasen in enak dostop do cenovno dostopnih zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja. Še bolj bi si morali prizadevati, da invalidne osebe prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi.
(9)  Zlasti v času, ko se Unija sooča z gospodarskimi in socialnimi izzivi, bi morale države članice zagotoviti, da bodo te spremembe poštene in socialno pravične, ob tem pa okrepiti prizadevanja za bolj vključujočo in odporno družbo, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter kjer lahko v celoti sodelujejo v družbi in gospodarstvu. Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije. Vsakdo bi moral imeti možnost, da polno sodeluje v družbi. Vsi bi morali imeti zagotovljene enake možnosti, revščino in socialno izključenost (tudi otrok, invalidov in drugih prikrajšanih skupin) pa bi bilo treba izkoreniniti. Unija bi morala v ta namen izvajati ukrepe, kot je evropsko jamstvo za otroke. Še bolj bi si morali prizadevati, da bi invalidne osebe v celoti uresničile svoj potencial za prispevanje h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih v Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. S krizo zaradi COVID-19 se je pokazalo, da so številni nizkokvalificirani delavci nepogrešljivi člen v osnovnem delovanju gospodarstva, vendar so prepogosto slabo plačani in zaposleni pod prekarnimi pogoji. Države članice bi morale dodatno okrepiti evropski socialni model, tako da bi zagotovile, da bodo imeli vsi delavci enake pravice, dostojne delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, in dostojne plače. Poleg tega bi morale odpraviti vse oblike prekarnega dela in navidezno samozaposlovanje ter zagotoviti, da bodo delovna razmerja, ki izhajajo iz novih oblik dela, v skladu z evropskim socialnim modelom.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile zaposlovanje, socialne naložbe, socialno vključevanje, dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
(10)  Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice bi morale v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus, evropske strukturne in investicijske sklade in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod in skladom InvestEU, da bi spodbudile kakovostno zaposlovanje in socialne naložbe ter se borile proti revščini in socialni izključenosti, spodbujale dostopnost, spremljale prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo ter podpirale priložnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo in spretnostmi. Uporaba teh sredstev bi morala biti izredno pomembna za krepitev naložb v javne storitve, zlasti na področju šolstva, zdravstva in stanovanj. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo in bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, tako da bi se izvajale, spremljale in ocenjevale v tesnem in aktivnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Člen 2 – odstavek 1 a (novo)
Smernice iz priloge se spremenijo najpozneje eno leto po njihovem sprejetju, da bi se upoštevala kriza zaradi COVID-19 in njene družbene posledice in vpliv na zaposlovanje ter da se zagotovi boljši odziv na morebitne podobne krize v prihodnosti. V oblikovanje integriranih smernic za rast in delovna mesta se poleg Sveta vključi tudi Evropski parlament, da se zagotovi bolj demokratično odločanje.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 5 – odstavek 1
Države članice bi morale dejavno spodbujati trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter olajševati in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. V ta namen bi morale zmanjšati ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, spodbujati odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, tudi z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj socialnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter podpirati take inovativne oblike dela, s tem pa ustvarjati kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni.
Države članice bi morale dejavno spodbujati polno in kakovostno zaposlitev, ki temelji na trdnem gospodarstvu. Ker so državne naložbe ključne pri ustvarjanju delovnih mest, bi morale države članice zagotavljati obsežne javne naložbe ter izvajati pametne in velikopotezne politike zaposlovanja, da bi ustvarjale delovna mesta. Države članice bi morale prilagoditi svoje politike zaposlovanja in na ravni Unije usklajevati izvajanje najboljše prakse v zvezi z začasnimi ukrepi, ki ščitijo vse delavce in trge dela. Ti ukrepi bi morali vključevati subvencioniranje plač, dohodkovno podporo in razširitev sistemov nadomestil za brezposelnost, podaljšanje plačanega bolniškega dopusta in oskrbovalskega dopusta ter dela na daljavo. Države članice bi morale podpreti preusmerjanje evropskih podjetij k večji samozadostnosti, zlasti pri zaščitni opremi in medicinskih pripomočkih. Države članice bi morale bolj podpreti podjetja, ki so se zaradi krize znašla v težavah, pod pogojem, da ta podjetja zadržijo vse svoje osebje. Države članice bi morale razmisliti tudi o začasni prekinitvi odpuščanj v obdobju krize. Države članice bi morale poskrbeti, da bodo socialni partnerji vključeni v zasnovo in izvajanje tovrstnih ukrepov. Omenjeni ukrepi bi morali obveljati, dokler si gospodarstvo ne bo popolnoma opomoglo, nato pa bi jih bilo treba postopoma odpraviti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju pravic in delovnih mest mobilnih in obmejnih delavcev, ki jih je zaprtje meja močno prizadelo. Države članice bi morale spodbujati odgovorno podjetništvo, tudi žensk in mladih, in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, tudi z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj krožnega in socialnega gospodarstva, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter povečati njihovo vzdržnost, pa tudi podpirati oblike dela, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi na lokalni ravni, zlasti v strateških sektorjih, ki imajo velik potencial za rast, denimo digitalni sektor in zeleno gospodarstvo. V zvezi s tem bi bilo treba izvajati tudi politike za podpiranje ustvarjanja delovnih mest, zlasti v sektorju javnih ali zasebnih storitev splošnega pomena, predvsem na področju otroškega varstva, zdravstva in stanovanj.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 5 – odstavek 2
Davčno obremenitev bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so hkrati usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji, in sicer ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.
Obdavčenje bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, da bo imelo manjše negativne učinke na vključujočo rast ter da bo v celoti skladno s cilji OZN glede trajnostnega razvoja ter s podnebnimi in okoljskimi cilji iz evropskega zelenega dogovora, da bi s tem povečali prerazdelitveni učinek davčnega sistema in zavarovali prihodke za ustrezno socialno zaščito in javne naložbe.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 5 – odstavek 3
Države članice z vzpostavljenimi nacionalnimi mehanizmi zakonskega določanja minimalnih plač bi morale zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač spremembam produktivnosti in zagotavljati poštene plače za dostojen življenjski standard, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco. Ti mehanizmi bi morali upoštevati gospodarsko uspešnost po regijah in sektorjih. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja za določanje plač. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks zagotoviti, da so vsi delavci in delavke upravičeni do ustreznih in poštenih plač na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Ukrepi za zagotavljanje, da poštene plače omogočajo dostojen življenjski standard, ostajajo pomembni za ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje revščine v Uniji, kot tudi ukrepi za zagotavljanje združljivosti plačanega dela in upravičenosti do državnih nadomestil, da bodo lahko najbolj marginalizirane skupine premagale ovire, s katerimi se soočajo. Države članice, ki imajo vzpostavljene nacionalne mehanizme za zakonsko določanje minimalnih plač, bi morale zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev v ustrezni postopek določanja plač na pregleden in predvidljiv način. Pri opredelitvi minimalnih plač bi bilo treba upoštevati razvoj produktivnosti v boju proti prekarnosti in revščini zaposlenih, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti skupinam z nižjim in srednjim dohodkom, da bi dosegli navzgor usmerjeno konvergenco. Ti mehanizmi bi morali upoštevati kazalnike revščine v posameznih državah članicah in upoštevati gospodarsko uspešnost po regijah in sektorjih. Države članice bi morale okrepiti socialni dialog in sprejeti ukrepe za povečanje pokritosti s kolektivnimi pogodbami. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in neodvisnosti socialnih partnerjev odpraviti plačno diskriminacijo na podlagi starosti ali spola ter zagotoviti, da so vsi delavci in delavke upravičeni do ustreznih in poštenih plač na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri tem pa upoštevati njihov pozitivni učinek na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 5 – odstavek 3 a (novo)
Države članice bodo lahko zaprosile za pomoč iz solidarnostnega instrumenta za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Države članice bi morale zagotoviti, da se ta finančna pomoč zagotovi le podjetjem, ki spoštujejo veljavne kolektivne pogodbe. Prav tako bi morale zagotoviti, da podjetja, ki prejemajo pomoč, ne izvajajo ponovnega odkupa delnic oziroma delničarjem ne izplačujejo dividend, vodstvenim delavcem pa ne premij, ter da niso registrirana v davčnih oazah.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 6 – odstavek 1
V kontekstu tehnološkega in okoljskega prehoda ter demografskih sprememb bi morale države članice spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, tako da pospešujejo relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenju ljudi ter se prilagajajo sedanjim in prihodnjim potrebam trga dela. Države članice bi morale prav tako prilagoditi svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagati vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, tudi zaradi omogočanja okoljskega prehoda. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi spretnostmi, pa tudi prečnimi kompetencami, s čimer se postavijo temelji za prilagodljivost pozneje v življenju. Države članice bi si morale prizadevati za prenos pravic do usposabljanja pri spremembah poklicne poti, po potrebi vključno z individualnimi izobraževalnimi računi. Vsem bi morale omogočiti, da lahko predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagajajo, zlasti s stalnim prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem, da bi se podprl pošten in pravičen prehod za vse, okrepili družbeni rezultati, odpravilo pomanjkanje delovne sile na trgu dela in izboljšala splošna odpornost gospodarstva na pretrese.
Glede na nenehni tehnološki in okoljski prehod, demografske spremembe in izzive, s katerimi se soočamo, bi morale države članice spodbujati socialne pravice, trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeške zmogljivosti, tako da pospešujejo relevantno znanje, spretnosti in kompetence v celotnem življenju ljudi ter se prilagajajo sedanji krizi brezposelnosti ter upoštevajo sedanje in prihodnje potrebe trga dela. Države članice bi morale glede na potrebe po prekvalifikaciji in izpopolnjevanju svoje delovne sile, ki sta potrebna za odzivanje na krizo, povečati naložbe v sisteme javnega izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim usposabljanjem ter formalnim in priložnostnim vseživljenjskim učenjem. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji, socialnimi nevladnimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, da se odpravijo strukturne in nove pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela. Države članice bi morale obravnavati potrebe sektorjev, ki se soočajo s kroničnim pomanjkanjem znanja in spretnosti , tudi zaradi omogočanja hkratnega okoljskega prehoda ter tehnoloških in digitalnih sprememb, ki so usmerjene k rešitvam, ki temeljijo na umetni inteligenci. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim zagotavljati ključne kompetence, tudi osnovne in digitalne spretnosti, pa tudi prečne kompetence, s čimer se postavijo temelji za prilagodljivost pozneje v življenju. Poleg tega bi morali učitelje pripraviti na to, da bi lahko te kompetence posredovali učencem. Države članice bi si morale prizadevati za prenos pravic do usposabljanja pri spremembah poklicne poti, vključno z individualnimi izobraževalnimi računi. Hkrati bi morale zagotoviti, da ta pristop ne bo ogrožal humanistične narave izobraževanja in želja posameznikov. Države članice morajo nujno zgodaj ukrepati, da bi se izognile negativnim posledicam pomanjkanja potreb trga dela za posameznike in družbe, zlasti s stalnim prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem, da bi podprli pošten in pravičen prehod za vse, z zadostnim kritjem in ravnjo nadomestil za primer brezposelnosti, okrepili družbene rezultate, odpravili pomanjkanje delovne sile na trgu dela in izboljšali splošno odpornost gospodarstva na pretrese.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 6 – odstavek 2
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z zagotavljanjem dostopa do kakovostne predšolske vzgoje. Morale bi zvišati ravni izobrazbe na splošno, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, povečati dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo ter povečati udeležbo odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj kvalificiranih. Ob upoštevanju novih zahtev v digitalnih, zelenih in starajočih se družbah bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom) ter povečati število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na srednji poklicni in terciarni ravni. Države članice bi morale poleg tega povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in raziskav za trg dela, izboljšati spremljanje in napovedovanje spretnosti, povečati preglednost spretnosti in primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi prav tako morale podpirati nizko usposobljene odrasle, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, in sicer z okrepitvijo dostopa do kakovostnih izobraževalnih možnosti in udeležbe v njih z izvajanjem priporočila o poteh izpopolnjevanja, kar vključuje ocenjevanje spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usklajeno s priložnostmi na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih spretnosti.
Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z zagotavljanjem dostopa do kakovostne univerzalne vključujoče predšolske vzgoje. Morale bi zvišati ravni izobrazbe na splošno, zmanjšati število mladih, ki opustijo šolanje, povečati dostop do terciarnega izobraževanja in delež ljudi s terciarno izobrazbo ter povečati udeležbo odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij, ki so pogosto najmanj kvalificirani. Ob upoštevanju novih zahtev v digitalnih, zelenih in starajočih se družbah ter obstoječih spolnih stereotipov bi morale države članice okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom) ter ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov povečati število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na srednji poklicni in terciarni ravni, ob tem pa ne bi smele podcenjevati pomena stalnega vlaganja v humanistiko. Države članice bi morale po potrebi prav tako povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in raziskav za trg dela, okrepiti dualno in sodelovalno usposabljanje, izboljšati spremljanje in napovedovanje spretnosti, povečati preglednost spretnosti in primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in uradno vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih znotraj in zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnejšega in bolj vključujočega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi morale vlagati v sisteme socialnega varstva za tiste, ki se ne morejo prekvalificirati ter z javnimi storitvami podpirati nizko usposobljene odrasle na poti do stabilne in kakovostne zaposlitve, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, in sicer z okrepitvijo dostopa do kakovostnih izobraževalnih možnosti in udeležbe v njih z izvajanjem priporočila o poteh izpopolnjevanja, kar vključuje ocenjevanje spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usklajeno s priložnostmi na trgu dela. V skladu z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, ki delavcem omogočajo udeležbo v programih usposabljanja med delovnim časom je treba spodbujati pravico do plačanega študijskega dopusta. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje poučevanja in usposabljanja na daljavo, tako da bi dostop do njih omogočile vsem, pri čemer bi morale v celoti upoštevati potrebe invalidov.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 6 – odstavek 3
Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev. Čim hitreje bi bilo treba uresničiti celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno brezposelnosti, da se znatno zmanjša in prepreči dolgotrajna in strukturna brezposelnost. Brezposelnost mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja in strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, tudi prek doslednega izvajanja jamstva za mlade(15).
Države članice bi morale brezposelnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč na podlagi podpore pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, zlasti na področju zdravja in stanovanj. Čim hitreje bi bilo treba uresničiti celovite strategije, ki zajemajo poglobljeno individualno oceno brezposelnih, da se znatno zmanjša in prepreči tveganje vse večje dolgotrajne in strukturne brezposelnosti, vključno s strategijami za zmanjšanje brezposelnosti med invalidi in drugimi prikrajšanimi skupinami. Države članice bi morale ob sodelovanju socialnih partnerjev in s podporo iz Evropskega socialnega sklada vzpostaviti oziroma okrepiti mehanizme in sisteme za pomoč pri poklicnem prehodu. Predvsem si morajo še naprej prizadevati za reševanje vprašanj brezposelnosti mladih, njihovega prekarnega dela in mladih, ki ne delajo in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in sicer s preprečevanjem zgodnjega opuščanja šolanja, zagotavljanjem dostopa do usposabljanja za v prihodnost usmerjene sektorje, kot sta zeleno in digitalno gospodarstvo, v okviru strukturnih izboljšav prehoda iz šolanja v zaposlitev in dostopa do kakovostnih zaposlitev za reševanje problema naraščajočega prekarnega dela mladih. To vprašanje bi bilo treba obravnavati tudi s prenovljenim in učinkovitim jamstvom za mlade, ki bi zagotavljalo visokokakovostne ponudbe za delo, izobraževanje ali usposabljanje, ki smiselno vključuje vse zadevne deležnike.
__________________
(15) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 6 – odstavek 4
Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za osebe z nizkimi dohodki, prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in najbolj oddaljene od trga dela. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.
Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za dostop do trga dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za prikrajšane skupine in najbolj oddaljene od trga dela. Države članice bi morale spodbujati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 6 – odstavek 5
Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, vključno z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za udeležbo v vodstvenih vlogah na vseh ravneh odločanja. Obravnavati bi bilo treba problem razlike v plačilu med spoloma. Zagotoviti bi bilo treba uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter plačne preglednosti. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da lahko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma.
Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, vključno z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za udeležbo v vodstvenih vlogah na vseh ravneh odločanja. Države članice bi si morale karseda prizadevati za odobritev in izvajanje minimalnega odstotka, kot je določen v predlogu direktive o bolj uravnoteženi zastopanosti spolov v upravah podjetij1a. Odpraviti bi bilo treba razlike v plačilu, v pokojninah in v stopnji zaposlenosti med spoloma. Obdobja materinskega in starševskega dopusta bi bilo treba ustrezno vrednotiti tako glede prejemkov med dopustom kot glede pokojninskih pravic, da bi ustrezno upoštevali pomen vzgajanja prihodnjih generacij, zlasti v naši starajoči se družbi. Zagotoviti bi bilo treba uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ter plačne preglednosti, med drugim z uvedbo indeksa plačne enakosti med spoloma. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter predšolske vzgoje in varstva, a tudi vseživljenjskega izobraževanja in oskrbe. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe zagotoviti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da lahko usklajujejo poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med spoloma. Težiti bi morale k plačanemu materinskemu in starševskemu dopustu.
________
1a COM(2012)0614.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 1
Da bi imele države članice koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih razporeditev delovnega časa in poslovnih modelov, bi morale sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za zaposlovanje ter potrebno prožnost za delodajalce, da se ti lahko hitro prilagodijo spremembam v gospodarstvu ter pri tem ohranijo ustrezno varnost ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za delavce, varujejo pravice delavcev in zagotavljajo socialno zaščito. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev, tudi v primeru platformnih delavcev, med drugim z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino.
Da bi imele države članice koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih razporeditev delovnega časa in poslovnih modelov, bi morale sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s poštenimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Komisija in države članice bi morale sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje in krepitev socialnega dialoga na vseh ravneh in v okviru kolektivnih pogajanj, vključno z Direktivo 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi in spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za ustvarjanje stabilnih in visokokakovostnih delovnih mest, pri tem pa ohraniti visoko raven varnosti ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za delavce, v katerem bodo zagotovljene pravice delavcev in dostojna socialna zaščita. Poleg tega bi morale sodelovati s predstavniki sindikatov, da bi zagotovili zdravo in varno delovno okolje, pri čemer bi morali posebno pozornost nameniti preprečevanju nesreč in bolezni na delovnem mestu. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo v prekarne delovne pogoje in konkurenco na področju plač, tudi v primeru platformnih delavcev. Atipične pogodbe se ne bi smele zlorabljati. Države članice bi morale poskrbeti, da imajo vsi ti delavci resnično poštene delovne pogoje, socialne pravice ter dostop do ustrezne socialne zaščite in boljšega zastopanja. V ta namen bi morale države članice v celoti izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela iz leta 1947 o inšpekciji dela in vlagati v učinkovite delovne inšpekcije, ki bi jih opravljali pristojni organi z zadostnimi pooblastili, poleg tega pa bi morale v okviru Evropskega organa za delo sodelovati in usklajevati svoja prizadevanja za boj proti čezmejnim zlorabam. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino. Države članice morajo v okviru evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje in evropskih agencij opredeliti najboljšo prakso, ki temelji na dokazih, ter spodbujati vzajemno učenje in večje usklajevanje politik zaposlovanja.
____________
1a. Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).
Sprememba 22
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 2
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega. Države članice bi morale učinkovito aktivirati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale z dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne službe za zaposlovanje, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve, podpiranjem povpraševanja na trgu dela in izvajanjem upravljanja na podlagi uspešnosti.
Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, zlasti digitalnega in ekološkega, pa tudi povečati zaposlenost tudi na prikrajšanih območjih. Države članice bi morale dejansko spodbujati tiste, ki lahko sodelujejo na trgu dela, da bodo lahko našli kakovostno zaposlitev. Države članice bi morale povečati učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter zagotovile dostojno dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve. Države članice bi si morale prizadevati za učinkovitejše in uspešnejše javne zavode za zaposlovanje, tudi za čezmejne delavce, in sicer z zagotavljanjem pravočasne in prilagojene pomoči iskalcem zaposlitve in podpiranjem povpraševanja na trgu dela. Cilj takih storitev bi morala biti kakovostna zaposlitev.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 3
Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Takšna nadomestila ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve in bi jih morale dopolnjevati aktivne politike trga dela.
Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna nadomestila za brezposelnost za zadostno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. To bi moralo dopolnjevati aktivne politike trga dela ob podpori mehanizmov vzajemnega učenja med državami članicami.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 4
Mobilnost učečih in delavcev bi bilo treba ustrezno podpreti, da se okrepijo zaposljivost in spretnosti ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, hkrati pa zagotovijo pošteni pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, in okrepi upravno sodelovanje med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci. Odpraviti bi bilo treba ovire za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter priznavanju kvalifikacij ter poenostaviti priznavanje kvalifikacij. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za zagotovitev, da upravni postopki delavcev iz drugih držav članic, tudi obmejnih, ne bi po nepotrebnem ovirali pri zaposlovanju. Države članice bi morale poleg tega preprečevati zlorabe obstoječih predpisov in obravnavati temeljne vzroke za beg možganov iz nekaterih regij, med drugim z ustreznimi regionalnimi razvojnimi ukrepi.
Države članice morajo podpirati mobilnost delavcev po vsej Evropi, da bi ustvarile nove zaposlitvene priložnosti za delavce. Ustrezno bi bilo treba podpreti mobilnost udeležencev usposabljanj, zlasti z okrepitvijo programa mobilnosti v okviru programa Erasmus+, ki udeležencem omogoča, da poglobijo svoja znanja in spretnosti ter kompetence. Spodbujati bi bilo treba tudi delavce, da bi izboljšali zaposljivost ter znanja in spretnosti, da bi v celoti izkoristili potencial evropskega trga dela. Okrepiti bi bilo treba prenosljivost pravic z upravnim sodelovanjem med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci, pri tem pa zagotavljati pravice in poštene delovne pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost. Odpraviti bi bilo treba ovire za mobilnost v izobraževanju in usposabljanju, pri poklicnih in osebnih pokojninah ter priznavanju kvalifikacij ter poenostaviti priznavanje kvalifikacij. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za zagotovitev, da upravni postopki delavcev iz drugih držav članic, tudi čezmejnih in obmejnih, ne bi po nepotrebnem ovirali pri zaposlovanju. Zavezati bi se morale, da bodo podprle digitalizacijo javnih storitev in s tem spodbudile pravično mobilnost delavcev, zlasti z usklajevanjem sistemov socialne varnosti. Pomembno bo, da države članice pri izvajanju ukrepov, kot je zaprtje meja, da bi omejile širjenje COVID-19, upoštevajo mobilne delavce, vključno z obmejnimi delavci, na primer z vidika zdravja in varnosti, davkov, socialne varnosti in usklajevanja. Države članice bi morale mobilnim in obmejnim delavcem še naprej omogočati prečkanje meje, kadar se v skladu s smernicami agencije EU-OSHA o zdravju in varnosti oceni, da je to varno. Preprečevati bi morale tudi zlorabe obstoječih predpisov in obravnavati temeljne vzroke za beg možganov iz nekaterih regij, ki ovira razvoj in zmanjšuje privlačnost teh območij, med drugim z ustreznimi regionalnimi razvojnimi ukrepi. Spodbujati in uporabljati bi morale ustrezna evropska orodja, kot je mreža za zaposlovanje EURES, ter okrepiti čezmejna partnerstva za pomoč mobilnim delavcem v čezmejnih regijah.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 5
Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.
Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za spodbujanje in zagotovitev učinkovitejšega in okrepljenega socialnega dialoga ter boljših socialno-ekonomskih rezultatov bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, vključno s podpiranjem krepitve zmogljivosti socialnih partnerjev. Države članice bi morale krepiti in spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomnost in pravico do kolektivnih ukrepov.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 6
Države članice bi morale po potrebi na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje zadevnih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji.
Države članice bi morale po potrebi na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati izkušnje ustreznih organizacij civilne družbe v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi vprašanji, vključno s predstavniki skupin, ki se soočajo z ovirami za kakovostno delo.
Sprememba 27
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 a (novo)
Zdravo in varno delovno okolje je bistveno, da se prepreči tveganje okužbe in širjenja virusov in drugih bolezni. Države članice bi morale zagotoviti, da se delodajalci zavedajo svoje odgovornosti za zdravje in varnost svojih delavcev ter da njih in njihove predstavnike ustrezno obveščajo, izvajajo ocene tveganja in preventivno ukrepajo. To zajema zmanjšanje števila nesreč na delovnem mestu s smrtnim izidom in poklicnega raka na nič, določitev zavezujoče mejne vrednosti glede poklicne izpostavljenosti ter upoštevanje poklicnih psihosocialnih tveganj in poklicnih bolezni. Da bi države članice izboljšale delovanje trgov dela, bi morale vlagati v zdravje in varnost pri delu ter zagotoviti zadostna sredstva in sprejeti ustrezne določbe za inšpektorate za delo ali predstavnike sindikatov za zdravje in varnost.
Sprememba 38
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 b (novo)
Države članice bi morale medsebojno sodelovati pri zagotavljanju socialne zaščite za mobilne delavce in samozaposlene delavce, ki delajo v drugi državi članici. Sistemi socialne zaščite bi morali biti posodobljeni skladno z načeli evropskega trga dela, da bi omogočali trajnostno, univerzalno in čezmejno socialno zaščito, preprečili vrzeli v zaščiti in kot končni rezultat zagotovili produktivno delovno silo.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 7 – odstavek 6 c (novo)
Države članice bi morale ublažiti vpliv krize zaradi COVID-19 na trg dela, tako da bi podprle delavce, ki jih je začasno prizadela „tehnična brezposelnost“, ker so bili njihovi delodajalci prisiljeni prekiniti svojo dejavnost, pa tudi tako da bi samozaposlenim in malim podjetjem pomagale obdržati delavce in ohraniti njihove dejavnosti.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 1
Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujajo enake možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.
Države članice bi morale v okviru povezane strategije za aktivno vključevanje spodbujati socialne pravice in trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujajo enake možnosti skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako plačilo in enake pravice za enako delo na enakem delovnem mestu, pa tudi enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, stanovanjih, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev ne glede na spol, raso ali narodnost, državljanstvo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 2
Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da zagotovijo ustrezno, učinkovito, dobro delujočo in vzdržno socialno zaščito v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter tako krepijo socialno vključenost in družbeno mobilnost navzgor, spodbudijo udeležbo na trgu dela in odpravijo neenakosti, med drugim z načinom oblikovanja sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite. S posodobitvijo bi sistemi socialne zaščite morali postati dostopnejši, kakovostnejši, ustreznejši in vzdržnejši.
Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite in vanje vlagati, da zagotovijo ustrezno, učinkovito, dobro delujočo in vzdržno socialno zaščito za vse in v vseh obdobjih posameznikovega življenja ter se ob tem borijo proti revščini, krepijo socialno vključenost in navzgor usmerjeno socialno konvergenco, spodbujajo udeležbo na trgu dela in dostop do kakovostnih delovnih mest ter odpravijo neenakosti, med drugim s progresivno zasnovo sistemov obdavčitve in socialnih prejemkov. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov z dodatnimi selektivnimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite, kar bo privedlo do tega, da bodo dostopnejši, kakovostnejši, ustreznejši in bolj vzdržni.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 3
Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s spodbujanjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.
Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja – ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč na podlagi minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s podpiranjem aktivne udeležbe na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.
Sprememba 33
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 4
Razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so predšolska vzgoja in varstvo, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja, zdravstvo in dolgotrajna oskrba, je temeljni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, vključno z revščino zaposlenih in otrok. Države članice bi morale zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do osnovnih storitev, tudi otroci. Ljudem v stiski ali tistim v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči. Pri teh storitvah bi morale upoštevati posebne potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Posebej bi se morale posvetiti problematiki brezdomstva.
Ob upoštevanju še vedno zaskrbljujočih ravni revščine, ki so bistveno višje od cilja glede revščine, določenega leta 2010 v strategiji Evropa 2020, in posledic krize zaradi COVID-19, si je treba bolj prizadevati za boj proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer bi se morali osredotočiti na revščino zaposlenih, otroke, starejše, enostarševske družine, zlasti matere samohranilke, etnične manjšine, migrante, invalide in brezdomce ter v zvezi z njimi uporabiti horizontalne strategije. Hkrati bi bilo treba posebno pozornost nameniti možnim posledicam krize zaradi COVID-19 na druge skupine, kot so prekarno zaposleni ali osebe, ki so brezposelne od nedavnega. V zvezi z vlaganjem v otroke bi morale države članice sprejeti jamstvo za otroke za boj proti revščini otrok in spodbujanje njihove dobrobiti, s čimer bi prispevale k enakemu dostopu otrok do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega šolanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane. Države članice bi morale zagotoviti, da bi imel vsakdo dostop do kakovostnih storitev. Ljudem v stiski ali tistim v ranljivem položaju bi države članice morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči, poskrbeti bi morale za naložbe v cenovno dostopen stanovanjski fond za osebe z omejeno mobilnostjo, sprejeti ukrepe za zagotovitev pravičnega prehoda v smislu izboljšanja energijske učinkovitosti obstoječih stanovanj in za obravnavanje problema energijske revščine v okviru evropskega zelenega dogovora, pa tudi zagotoviti ustrezne storitve za brezdomce. Države članice bi se morale spoprijeti s problemom prisilnih izselitev, ki jih je vse več. Pri teh storitvah bi morale upoštevati posebne potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Odločno bi morale obravnavati problematiko brezdomstva, pri čemer bi moralo biti vodilo načelo „najprej stanovanje“ (Housing First).
Sprememba 34
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 5
Države članice bi morale zagotoviti pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.
Ob krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo, da so potrebne večje javne naložbe, s katerimi bi zagotovili dovolj ustrezno usposobljenega osebja in dostop do zdravstvenega varstva za vse, tudi za ranljive skupine. Države članice bi morale zato zagotoviti univerzalni dostop do cenovno dostopnega javnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, ki bi bila visokokakovostna in vzdržna.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 5 a (novo)
Države članice morajo skrbeti za zdravje starejših, jim omogočati hospitalizacijo in zdravljenje ter preprečevati kakršno koli diskriminacijo na podlagi starosti.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Priloga I – smernica 8 – odstavek 6
Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, ter jim tako zagotoviti ustrezne prihodke. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti z ukrepi za podaljšanje poklicnega življenja, na primer z dvigom dejanske upokojitvene starosti, in zagotoviti, da so skladne s strategijami aktivnega staranja. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.
Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje pokojninskih pravic v okviru javnih ali pokojninskih shem ter jim tako zagotoviti dostojne pokojnine nad pragom revščine. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti z ukrepi, ki bi temeljili na aktivnem staranju, in sicer tako, da bi delavcem vseh starosti v čim večji meri omogočili, da bi do zakonsko določene upokojitvene starosti delali v kakovostnem, produktivnem in zdravem okolju do zakonsko določene upokojitvene starosti, pri tem pa bi bilo treba spoštovati odločitev starejših, da so dlje časa ekonomsko aktivni oziroma da ne želijo več biti udeleženi na trgu dela. Posebne ukrepe bi bilo treba določiti na področju delovne sile z demografskega vidika ter z vidika zdravja in varnosti pri delu, upravljanja spretnosti in kompetenc, organizacije dela za zdravo in produktivno delovno življenje v okviru medgeneracijskega pristopa. To bi olajšalo tako zaposlovanje mladih kot predčasno upokojitev, pri tem pa bi se znanje in izkušnje prenesli med generacijami. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, med drugim tudi neposreden dialog s starejšimi, ki se spopadajo z revščino in izključenostjo, ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.

Predlog spremembe proračuna št. 5/2020: nadaljevanje pomoči beguncem in gostiteljskim skupnostim v odziv na sirsko krizo v Jordaniji, Libanonu in Turčiji
PDF 123kWORD 44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2020 za proračunsko leto 2020 – Nadaljevanje podpore beguncem in gostiteljskim skupnostim v odziv na sirsko krizo v Jordaniji, Libanonu in Turčiji (09060/2020 – C9-0189/2020 – 2020/2092(BUD))
P9_TA(2020)0195A9-0127/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(1) in zlasti člena 44 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki je bil dokončno sprejet dne 27. novembra 2019(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2020, ki ga je Komisija sprejela dne 3. junija 2020 (COM(2020)0421),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2020, ki ga je Svet sprejel 24. junija 2020 in ga naslednjega dne posredoval Evropskemu parlamentu (09060/2020 – C9-0189/2020),

–  ob upoštevanju členov 94 in 96 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0127/2020),

A.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 5/2020 še naprej zagotavljati podporo beguncem in gostiteljskim skupnostim v odziv na sirsko krizo;

B.  ker je Komisija predlagala zagotovitev 100 milijonov EUR v novih odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil nameni za financiranje projektov na področjih dostopa do izobraževanja, podpore za preživljanje, zagotavljanja zdravstvenih in sanitarnih storitev ter storitev na področju vode in odpadkov ter socialnega varstva za gostiteljske skupnosti in begunce (sirske in palestinske begunce iz Sirije) v Jordaniji in Libanonu;

C.  ker je Komisija predlagala zagotovitev 485 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti za financiranje nadaljevanja dveh glavnih humanitarnih ukrepov Unije v Turčiji, mreže socialne varnosti v sili (ESSN) in programa pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje (CCTE), ter zagotovitev 68 milijonov EUR v odobritvah plačil za kritje predhodnega financiranja v okviru CCTE v letu 2020;

D.  ker ESSN zagotavlja mesečne denarne transferje za približno 1,7 milijona beguncev, pričakuje pa se, da bo najpozneje do marca 2021 zmanjkalo denarja; ker je Komisija predlagala zagotovitev 400 milijonov EUR za podaljšanje ukrepa do konca leta 2021 in ker številna zapletena vprašanja, kot je revizija meril za ciljno usmerjanje in izvajanje strateškega prehoda na razvojno načrtovanje, zahtevajo pravočasno posvetovanje in usklajevanje s turškimi organi in izvajalskimi partnerji;

E.  ker CCTE begunskim družinam, katerih otroci obiskujejo šolo, namesto da bi delali, zagotavlja denarna sredstva, ker se sedanja pogodba konča oktobra 2020 in ker je Komisija predlagala zagotovitev 85 milijonov EUR, ki bodo omogočili izvedbo programa za dodatno leto in do konca decembra 2021;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 5/2020, ki ga je predložila Komisija in je namenjen zagotovitvi 100 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil kot podpora odpornosti beguncev in gostiteljskih skupnosti v Jordaniji in Libanonu ter 485 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 68 milijonov EUR v odobritvah plačil za zagotovitev nadaljevanja nujne humanitarne pomoči beguncem v Turčiji;

2.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2020;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 5/2020 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(2) UL L 57, 27.2.2020.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Sprostitev varnostne rezerve v letu 2020 za nadaljnjo humanitarno pomoč beguncem v Turčiji
PDF 127kWORD 45k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2020 za nadaljnjo humanitarno pomoč beguncem v Turčiji (COM(2020)0422 – C9-0162/2020 – 2020/2094(BUD))
P9_TA(2020)0196A9-0125/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0422 – C9-0162/2020),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) in zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2) in zlasti točke 14,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki je bil dokončno sprejet 27. novembra 2019(3),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2020, ki ga je Komisija sprejela 3. junija 2020 (COM(2020)0421),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2020, ki ga je Svet sprejel 24. junija 2020 in ga naslednjega dne posredoval Evropskemu parlamentu (09060/2020 – C9-0189/2020),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0125/2020),

A.  ker člen 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 določa, da varnostna rezerva znaša največ 0,03 % bruto nacionalnega dohodka Unije,

B.  ker je Komisija v zvezi s financiranjem iz predloga spremembe proračuna št. 5 k splošnemu proračunu Evropske unije za leto 2020 predlagala uporabo varnostne rezerve za obravnavanje nujne potrebe po zagotavljanju humanitarne pomoči beguncem v Turčiji s povečanjem odobritev za prevzem obveznosti v splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2020 nad zgornjo mejo razdelka 4 večletnega finančnega okvira,

1.  soglaša, da se iz varnostne rezerve zagotovi znesek 481 572 239 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad zgornjo mejo obveznosti v razdelku 4 (Evropa v svetu) večletnega finančnega okvira;

2.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2020 za zagotavljanje nadaljnje humanitarne pomoči beguncem v Turčiji

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2020/1268.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 57, 27.2.2020.


Aktivne snovi, vključno s flumioksazinom
PDF 156kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, ciazofamid, dimetomorf, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, fenmedifam, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, formetanat, fosmet, kaptan, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol in S-metolaklor (D067115/02 – 2020/2671(RSP))
P9_TA(2020)0197B9-0203/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, ciazofamid, dimetomorf, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, fenmedifam, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, formetanat, fosmet, kaptan, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol in S-metolaklor (D067115/02),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), zlasti člena 21 in prvega odstavka člena 17 Uredbe,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/408 z dne 11. marca 2015 o izvajanju člena 80(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in pripravi seznama kandidatk za zamenjavo(2),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(4),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je bil flumioksazin 1. januarja 2003 z Direktivo Komisije 2002/81/ES(5) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS(6) in se šteje, da je odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009;

B.  ker postopek za obnovitev odobritve flumioksazina v okviru Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 844/2012(7) poteka že od leta 2010(8) in je bila ustrezna vloga predložena 29. februarja 2012 v skladu s členom 4 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010(9);

C.  ker je bilo obdobje odobritve aktivne snovi flumioksazin že podaljšano za pet let z Direktivo Komisije 2010/77/EU(10) in nato za eno leto vsako leto od leta 2015 z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) 2015/1885(11), 2016/549(12), 2017/841(13), 2018/917(14) in 2019/707(15) ter zdaj ponovno za eno leto s tem osnutkom izvedbene uredbe Komisije, ki obdobje odobritve podaljšuje do 30. junija 2021;

D.  ker Komisija ni pojasnila razlogov za podaljšanje in je navedla le, da „se je ocenjevanje navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati in se bo odobritev navedenih aktivnih snovi verjetno iztekla, preden bo sprejeta odločitev o obnovitvi njihove odobritve“;

E.  ker je cilj Uredbe (ES) št. 1107/2009 zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja ter hkrati ohraniti konkurenčnost kmetijstva Unije; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, vključno z nosečnicami, dojenčki in otroki;

F.  ker bi bilo treba uporabljati previdnostno načelo in ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2009 navedeno, da bi se smele snovi vključiti v fitofarmacevtska sredstva le takrat, kadar se dokaže, da nedvomno koristijo rastlinski pridelavi, in se ne pričakuje, da bi imele kakršen koli škodljiv vpliv na zdravje ljudi ali živali ali kakršen koli nesprejemljiv vpliv na okolje;

G.  ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2009 navedeno tudi, da bi moralo biti obdobje odobritve aktivnih snovi zaradi varnosti časovno omejeno; ker bi moralo biti to obdobje sorazmerno z možnimi tveganji, povezanimi z uporabo teh snovi, na kar pa se očitno pozablja;

H.  ker je bil v 17 letih od njegove odobritve kot aktivne snovi flumioksazin opredeljen in razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 1B in kot verjeten endokrini motilec;

I.  ker imajo Komisija in države članice možnost in odgovornost, da v primeru ugotovljenih možnih škodljivih učinkov na zdravje, pri katerih pa je še vedno prisotna znanstvena negotovost, delujejo v skladu s previdnostnim načelom, in sicer s sprejetjem začasnih ukrepov za obvladovanje tveganja, ki so potrebni za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi;

J.  ker je v členu 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določeno, da lahko Komisija kadar koli pregleda odobritev aktivne snovi, zlasti kadar glede na nova znanstvena in tehnična spoznanja meni, da obstajajo znaki, da snov ne izpolnjuje več meril za odobritev iz člena 4, in ker lahko ta pregled privede do umika ali spremembe odobritve snovi;

Snovi, ki so strupene za razmnoževanje kategorije 1B in povzročajo endokrine motnje

K.  ker je bil flumioksazin v skladu s harmonizirano razvrstitvijo iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(16) uvrščen med snovi, ki so strupene za razmnoževanje kategorije 1B, zelo strupene za vodne organizme in zelo strupene za vodne organizme z dolgotrajnim učinkom;

L.  ker je Evropska agencija za varnost hrane že leta 2014, nato pa v letih 2017 in 2018 ugotovila, da obstajajo kritična vprašanja, ker je bil flumioksazin uvrščen med snovi, ki so strupene za razmnoževanje kategorije 1B, in da verjetno povzroča endokrine motnje, vendar tega ni mogoče zagotovo potrditi, in to ostaja kritično vprašanje;

M.  ker je bil flumioksazin v letu 2015 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/408 uvrščen na seznam kandidatk za zamenjavo, ker je ali bo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 1A ali 1B;

N.  ker v skladu s točko 3.6.4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivnih snovi ni mogoče odobriti, če so strupene za razmnoževanje kategorije 1B, razen v primerih, ko je na podlagi dokumentiranih dokazov, priloženih vlogi, jasno, da je aktivna snov potrebna za nadzor resne nevarnosti za zdravje rastlin, ki je ni mogoče obvladati z drugimi razpoložljivimi sredstvi, vključno z nekemičnimi metodami, pri čemer je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost ljudi in okolja tej snovi;

O.  ker je država članica poročevalka 1. februarja 2018 ob upoštevanju novih znanstvenih podatkov Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) predstavila predlog za usklajeno razvrščanje in označevanje flumioksazina v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008; ker je Odbor za oceno tveganja (RAC) agencije ECHA 15. marca 2019 sprejel mnenje o prerazvrstitvi flumioksazina iz snovi, strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B v kategorijo 2; ker bo to verjetno povzročilo prerazvrstitev flumioksazina v Prilogo IV k uredbi CLP konec leta 2020 ali v začetku leta 2021; ker bo do takrat flumioksazin še vedno razvrščen kot strupen za razmnoževanje kategorije 1B;

P.  ker se v skladu s točko 3.6.5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi ne morejo odobriti, če se šteje, da imajo lastnosti endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo učinkujejo na ljudi, razen če je izpostavljenost ljudi tej aktivni snovi, varovalu ali sinergistu v fitofarmacevtskem sredstvu v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva, tj. če se proizvod uporablja v zaprtih sistemih ali v drugih pogojih, pri čemer ne pride do stika z ljudmi, in če ostanki zadevne aktivne snovi, varovala ali sinergista na živilih in krmi ne presegajo privzete vrednosti, določene v skladu s členom 18(1)(b) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(17);

Q.  ker že od leta 2014 za flumioksazin obstaja sum, da je povzročitelj endokrinih motenj(18); ker se merila za ugotavljanje, ali snov povzroča endokrine motnje v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, uporabljajo od 20. oktobra 2018(19); ker so bile ustrezne smernice sprejete 5. junija 2018(20); ker pa je Komisija agencijo EFSA pooblastila za izvedbo ocene učinka flumioksazina na endokrine motnje v skladu z novimi merili šele 4. decembra 2019; ker je časovni potek izvajanja te ocene še vedno nejasen;

R.  ker pri flumioksazinu obstaja veliko tveganje biokoncentracije in je zelo strupen za alge in vodne rastline ter zmerno strupen za deževnike, čebele, ribe in vodne nevretenčarje;

S.  ker je nesprejemljivo, da je v Uniji še naprej dovoljeno uporabljati snov, ki izpolnjuje merila, ki določajo pogoje za izključitev na podlagi nevarnosti za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne in/ali strupene za razmnoževanje, ali ki bodo zaradi lastnosti endokrinih motilcev ta merila najverjetneje izpolnjevali, kar ogroža javno zdravje in zdravje okolja;

T.  ker lahko prosilci izkoristijo avtomatizem, na katerem temeljijo delovne metode Komisije, za zagotovitev takojšnjega podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi, ko ocena tveganja še ni zaključena, tako da namerno podaljšujejo postopek ponovnega ocenjevanja z zagotavljanjem nepopolnih podatkov ter z zahtevanjem dodatnih odstopanj in posebnih pogojev, kar povzroča nesprejemljiva tveganja za okolje in zdravje ljudi, saj se v tem času izpostavljenost nevarnim snovem nadaljuje;

U.  ker je prosilec po uvodnem predlogu Komisije leta 2014 o nepodaljšanju odobritve, ki je temeljila na dejstvu, da flumioksazin izpolnjuje merila za izključitev, ker je strupen za razmnoževanje kategorije 1B, zaprosil za odstopanje od uporabe teh meril za izločitev; takšno odstopanje je zahtevalo vzpostavitev ustreznih metodologij za ocenjevanje, ki še niso obstajale, čeprav se je Uredba (ES) št. 1107/2009 uporabljala že tri leta, in se je zato postopek nepodaljšanja vlekel več let;

V.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih Komisijo in države članice pozval, naj zagotovijo, da se postopkovno podaljšanje obdobja odobritve za čas trajanja postopka v skladu s členom 17 uredbe ne bo uporabljalo za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne, strupene za razmnoževanje in zato spadajo v skupino 1A ali 1B, ali aktivne snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ki so škodljive za ljudi ali živali, kot to velja za snovi, kot so flumioksazin, tiakloprid, klorotoluron in dimoksistrobin;

W.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2019(21) nasprotoval že prejšnjemu podaljšanju obdobja odobritve flumioksazina, Komisija pa ni dala prepričljivega odgovora na to resolucijo, prav tako pa ni ustrezno prikazala, da še eno podaljšanje ne bi preseglo njenih izvedbenih pooblastil;

X.  ker je bilo po prejšnjem podaljšanju obdobja odobritve več aktivnih snovi, tudi flumioksazina, leta 2019 v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/707 le za 8 od 34 snovi obdobje odobritve podaljšano ali nepodaljšano, v skladu s tem osnutkom izvedbene uredbe Komisije pa bo obdobje odobritve ponovno podaljšano za 26 snovi, za več od njih že tretjič;

1.  meni da osnutek izvedbene uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1107/2009;

2.  meni, da osnutek izvedbene uredbe Komisije ni v skladu z zakonodajo Unije in ne spoštuje previdnostnega načela;

3.  strogo obsoja resne zamude v postopku ponovne odobritve in pri identifikaciji snovi, ki motijo delovanje endokrinih žlez;

4.  meni, da odločitev o podaljšanju obdobja odobritve za flumioksazin ni v skladu z varnostnimi merili iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ne temelji na dokazih, da je njegova uporaba varna, ali na dokazani nujni potrebi po aktivni snovi flumioksazin v proizvodnji hrane v Uniji;

5.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbene uredbe in odboru predloži nov osnutek, v katerem bo upoštevala znanstvene dokaze o škodljivih učinkih vseh zadevnih snovi, zlasti flumioksazina;

6.  poziva Komisijo, naj predloži le osnutke izvedbenih uredb o podaljšanju obdobja odobritve za snovi, v zvezi s katerimi se glede na trenutna znanstvena dognanja ne pričakuje, da bi Komisija utegnila predlagati nepodaljšanje odobritve teh snovi;

7.  poziva Komisijo, naj umakne odobritve za snovi, če obstajajo utemeljeni dvomi, da ne bodo izpolnjevale varnostnih meril iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in pravočasno ponovno oceno odobritve aktivnih snovi, za katere so poročevalke, in zagotovijo, da se sedanje zamude čim prej odpravijo;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 67, 12.3.2015, str. 18.
(3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(4) UL C 433, 23.12.2019, str. 183.
(5) Direktiva Komisije 2002/81/ES z dne 10. oktobra 2002 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS za vključitev flumioksazina kot aktivne snovi (UL L 276, 12.10.2002, str. 28).
(6) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).
(8) UL L 293, 11.11.2010, str. 48.
(9) Uredba Komisije (EU) št. 1141/2010 z dne 7. decembra 2010 o postopku za podaljšanje vključitve druge skupine aktivnih snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS in oblikovanju seznama navedenih snovi (UL L 322, 8.12.2010, str. 10).
(10) Direktiva Komisije 2010/77/EU z dne 10. novembra 2010 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS v zvezi z datumom poteka veljavnosti registracije nekaterih aktivnih snovi v Prilogo I (UL L 293, 11.11.2010, str. 48).
(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1885 z dne 20. oktobra 2015 o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi 2,4-D, acibenzolar-s-metil, amitrol, bentazon, cihalofop butil, dikvat, esfenvalerat, famoksadon, flumioksazin, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), glifosat, iprovalikarb, izoproturon, lambda-cihalotrin, metalaksil-M, metsulfuron metil, pikolinafen, prosulfuron, pimetrozin, piraflufen-etil, tiabendazol, tifensulfuron-metil in triasulfuron (UL L 276, 21.10.2015, str. 48).
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/549 z dne 8. aprila 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi bentazon, cihalofop butil, dikvat, famoksadon, flumioksazin, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), metalaksil-M, pikolinafen, prosulfuron, pimetrozin, tiabendazol in tifensulfuron-metil (UL L 95, 9.4.2016, str. 4).
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/841 z dne 17. maja 2017 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, Ampelomyces quisqualis sev: AQ 10, benalaksil, bentazon, bifenazat, bromoksinil, karfentrazon-etil, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dikvat, DPX KE 459 (flupirsulfuron-metil), etoksazol, famoksadon, fenamidon, flumioksazin, foramsulfuron, Gliocladium catenulatum sev: J1446, imazamoks, imazosulfuron, izoksaflutol, laminarin, metalaksil-M, metoksifenozid, milbemektin, oksasulfuron, pendimetalin, fenmedifam, pimetrozin, S-metolaklor in trifloksistrobin (UL L 125, 18.5.2017, str. 12).
(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/917 z dne 27. junija 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, karvon, klorprofam, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, dikvat, etefon, etoprofos, etoksazol, famoksadon, fenamidon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, Gliocladium catenulatum sev: J1446, izoksaflutol, metalaksil-m, metiokarb, metoksifenozid, metribuzin, milbemektin, oksasulfuron, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, pimetrozin in S-metolaklor (UL L 163, 28.6.2018, str. 13).
(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/707 z dne 7. maja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, diuron, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, metalaksil-m, metiokarb, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, s-metolaklor in tebukonazol (UL L 120, 8.5.2019, str. 16).
(16) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).
(18) EFSA Journal, Volume 12, Issue 6, June 2014, „Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance flumioxazin“.
(19) UL L 101, 20.4.2018, str. 33.
(20) EFSA Journal, Volume 16, Issue 6, June 2018, „Guidance for the identification of endocrine disruptors in the context of Regulations (EU) No 528/2012 and (EC) No 1107/2009“.
(21) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/707 z dne 7. maja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi alfa-cipermetrin, beflubutamid, benalaksil, bentiavalikarb, bifenazat, boskalid, bromoksinil, kaptan, ciazofamid, desmedifam, dimetoat, dimetomorf, diuron, etefon, etoksazol, famoksadon, fenamifos, flumioksazin, fluoksastrobin, folpet, foramsulfuron, formetanat, metalaksil-m, metiokarb, metribuzin, milbemektin, Paecilomyces lilacinus sev 251, fenmedifam, fosmet, pirimifos-metil, propamokarb, protiokonazol, s-metolaklor in tebukonazol (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0026).


Celovit evropski pristop k shranjevanju energije
PDF 170kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o celovitem evropskem pristopu k shranjevanju energije (2019/2189(INI))
P9_TA(2020)0198A9-0130/2020

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 194,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju cilja Združenih narodov za trajnostni razvoj 7 „vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. aprila 2019 o izvajanju strateškega akcijskega načrta za baterije: zgraditev strateške vrednostne verige baterij v Evropi (COM(2019)0176),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. aprila 2019 o izvajanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga (COM(2019)0166),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2019 o prihodnosti energetskih sistemov v energetski uniji, s katerimi naj bi zagotovili energetski prehod ter doseganje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 in pozneje,

–  ob upoštevanju pobude za trajnostno in pametno plinsko infrastrukturo za Evropo, ki jo je romunsko predsedstvo Svetu predstavilo 1. in 2. aprila 2019 v Bukarešti,

–  ob upoštevanju pobude za vodik, ki jo je avstrijsko predsedstvo Sveta 17. in 18. septembra 2018 predstavilo v Linzu,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2012/27/EU(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu z električno energijo(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(5), ki je v postopku revizije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(8),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst(9),

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega računskega sodišča z dne 1. aprila 2019 z naslovom Pregled št. 04/2019: podpora EU na področju shranjevanja energije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v Evropski uniji: čas je za ukrepanje(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2018 o pospeševanju inovativnosti na področju čiste energije(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje(17),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0130/2020),

A.  ker so Parlament, Evropski svet in Komisija podprli cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2050, kar je v skladu s cilji Pariškega sporazuma;

B.  ker je za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo potreben cenovno dostopen in stroškovno učinkovit energetski prehod s sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na visoko učinkovit podnebno nevtralen sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije;

C.  ker lahko obnovljivi viri energije, kot so geotermalna energija, hidroenergija in biomasa, zagotovijo zmogljivost za pokritje osnovne obremenitve, drugi, kot sta veter in sonce, pa so nestalni in spremenljivi; ker je za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije v elektroenergetski sistem potrebna večja prožnost ponudbe in povpraševanja, da bi stabilizirali elektroenergetsko omrežje, preprečili veliko nihanje cen ter ohranili zanesljivost oskrbe in cenovno dostopnost energije; ker so za tako večjo prožnost potrebni večji obrati za shranjevanje energije v EU;

D.  ker je treba vedno ohranjati načelo ločevanja;

E.  ker je leta 2017 samo 22,7 % končne porabe energije v EU-28 temeljilo na električni energiji; ker leta 2018 več kot 60 % skupne električne energije v EU-28 še ni izhajalo iz obnovljivih virov; ker se pričakuje nadaljnja elektrifikacija; ker Komisija ocenjuje, da bo morala biti EU zmožna shraniti šestkrat več energije kot zdaj, če naj bi do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

F.  ker bo imelo sektorsko povezovanje ključno vlogo pri krepitvi prožnosti in učinkovitosti energetskega sektorja ter zmanjševanju njegovega ogljičnega odtisa;

G.  ker zeleni plini, kot so plini, proizvedeni z elektrolizo, pri kateri se uporablja električna energija iz obnovljivih virov energije, nudijo velike zmogljivosti za sezonsko shranjevanje;

H.  ker bi morala Komisija preučiti, kakšno vlogo lahko ima obstoječa plinska infrastruktura pri razogljičenju energijskega sistema, zlasti v zvezi z zmogljivostmi za shranjevanje energije za zelene pline, na primer v prenosnih in distribucijskih plinovodih ali podzemnih skladiščih, ki se lahko uporabljajo za sezonsko shranjevanje, da bi se lahko odločila, kje je treba zgraditi namensko infrastrukturo in kje je treba optimizirati uporabo obstoječih zmogljivosti in jih naknadno opremiti;

I.  ker so bili leta 2018 samo 3 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti za litij-ionske baterijske celice v EU, 85 % pa v azijsko-pacifiški regiji;

J.  ker baterije in drugi decentralizirani objekti za shranjevanje, kot so vztrajniki, ne prispevajo samo k zanesljivi oskrbi z energijo, temveč so tudi ekonomsko izvedljiva infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil;

K.  ker črpalne hidroelektrarne predstavljajo več kot 90 % zmogljivosti za shranjevanje energije v EU; ker imajo trenutno pomembno vlogo pri izravnavi povpraševanja po električni energiji in njene ponudbe, pri shranjevanju v velikem obsegu z visoko povratno učinkovitostjo ter pri kratkoročni in srednjeročni prožnosti z velikim razponom zmogljivosti;

L.  ker lahko tehnologija za shranjevanje toplote zagotovi pomembne priložnosti za razogljičenje energetskega sektorja, saj lahko omogoči večmesečno shranjevanje toploto ali hladu, tako z absorpcijo energije iz obnovljivih virov prek industrijskih toplotnih črpalk in z uporabo biomase, bioplina ali geotermalne energije, kot tudi z zagotavljanjem storitev prožnosti, na primer za elektroenergetski sistem, ki temelji predvsem na obnovljivih virih; ker se dobro izolirane stavbe, omrežja daljinskega ogrevanja in namenski objekti za shranjevanje lahko uporabljajo za shranjevanje za različna obdobja;

M.  ker je energetsko modeliranje, ki ga Komisija uporablja za ocenjevanje načinov za razogljičenje in s tem povezanih političnih možnosti, ključnega pomena, saj usmerja prihodnjo zakonodajo in zasnovo trga; ker trenutno modeliranje znatno podcenjuje pozitivni vpliv shranjevanja energije in ga je zato treba izboljšati;

1.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo svoj potencial za shranjevanje energije;

2.  poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo za shranjevanje energije, da bi omogočila prehod na visoko energijsko učinkovito gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije, pri tem pa naj upošteva vse razpoložljive tehnologije in tehnologije tik pred uvedbo na trgu, uporabi tehnološko nevtralen pristop in zagotovi enake konkurenčne pogoje;

3.  poziva Komisijo, naj vzpostavi projektno skupino, v kateri bodo sodelovali vsi ustrezni generalni direktorati, za razvoj te strategije, ki bo temeljila na celoviti analizi:

   (a) ogljičnega odtisa in življenjskega cikla, pri čemer naj upošteva vsaj pridobivanje in/ali proizvodnjo surovin, vključno z vidiki človekovih pravic in delovnih standardov, pridobivanje sestavnih delov, proizvodni proces, prevoz in po potrebi postopek recikliranja;
   (b) energetske in električne zmogljivosti tehnologije, trajanja shranjevanja, naložb v osnovna sredstva, operativnih stroškov, povratne učinkovitosti in pretvorbene učinkovitosti;
   (c) modeliranja energetskega sistema, ki naj vključuje ustrezne podatke iz točke (b), za oceno političnih možnosti, pri čemer naj zajame tudi učinke v eni uri, da bi pravilno ocenila trenutno in prihodnjo potrebno prožnost sistema ter prispevek shranjevanja k tovrstnem modeliranju;
   (d) povpraševanja po energiji v industriji, prometu in gospodinjstvih ter
   (e) potenciala za shranjevanje majhnih količin in potenciala za prožnost na regionalni ravni, pa tudi čezmejnih povezav in sektorskega povezovanja;
   (f) prispevka tehnologij za shranjevanje energije k boju proti energetski revščini;

4.  zlasti meni, da bi v tej strategiji morali biti opredeljeni potrebni ukrepi za izboljšanje čezmejnih povezav in usklajevanja, zmanjšanje regulativnih bremen za vstop na trg, izboljšanje dostopa do kapitala, znanj in spretnosti ter surovin za tehnologije za shranjevanje energije, ki bi bili namenjeni spodbujanju konkurenčnosti evropskega trga in industrije;

5.  ugotavlja, da energetski prehod na visoko energijsko učinkovit sistem, ki bo v celoti temeljil na obnovljivih virih energije, zahteva dobro razvito in pametno energetsko omrežje, napredne tehnologije shranjevanja in prožnosti, rezervne zmogljivosti in prilagajanje odjema, da se zagotovi stalna, cenovno dostopna in trajnostna oskrba z energijo, ter uporabo načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ogromno razširitev obnovljivih virov, okrepitev vloge potrošnikov ter neizkrivljene cenovne signale; zato poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje Evropa še naprej podpira raziskave na področju shranjevanja, vključno z raziskavami novih in nastajajočih alternativnih tehnologij;

6.  priznava ključno vlogo digitalizacije pri razvoju bolj decentraliziranega in povezanega energetskega sistema ter končnem energetskem prehodu;

7.  poudarja, da prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo ne sme ogroziti zanesljivosti oskrbe ali dostopa do energije; poudarja vlogo shranjevanja, zlasti za energetsko izolirane ali otoške države članice; poudarja, da morajo biti zanesljiva oskrba z energijo, stroškovna učinkovitost in energetski prehod tesno povezani; poudarja tudi, da energijska učinkovitost, pametna omrežja, vključevanje in razpršene možnosti prožnosti, vključno s shranjevanjem, krepijo zanesljivost oskrbe z energijo;

8.  poudarja, da je pomembno zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse rešitve za shranjevanje energije v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, da bi tržnim silam omogočili spodbujanje najboljših tehnoloških izbir in inovacij ter da bi glavni dejavniki, ki bi vplivali na razvoj različnih tehnoloških rešitev, morali biti kazalniki porabe energije, ogljičnega odtisa, stroškov proizvodnje, izkoriščanja, recikliranja ter razgradnje;

9.  globoko obžaluje, da se infrastrukturni projekti in projekti shranjevanja v večjem obsegu, ki so ključni za energetski prehod, pogosto srečujejo z močnim odporom in zamudami na lokalni ravni; poziva države članice, naj dejavno spodbujajo javno podporo na lokalni ravni, na primer z zgodnjim vključevanjem javnosti, z omogočanjem lokalnim skupnostim, da se vključijo, finančno udeležijo ali dobijo nadomestilo, ter s testnim sodelovanjem med sektorji;

10.  poudarja potencial shranjevanja kot alternative tradicionalni širitvi omrežja; poudarja pomen usklajenega načrtovanja infrastrukture kot del prihodnje strategije za povezovanje energetskih sistemov, da bi dosegli podnebno nevtralno in konkurenčno evropsko gospodarstvo;

11.  poziva k pravočasnemu izvajanju Direktive (EU) 2019/944 o trgu električne energije in Uredbe (EU) 2019/943 o trgu električne energije; poudarja, da bi moralo biti shranjevanje energije v nacionalnih pravnih okvirih skladno opredeljeno; opozarja na negotovosti v zvezi z njegovim obsegom, zlasti v zvezi z vključitvijo različnih tehnologij power-to-x, zato poziva Komisijo, naj nujno zagotovi ustrezne smernice;

12.  poziva Komisijo, naj v okviru strategije za povezovanje energetskih sistemov zagotovi trdno pravno podlago za upravljavce prenosnega in distribucijskega sistema plinske infrastrukture, da bi zagotovila rešitve za shranjevanje energije v skladu s podnebnimi cilji Unije in Pariškim sporazumom;

Regulativne ovire

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost zakonodaje na evropski, nacionalni ali lokalni ravni ter preprečijo njeno prekrivanje;

14.  poudarja, da večina držav članic od upravljavcev obratov za shranjevanje energije, vključno z aktivnimi odjemalci, zahteva, da dvakrat plačajo omrežnino ali davke na energijo in druge dajatve; je prepričan, da bi odprava tega bremena povečala število projektov za shranjevanje energije; poziva Komisijo, naj razlikuje med končno uporabo in shranjevanjem ali pretvorbo ter v svojem prihodnjem predlogu za revidirano direktivo o obdavčitvi energije oblikuje učinkovit sistem obdavčevanja, ki bo prepovedoval dvojno obdavčevanje v zvezi s projekti za shranjevanje energije; poziva države članice, naj odpravijo vse vrste dvojnega obdavčevanja, tako da oblikujejo učinkovite sisteme obdavčevanja in preoblikujejo nadomestila, povezana s shranjevanjem energije, da bodo odražala koristi shranjevanja za družbo in da bodo odpravljene ovire za vstop projektov za shranjevanje na trg;

15.  poudarja, da je treba primerljivo obravnavati shranjevanje v vseh različnih nosilcih energije in shranjevanje pred in za števcem, da bi preprečili navzkrižno subvencioniranje z izogibanjem omrežnim tarifam, sistemskim nadomestilom, davkom in dajatvam; ugotavlja, da trenutno večino finančnih prizadevanj za razogljičenje še vedno krijejo odjemalci, zaradi česar je shranjevanje energije posredno kaznovano;

16.  ugotavlja, da evropski omrežni kodeksi z izjemo črpalnih hidroelektrarn običajno ne obravnavajo obratov za shranjevanje energije, zaradi česar so ti v različnih državah članicah obravnavani neenako, zlasti v zvezi z zahtevami za priključitev v omrežje; meni, da to pomeni neenake konkurenčne pogoje, kar ovira razvoj uspešnih poslovnih primerov pri obratih za shranjevanje energije; poziva Komisijo, naj spodbudi prizadevanja za vzpostavitev skupnih zahtev za priključitev v omrežje in naj obravnava druge ovire, ki preprečujejo vključevanje shranjevanja v trge električne energije;

17.  nujno poziva k reviziji uredbe TEN-E(18) glede meril za upravičenost in kategorij elektroenergetske infrastrukture, da bi bolje obravnavala razvoj obratov za shranjevanje energije za sprejem naslednjega seznama projektov skupnega interesa; poziva k temeljiti reformi postopka priprave desetletnega razvojnega načrta omrežja, da bi vključili načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ v načrtovanje infrastrukture, pa tudi prožnosti, sektorskega povezovanja in čezmejnih povezav; poziva, naj se merila za dodelitev statusa projekta skupnega interesa uskladijo z dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma glede temperatur in ciljem EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050 s sistematičnim podnebnim ocenjevanjem vseh projektov, ki so kandidati za vključitev na seznam projektov skupnega interesa;

18.  poziva Komisijo, naj prizna ključno vlogo vseh tehnologij za prožnost in shranjevanje, da bi zagotovila učinkovit energetski prehod ter visoko raven zanesljivosti oskrbe in stabilnosti sistema; poudarja javni interes za razvoj novih projektov za shranjevanje in nadgradnjo obstoječih, ki bi se moral odražati v hitrem, prednostnem in racionaliziranem postopku izdaje dovoljenj v državah članicah;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da postopki za odobritev na nacionalni ravni trajajo bistveno dlje od najdaljšega obdobja, ki je v uredbi TEN-E predvideno za projekte skupnega interesa; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v prihodnjem pregledu s pomočjo učinkovitega in usklajenega mehanizma izvrševanja, pri čemer naj priznava prevladujoč javni interes za projekte shranjevanja, ki so projekti skupnega interesa;

20.  obžaluje pomanjkljivo uvajanje raziskovalnih projektov v okviru programa Obzorje 2020 na trg ter pomanjkljivo sistemsko spremljanje projektov po njihovem zaključku in razširjanje rezultatov raziskav ter pozdravlja, da se načrtuje večja osredotočenost na dejavnosti blizu trga ob hkratni ohranitvi temeljnih raziskovalnih ciljev, da bi v prihodnosti v okviru programa Obzorje Evropa nastal portfelj tehnologij in projektov, ki bodo blizu trga, zlasti z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije; poziva k večji uporabi instrumenta predkomercialnih naročil; poudarja, da je treba pospešiti raziskave na področju čiste in nizkoogljične tehnologije, vključno s shranjevanjem energije;

21.  poudarja, da je potrebnih več raziskav o uporabi kemičnih snovi za shranjevanje energije, pa tudi temeljnih raziskav o superprevodnosti, ki bi morale biti vključene v prihodnji program Obzorje;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da smernice Komisije o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 samo posredno omenjajo projekte za shranjevanje energije; poleg tega ugotavlja, da je bilo v preteklosti prijavljenih presenetljivo malo ukrepov državne pomoči za projekte shranjevanja;

23.  poziva Komisijo, naj pri pregledu smernic o državni pomoči upošteva in primerno obravnava pomembno vlogo shranjevanja pri energetskem prehodu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nove smernice upoštevale trajnost in učinkovitost različnih tehnologij za shranjevanje ter njihov prispevek k stabilnosti omrežja in podnebni nevtralnosti; poudarja tudi, da bi lahko nekomercialnim projektom (npr. za raziskave) odobrili izjemo glede pravil o državni pomoči, da bi preprečili neučinkovito financiranje in izkrivljanje konkurence; poudarja, da je upravljanje sredstev za shranjevanje s strani netržnih akterjev omejeno na primere, ko ni tržnega interesa in nacionalni regulativni organ odobri izjemo;

24.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bosta v novih smernicah upoštevala učinkovitost različnih tehnologij za shranjevanje in njihov prispevek k stabilnosti omrežja, da se prepreči neučinkovito financiranje in da se udeležba netržnih akterjev omeji na primere ter okoliščine iz členov 36 in 54 Direktive (EU) 2019/944;

Kemično shranjevanje (power-to-x)

25.  poudarja pomembno vlogo tehnologije power-to-x, ki je ključna pri omogočanju povezovanja energetskih sistemov ter povezovanja elektroenergetskega in plinskega sektorja; v zvezi s tem poudarja velik potencial vodika, zlasti zelenega vodika, ter sintetičnega metana in biometana za sezonsko shranjevanje večjih količin energije, kot nosilec energije, kot gorivo in kot surovina v energetsko intenzivnih panogah ter kot trajnostno gorivo za številna prevozna sredstva; poziva Komisijo, naj še naprej podpira raziskave in razvoj, povezane z razvojem vodikovega gospodarstva, ter Komisijo in države članice spodbuja, naj nujno podprejo nadaljnjo razširitev tehnologij power-to-x, zlasti s podporo pobude za vodik, ki je pomemben projekt skupnega evropskega interesa;

26.  ugotavlja, da proizvodnja vodika za shranjevanje energije še ni konkurenčna zaradi visokih proizvodnih stroškov; poleg tega ugotavlja, da je velika razlika v stroških zelenega in modrega vodika; opozarja na pomembnost podpornih ukrepov, s katerimi se bodo zmanjšali stroški zelenega vodika, da bi ta postal uspešen poslovni primer;

27.  ugotavlja, da v državah članicah obstajajo različni standardi glede mešanja vodika z zemeljskim plinom; poziva Komisijo, naj oceni in razvije jasno taksonomijo in standarde za vodik, tako za plinsko omrežje kot za končne uporabnike; opozarja, da bo treba te standarde prilagoditi potrebam končnih uporabnikov glede kakovosti in njihovim tehnološkim zmogljivostim, treba pa bo upoštevati tudi posebnosti posameznih držav;

28.  ugotavlja, da je mogoče vodik, proizveden iz pretvorbe energije v plin, pretvoriti v druge oblike plina, kot sta metanol in amonijak, ki se lahko uporabljajo kot gorivo v pomorskem in letalskem sektorju, pa tudi težkem tovornem prometu;

29.  poudarja, da že obstoječa plinska infrastruktura zagotavlja veliko zmogljivost za shranjevanje energije ter da bi ti objekti in tisti, ki vključujejo nove vire plina olajšali vključevanje obratov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zlasti zelenega vodika; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba obravnavati vprašanje nove vloge operaterjev prenosnih sistemov zemeljskega plina z vidika pravil o ločevanju;

30.  poziva Komisijo, naj izvede obsežno analizo učinkov, stroškov in koristi ter razpoložljivosti naknadnega opremljanja plinske infrastrukture ali gradnje namenske nove infrastrukture, ki je pomembna za uporabo zelenega vodika, za njegov transport v velikih količinah ter za uvajanje vodikove mobilnosti; priznava potencial podzemnih plinskih skladišč, kot so prazne jame ali shranjevanje v porah;

31.  meni, da bi morale politike EU zlasti spodbujati inovacije ter uvedbo trajnostnega shranjevanja energije in zelenega vodika; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba virov energije, kot je zemeljski plin, samo prehodne narave, ker naj bi najkasneje do leta 2050 dosegli cilj podnebne nevtralnosti; priznava, da bo EU potrebovala večje količine vodika; poudarja, da je za zagotovitev zadostnih količin energije in ohranitev konkurenčnosti evropske industrije treba podpirati načine za proizvodnjo vodika;

32.  poziva Komisijo, naj zasnuje usklajeno opredelitev zelenega vodika na podlagi pregledne metodologije; poleg tega poziva k oblikovanju sistema vzajemnega priznavanja potrdil o izvoru za te pline ter predlaga oblikovanje skupnega sistema certificiranja in dokumentiranja vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, na primer z izdajo zelene oznake; spodbuja države članice, naj v kar največji meri zmanjšajo upravne ovire za certifikacijo zelenega in/ali nizkoogljičnega vodika; poziva Komisijo, naj zagotovi pravično in učinkovito konkurenco med tehnologijami in nosilci energije ter med uvoženim vodikom in vodikom, proizvedenim v EU;

33.  ugotavlja, da je v skladu z veljavnimi pravili notranjega trga plina upravljavcem prenosnega in distribucijskega sistema plinske infrastrukture v EU dovoljeno prenašati samo zemeljski plin v okviru regulirane dejavnosti; poziva Komisijo, naj v okviru strategije za povezovanje energetskih sistemov upravljavcem omogoči prenašanje nizkoogljičnih plinov, kot so vodik, biometan in sintetični metan;

34.  poudarja, da bi morali imeti vsi tržni akterji dostop do prednosti in spodbud, ustvarjenih v pilotnih projektih ali dejanskih laboratorijih za prikaz proizvodnje vodika z energijo iz obnovljivih virov;

35.  opozarja, da je proizvodnja sintetičnih kemičnih nosilcev smiselna le, če se pri tem uporablja energija iz obnovljivih virov; poziva k povečanju ciljev glede obnovljive energije do leta 2030 na podlagi temeljite ocene učinka;

Elektrokemično shranjevanje

36.  je prepričan, da bo cela vrsta baterijskih tehnologij, vključno s tistimi, ki že imajo uveljavljene vrednostne verige v EU, imela pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilne in prožne oskrbe z električno energijo; poudarja, da so baterijske tehnologije ključne za zagotovitev strateške neodvisnosti in odpornosti EU na področju oskrbe z električno energijo;

37.  pozdravlja prizadevanja Komisije za oblikovanje standardov za evropske baterije;

38.  priznava, da so za več baterijskih tehnologij, zlasti v evropskih vrednostnih verigah avtomobilskih in industrijskih baterij, že vzpostavljeni dobro delujoči sistemi za zbiranje in recikliranje ter procesi z zaprto zanko v skladu z načeli krožnega gospodarstva, in meni, da bi se lahko ti sistemi uporabili kot načrt za recikliranje baterij;

39.  ugotavlja, da bo dostop do trgov električne energije in prožnosti ključen za uresničitev potenciala baterijskega shranjevanja;

40.  je zaskrbljen, ker ima EU zelo nizke zmogljivosti za proizvodnjo litij-ionskih baterij in je odvisna od nepregledne proizvodnje zunaj Evrope; zato pozdravlja evropsko zavezništvo za baterije in strateški akcijski načrt za baterije; poziva k njuni razširitvi, da bi bile vključene vse razpoložljive baterijske tehnologije; poziva k nadaljnji podpori zanju in k okrepljenem izvajanju strateškega akcijskega načrta za baterije v skladu z bolj splošnimi cilji glede krožnega gospodarstva, industrijske strategije in upravljanja kemikalij; v zvezi s tem pozdravlja napoved Komisije, da bo v podporo strateškemu akcijskemu načrtu in krožnemu gospodarstvu predlagala zakonodajo o baterijah; v zvezi s tem poziva, naj se izvede analiza življenjskega cikla baterij, uvedejo krožna zasnova, varno upravljanje in ravnanje med obdelavo nevarni snovi pri proizvodnji celic ter uvede oznaka ogljičnega odtisa, na kateri bo naveden vpliv vseh vrednostnih verig baterij, ki se dajo na evropski trg, na okolje; poudarja, da je pomembno okrog vrednostne verige baterij ustvariti celovit ekosistem, da bi spodbudili konkurenčnost in trajnostnost te industrije;

41.  poziva Komisijo, naj predlaga zahteve za okoljsko primerno zasnovo baterij, da bi spodbudila privzeto možnost recikliranja;

42.  je zaskrbljen zaradi velike odvisnosti EU od uvoza surovin za proizvodnjo baterij, tudi iz virov, kjer pridobivanje povzroča degradacijo okolja, krši delovne standarde in povzroča lokalne spore za naravne vire; poziva Komisijo, naj to odvisnost obravnava v ustreznih strategijah EU; poudarja pomen trajnostnega pridobivanja surovin in potencial domačih virov surovin v EU; je prepričan, da bi lahko z boljšimi sistemi za recikliranje baterij zagotovili znaten delež surovin, potrebnih za proizvodnjo baterij v EU;

43.  priznava, da se lahko rabljene baterije iz električnih vozil uporabljajo za shranjevanje energije v gospodinjstvih ali večjih baterijskih enotah; je zaskrbljen, ker dejstvo, da so rabljene baterije v direktivi o baterijah razvrščene med odpadke, ne glede na njihovo ponovno uporabo, predstavlja oviro za takšno ponovno uporabo; se zaveda, da se ponovno uporabljene baterije ne vračajo v recikliranje in da pri spremembi namembnosti za drugačno uporabo od izvorno zasnovane ni nadzora nad upoštevanjem varnostnih standardov; poziva Komisijo, naj predelovalcem, ki baterije ponovno dajejo na trg, naloži odgovornost proizvajalca glede jamstev za učinkovitost in varnost; poziva Komisijo, naj pojasni sheme razširjene odgovornosti proizvajalca v zvezi s ponovno uporabljenimi baterijami;

44.  priznava, da lahko potencial električnih vozil in njihovih vozil prek pametne infrastrukture za polnjenje električnih vozil omogoči prožnost omrežja kot del prilagajanja odjema z možnostjo dispečiranja, s čimer bi zmanjšali potrebo po rezervnih elektrarnah v elektroenergetskem sistemu;

45.  poziva Komisijo, naj pri reviziji direktive o baterijah in po izvedbi ocene učinka predlaga ambiciozne cilje glede zbiranja in recikliranja baterij na podlagi deležev kritičnih kovin; poudarja, da je treba v okviru programa Obzorje Evropa dodatno spodbuditi raziskave in inovacije na področju postopkov in tehnologij recikliranja;

46.  poziva Komisijo, naj pripravi smernice in/ali standarde za spremembo namena baterij iz električnih vozil, vključno s postopki testiranja in ocenjevanja ter varnostnimi smernicami;

47.  poudarja, da je treba za spodbujanje proizvodnje baterij v EU podpreti raziskave, strokovno znanje in spretnosti;

48.  priznava potencial svetovnega potnega lista baterij pri razvoju trajnostne vrednostne verige baterij, pri čemer se upoštevajo človekove pravice in vpliv na okolje; meni, da je certificiranje rudnin pomembno orodje za zagotovitev trajnostnih vrednostnih verig baterij;

Mehansko shranjevanje

49.  ugotavlja, da imajo črpalne hidroelektrarne bistveno vlogo pri shranjevanju energije; je zaskrbljen, da EU ne izkorišča v celoti potenciala tega ogljično nevtralnega in zelo učinkovitega načina shranjevanja energije;

50.  meni, da bi morale države članice poiskati dodatne načine za povečanje zmogljivosti za shranjevanje, pri tem pa upoštevati večnamensko uporabo obstoječih in novih zbiralnikov; poziva države članice, naj odpravijo vse upravne ovire, ki povzročajo zamude pri teh projektih, in zagotovijo regulativno podporo za inovativne pristope na tem področju; poziva Komisijo, naj da prednost potrebnemu energetskemu prehodu, opravi celovit pregled ustrezne zakonodaje in po potrebi predlaga spremembe, ki bodo imele karseda majhen vpliv na okolje;

51.  poudarja, da bi bilo treba v interesu varstva okolja dati prednost nadgradnji obstoječih objektov in projektom z večjo zmogljivostjo pred novimi projekti;

52.  priznava prispevek tehnologij za shranjevanje, kot so stisnjeni zrak, superkondenzatorji in vztrajniki, k zagotavljanju prožnosti; priznava pomembnost evropske tehnologije vztrajnikov za shranjevanje energije in regulacijo frekvence; poudarja, da je ta tehnologija pomembna rešitev za shranjevanje in regulacijo v pametnih omrežjih ali za strateški razvoj omrežij;

Shranjevanje toplote

53.  meni, da sta shranjevanje toplote (na primer v velikih kotlih) in daljinsko ogrevanje na gosto poseljenih območjih zelo učinkovit način za shranjevanje energije, ki zagotavlja potrebno prožnost za vključitev večjega deleža nestalnih obnovljivih virov in odpadne toplote iz industrijskih procesov ter terciarnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in razvijajo omrežja za visoko učinkovito daljinsko ogrevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj toplotno infrastrukturo in shranjevanje toplote upošteva pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja za Evropsko mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E) in Evropsko mrežo sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G);

54.  meni, da bi shranjevanje toplote v vodonosnikih, zlasti v povezavi z uporabo geotermalnih virov, lahko bilo inovativno orodje na območjih, ki niso urbanizirana, in na industrijskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskave in razvoj tovrstnih rešitev in zgradijo velike pilotne obrate;

55.  priznava, da prožna soproizvodnja toplote in električne energije ponuja v prihodnost usmerjeno povezano rešitev za shranjevanje energije za prožnost elektroenergetskih omrežij in učinkovitost oskrbe s toploto, ker se s shranjevanjem toplote proizvodnja električne energije loči od porabe toplote; poziva države članice, naj dodatno proučijo sektorsko povezovanje, pametne energetske sisteme in uporabo presežne toplote, na primer iz podatkovnih centrov, industrijskih območij ali sistemov podzemnih železnic; poziva Komisijo, naj spodbuja inovativne koncepte shranjevanja toplote, kot sta pretvorba toplote v električno energijo in shranjevanje ledu;

56.  pozdravlja dejstvo, da bodo omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje upravičena do financiranja v skladu z revidirano uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope, in poziva, naj se jih vključi kot potencialne projekte skupnega interesa v okviru uredbe TEN-E;

57.  meni, da bi bilo treba v skladu s tehnološko nevtralnostjo spodbujati tehnologije za shranjevanje toplote, da bi izboljšali njihovo učinkovitost, zanesljivost in vključevanje v obstoječe elektroenergetske sisteme z možnostjo dispečiranja; meni, da lahko razvoj tehnologij za shranjevanje toplote in njihova uvedba na trg lahko zagotovita priložnosti za skupne projekte, s katerimi bi spodbudili energetska partnerstva med državami;

58.  priznava potencial energijsko učinkovitih stavb za shranjevanje z masami, ki učinkovito shranjujejo energijo, in toplotnimi ali masivnimi sestavnimi deli stavb ali za shranjevanje hladne ali tople vode; poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji strategiji za val prenove spodbudi prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti, in države članice, naj izvedejo svoje dolgoročne strategije za prenovo, ob upoštevanju potenciala stavb za shranjevanje;

59.  poziva Komisijo, naj v prihodnji strategiji za povezovanje energetskih sistemov upošteva vlogo shranjevanja toplote in infrastrukture ogrevanja za zagotavljanje prožnosti energetskega sistema;

60.  poziva države članice, naj v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih pri prenovi energetskih sistemov v visoko energijsko učinkovita gospodarstva, ki bodo temeljila na obnovljivih virih, upoštevajo vse trajnostne in stroškovno učinkovite tehnologije shranjevanja in možnosti za prožnost, vključno s shranjevanjem toplote;

Decentralizirano shranjevanje – vloga aktivnih odjemalcev

61.  meni, da domače baterije, shranjevanje toplote iz gospodinjstev, tehnologija vozilo-omrežje, energetski sistemi pametnega domovanja, prilagajanje odjema in sektorsko povezovanje pomagajo zmanjševati konice porabe, zagotavljajo prožnost in vse bolj prispevajo k temu, da je energetsko omrežje učinkovito in povezano; meni, da bodo pri doseganju vsega naštetega ključni zgodnja standardizacija novih naprav, obveščanje potrošnikov in preglednost podatkov potrošnikov ter dobro delujoči trgi električne energije, ki so potrošnikom zlahka dostopni; poleg tega poudarja vlogo aktivnih odjemalcev in energetskih skupnosti državljanov v postopku energetskega prehoda in meni, da bi jih bilo treba ustrezno promovirati;

62.  ugotavlja, da zasebni uporabniki neradi zagotavljajo baterije svojih vozil za storitve shranjevanja, tudi kadar je to tehnično izvedljivo; v zvezi s tem pozdravlja pobude za prožnost za državljane iz Direktive (EU) 2019/944 (direktiva o trgu električne energije) in poziva države članice, naj zagotovijo hitro ter odločno izvajanje ustreznih določb; poudarja, da bo za širšo uvedbo tehnologije vozilo-omrežje na trg potrebna večja interoperabilnost, kar zahteva enotne vseevropske predpise ali standarde, ki bodo odpravili vrsto ovir, vključno z upravnimi, pravnimi in davčnimi ovirami;

63.  priznava prispevek aktivnih odjemalcev k zagotavljanju prožnosti sistema, na primer z decentraliziranimi rešitvami za shranjevanje energije v majhnih količinah, in posledično k doseganju podnebnih ter energetskih ciljev; poziva države članice, naj podprejo sodelovanje državljanov v energetskem sistemu (npr. z davčnimi spodbudami za tehnologije baterijskega shranjevanja) in odpravijo ovire, ki potrošnikom preprečujejo lastno proizvodnjo električne energije in porabo, shranjevanje ali prodajo električne energije iz lastne proizvodnje na trgu; poziva Komisijo, naj ustrezno spremlja pravilno izvajanje direktive o trgu električne energije in Direktive (EU) 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) v zvezi s členi, ki določajo regulativni okvir za samooskrbovalce ter energetske skupnosti;

64.  poudarja, da je decentralizirano shranjevanje ključni del upravljanja povpraševanja; poudarja vlogo baterij za električna vozila pri zagotavljanju prožnosti omrežja s pametnim polnjenjem in storitvami med vozili in okolico (vehicle-to-x); poziva Komisijo, naj oblikuje spodbujajoč okvir, s katerim bi zagotovila, da bodo proizvajalci električnih vozil, programska oprema za polnjenje in polnilne postaje lahko omogočali funkcije za zagotavljanje teh storitev, ter dosegla polno interoperabilnost v okviru spremenjene direktive o alternativnih gorivih;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 158, 14.6.2019, str. 125.
(2) UL L 158, 14.6.2019, str. 54.
(3) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.
(4) UL L 115, 25.4.2013, str. 39.
(5) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(6) UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
(7) UL L 266, 26.9.2006, str. 1.
(8) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(9) UL L 206, 22.7.1992, str. 7.
(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0438.
(15) UL C 463, 21.12.2018, str. 10.
(16) UL C 204, 13.6.2018, str. 23.
(17) UL C 204, 13.6.2018, str. 35.
(18) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).


Sprememba smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo
PDF 124kWORD 44k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (2020/2549(RSP))
P9_TA(2020)0199B9-0122/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(2),

–  ob upoštevanju stališča Parlamenta v prvi obravnavi, sprejetega 17. aprila 2019, o reviziji Uredbe (EU) št. 1316/2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope(3) in svojega poziva k reviziji Uredbe (EU) št. 347/2013 o vseevropskem energetskem omrežju (TEN-E) v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2017 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2017 v Bonnu v Nemčiji (COP23)(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah v Katovicah na Poljskem (COP24)(6),

–  ob upoštevanju zakonodajnega svežnja Čista energija za vse Evropejce,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu v Španiji (COP25)(7),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019, v katerih je podprl cilj, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju posojilnih meril Evropske investicijske banke na področju energije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(9),

–  ob upoštevanju člena 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o spremembi smernic za vseevropsko energetsko infrastrukturo (O-000012/2020 – B9-0008/2020),

–  ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

A.  ker Uredba (EU) št. 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (uredba TEN-E) določa pravila za pravočasen razvoj in interoperabilnost omrežij TEN-E, da bi se dosegli cilji energetske politike Unije;

B.  ker uredba TEN-E določa prednostne koridorje in tematska področja v vseevropski energetski infrastrukturi ter zagotavlja smernice za izbiro projektov skupnega interesa; določa tudi, da se lahko projektom skupnega interesa dodeli finančna podpora iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), koristno pa bi bilo, če bi se zanje uporabljal poenostavljen postopek izdajanja dovoljenj, kot tudi posebna regulativna obravnava, ki bi zagotavljala dostop do mehanizmov in spodbud za čezmejno dodeljevanje stroškov ter večjo preglednost;

C.  ker je prvi seznam projektov skupnega interesa, vzpostavljen leta 2013 z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1391/2013, vseboval 248 projektov skupnega interesa, drugi, vzpostavljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/89, 195 projektov skupnega interesa, tretji, vzpostavljen z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/540, pa 173 projektov skupnega interesa; ker je Komisija 31. oktobra 2019 sprejela četrti seznam projektov skupnega interesa, na katerem je 151 projektov skupnega interesa;

D.  ker sta se sozakonodajalca v skladu s stališčem Parlamenta iz prve obravnave z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe o Instrumentu za povezovanje Evrope za obdobje 2021–2027 začasno dogovorila, da bi morala Komisija oceniti učinkovitost in skladnost politike uredbe TEN-E, kar bi bilo tudi v skladu z doseganjem energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030, dolgoročno zavezo EU glede razogljičenja in načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“; ker naj bi Parlament in Svet to oceno prejela do 31. decembra 2020;

E.  ker je bila uredba o TEN-E potrjena pred sprejetjem Pariške pogodbe, ki vsebuje zavezo k „izpolnjevanju cilja zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev porasta temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi“;

F.  ker se je politika na področju energetike v Uniji od sprejetja uredbe TEN-E leta 2013 bistveno spremenila, na kar so vplivali različni dejavniki;

G.  ker ima energija osrednjo vlogo pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, zato so potrebna prizadevanja za nadaljnje razogljičenje energetskega sistema, da bi Unija najkasneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij, kot tudi prizadevanja za spodbujanje prehoda v drugih sektorjih, izziv pa je tudi povečano povpraševanje po električni energiji;

H.  ker Unija za doseganje svojih podnebnih in energetskih ciljev ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti potrebuje posodobljeno, visoko zmogljivo energetsko infrastrukturo, ki bo primerna za prihodnost, stroškovno učinkovita ter bo lahko zagotavljala zanesljivo oskrbo z energijo, vključno z diverzifikacijo poti, virov in dobaviteljev;

I.  ker uredba TEN-E opredeljuje prednostne naloge vseevropske energetske infrastrukture, ki jih je treba izvesti, če želimo doseči cilje energetske in podnebne politike Unije, kot tudi projekte skupnega interesa, ki so potrebni za uresničitev teh prednostnih nalog;

J.  ker bi morali prednostni koridorji, prednostna območja in merila za upravičenost v skladu z razvojem energetskega sistema in dosledno upoštevati prednostne naloge politike Unije, zlasti v kontekstu dolgoročnih rešitev za razogljičenje;

K.  ker bi bilo treba ustrezno uvajanje infrastrukture in politike za energetsko učinkovitost izvajati kot dopolnitev, da bi prispevali k čim bolj stroškovno učinkovitem doseganju ciljev Unije;

L.  ker Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem odgovoru poziva, naj se sprememba smernic za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E) opravi še pred sprejetjem novega seznama projektov skupnega interesa;

1.  pozdravlja napoved v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, da bo sprememba smernic TEN-E potekala leta 2020;

2.  poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2020 pripravi predlog za spremembo smernic TEN-E, pri kateri se bodo upoštevali zlasti energetski in podnebni cilji Unije za leto 2030, dolgoročna zaveza Unije glede razogljičenja in načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“;

3.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 zagotovi smernice glede porabe finančnih sredstev iz Instrumenta za povezovanje Evrope in glede izbire projektov za peti seznam projektov skupnega interesa, da bosta tako poraba kot izbira v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru Pariškega sporazuma;

4.  meni, da morajo biti merila za dodelitev statusa projektov skupnega interesa, določena v smernicah TEN-E, v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije, vključno s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050, kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta iz decembra 2019, in z vsemi petimi razsežnostmi energetske unije, vključno s ciljem cenovne dostopnosti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 115, 25.4.2013, str. 39.
(2) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0420.
(4) UL L 282, 19.10.2016, str. 1.
(5) UL C 346, 27.9.2018, str. 70.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.
(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.


Sklenitev sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, o katerem se pogajata EU in Nova Zelandija
PDF 139kWORD 47k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu in Komisiji glede sklenitve sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Nove Zelandije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, o katerem se pogajata Evropska unija in Nova Zelandija (COM(2019)05512020/2048(INI))
P9_TA(2020)0200A9-0131/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Nove Zelandije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2019)0551),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 13. maja 2020 o pooblastilu za začetek pogajanj z Novo Zelandijo o sporazumu med Evropsko unijo in Novo Zelandijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Nove Zelandije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), zlasti členov 2, 6, 7, 8 in 47,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 16 in 218,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij(4),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(5),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108) in njenega dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov (ETS št. 181),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 1/2020 o pogajalskem mandatu za sklenitev mednarodnega sporazuma o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in organi kazenskega pregona Nove Zelandije,

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v letu 2019,

–  ob upoštevanju poziva iz Christchurcha, ki so ga sprejeli Nova Zelandija, Francija, Komisija, tehnološka podjetja in drugi, k izbrisu spletnih vsebin o terorizmu in nasilnem ekstremizmu,

–  ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0131/2020),

A.  ker se lahko v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 pristojnemu organu tretje države ali mednarodni organizaciji prenesejo osebni podatki, če je to potrebno za izvajanje nalog Europola na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe, kar zadeva varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, ali sporazumov o sodelovanju, sklenjenih pred 1. majem 2017, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, in v izjemnih okoliščinah na podlagi posameznega primera pod strogimi pogoji iz člena 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, če so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi; poudarja, da bi moral sporazum povsem spoštovati temeljne pravice in načela, priznana z Listino;

B.  ker morajo biti mednarodni sporazumi, na podlagi katerih lahko Europol in tretje države sodelujejo med seboj in si izmenjujejo osebne podatke, skladni s temeljnimi pravicami, priznanimi z Listino, zlasti s členi 2, 6, 7, 8 in 47, in členom 16 PDEU, in torej spoštovati načelo omejitve namena in pravice do dostopa in popravka; ker bi morali ti sporazumi biti pod nadzorom neodvisnega organa, kot je izrecno določeno v Listini, ter se izkazati za potrebne za izpolnjevanje nalog Europola in sorazmerne s temi nalogami;

C.   ker je v programskem dokumentu Europola za obdobje 2020–2022(6) poudarjeno, da celovito in uspešno izvajanje dejavnosti Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT), zlasti na operativni ravni, ni mogoče brez tesnega partnerstva s tretjimi državami in organizacijami; ker so stališča EU in Nove Zelandije o svetovnih varnostnih vprašanjih zelo podobna in se obe v zvezi s tem zavzemata za podoben pristop;

D.  ker sta Europol in novozelandska policija že vzpostavila okvir za okrepljeno sodelovanje prek delovnega dogovora in memoranduma o soglasju, ki sta bila podpisana leta 2019 in novozelandski policiji omogočata, da uporablja Mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij (SIENA) in na sedež Europola v Haagu stalno napoti uradnika za zvezo;

E.  ker je Europol v preteklosti sklenil več operativnih sporazumov o izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami; ker je leta 2018 Unija začela pogajanja o o tem vprašanju z osmimi državami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (Turčija, Izrael, Tunizija, Maroko, Libanon, Egipt, Alžirija in Jordanija); ker je Parlament sprejel resolucije o pogajalskih mandatih za omenjene sporazume(7);

F.  ker Europol stopnjo ogroženosti zaradi džihadistov označuje kot visoko in ker je bil v letu 2018 terorizem še naprej največja grožnja varnosti v državah članicah; ker je število aretacij desničarskih teroristov ostalo na razmeroma nizki ravni, vendar se je vseeno že tretje leto zapored povečalo; ker so države članice Europolu poročale, da so službe kazenskega pregona leta 2018 uporabile orodja za izmenjavo podatkov, da bi onemogočile, prekinile ali preiskale 129 džihadističnih napadov;

G.  ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzira Europol, poleg tega pa institucijam EU svetuje pri politikah in zakonodaji, ki se nanašajo na varstvo podatkov, tudi pri pogajanjih o sporazumih na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

H.  ker utegne biti glede na desničarski teroristični napad na dve mošeji v Christchurchu leta 2019 operativno sodelovanje na podlagi sporazuma med Europolom in Novo Zelandijo z izmenjavo osebnih podatkov bistveno za preprečevanje in pregon drugih hudih kaznivih dejanj in terorističnih napadov, ki bi bili lahko v prihodnosti načrtovani ali izvedeni v EU ali po svetu;

I.   ker bi prenosi osebnih podatkov, zbranih pri preiskavah kaznivih dejanj, ki bi jih nato obdelal Europol v okviru sporazuma, lahko znatno vplivali na življenja zadevnih posameznikov;

1.  meni, da bo Evropska unija z sodelovanjem z Novo Zelandijo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj še bolje zaščitila svoje varnostne interese, zlasti na področju preprečevanja terorizma in boja proti njemu, oviranja organiziranega kriminala in boja proti kibernetskemu kriminalu; spodbuja Komisijo, naj hitro začne pogajanja z Novo Zelandijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in pristojnimi organi Nove Zelandije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu ob polnem upoštevanju pogajalskih smernic, ki jih je sprejel Svet; poziva Komisijo, naj upošteva še druga priporočila iz te resolucije;

2.  vztraja, da mora biti v sporazumu raven varstva podatkov v bistvu enakovredna ravni, določeni v zakonodaji EU, tako v pravu kot v praksi; vztraja tudi, da sporazum ne more biti sklenjen, če takšne ravni varstva ni mogoče zagotoviti; s tem v zvezi opozarja, da je Komisija leta 2012 Novo Zelandijo uradno priznala kot državo, ki zagotavlja ustrezno raven varstva podatkov; vendar ta sklep velja le za zadeve, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, in se zato ne uporablja za vprašanja preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

3.  meni, da je zavoljo učinkovitejšega boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu nadvse pomembno dati prednost čezmejni izmenjavi informacij med ustreznimi službami za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, tako znotraj EU kot tudi z globalnimi partnerji;

4.  poziva, naj sporazum vsebuje vse potrebne zaščitne ukrepe in nadzor, kar zadeva varstvo osebnih podatkov, ki so bili določeni v pogajalskih smernicah; ugotavlja, da bi bilo treba prenos občutljivih osebnih podatkov dovoliti le v izjemnih primerih, ko je takšen prenos nujno potreben in sorazmeren za preprečevanje kaznivih dejanj, zajetih v sporazumu, in za boj proti njim; poudarja, da bi bilo treba opredeliti jasna varovala za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, osebe, povezane s tem posameznikom, in osebe, povezane s kaznivim dejanjem, kot so priče in žrtve, da bi zagotovili spoštovanje temeljnih pravic;

5.  meni, da bi bilo treba v prihodnjem sporazumu v skladu z načelom omejitve namena izrecno določiti seznam kaznivih dejanj, v primeru katerih se lahko izmenjujejo osebni podatki, in sicer v skladu z evropskimi opredelitvami kaznivih dejanj, če so na voljo; meni, da bi moral ta seznam vključevati dejavnosti, ki sodijo v ta kazniva dejanja, ter posledice, ki bi jih prenos teh podatkov verjetno imel;

6.  poudarja, da bi morali preneseni osebni podatki zadevati posamezne kazenske zadeve in da bi bilo treba v sporazumu jasno opredeliti pojem posameznih kazenskih zadev, na podlagi katerega se ocenjuje, ali je prenos podatkov nujen in sorazmeren;

7.  vztraja pri tem, da mora sporazum vsebovati določbo, v kateri bo jasno in natančno določeno, kako dolgo naj se preneseni osebni podatki hranijo na Novi Zelandiji in da jih je treba po koncu tega obdobja izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotavljanje skladnosti; v zvezi s tem zahteva, naj se v sporazumu zlasti opredeli redni pregled obdobja hrambe in nadaljnjih potreb po hrambi osebnih podatkov, pa tudi druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se upošteva časovna omejenost; vztraja, da je treba v izjemnih primerih, ko obstajajo ustrezno utemeljeni razlogi za podaljšanje hrambe podatkov tudi po preteku obdobja hrambe, te razloge in spremno dokumentacijo predložiti Europolu in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov;

8.  poziva Svet in Komisijo, naj v sodelovanju z novozelandsko vlado ter v skladu s sodno prakso Sodišča in v smislu člena 8(3) Listine določita, kateri neodvisni nadzorni organ, ki ima dejanska preiskovalna in intervencijska pooblastila, bo pristojen za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; poudarja, da se je treba o ustanovitvi tega organa dogovoriti in ga dejansko ustanoviti, preden lahko mednarodni sporazum začne veljati; vztraja, da je treba v sporazumu izrecno navesti ime tega organa;

9.  meni, da bi moral mednarodni sporazum vsebovati določbo, na podlagi katere lahko EU sporazum v primeru njegove kršitve začasno prekine ali prekliče; meni, da mora imeti tudi neodvisni nadzorni organ pooblastilo za to, da odloči o začasnem prenehanju ali prekinitvi prenosa osebnih podatkov v primeru kršitve sporazuma; meni, da bi moralo biti na podlagi sporazuma organom dovoljeno, da še naprej obdelujejo osebne podatke, ki sodijo v področje uporabe sporazuma in so bili preneseni pred prenehanjem njegovega izvajanja ali prekinitve; meni, da bi bilo treba uveljaviti postopek za spremljanje in redno ocenjevanje sporazuma, da bi ocenili, ali partnerji ravnajo v skladu s sporazumom ter tudi, ali sam sporazum deluje v skladu z operativnimi potrebami Europola in z zakonodajo EU o varstvu podatkov;

10.  meni, da bi moral biti nadaljnji prenos podatkov Europola s strani pristojnih novozelandskih organov drugim organom v Novi Zelandiji, tudi za uporabo v sodnih postopkih, dovoljen samo za prvotne namene, za katere je Europol informacije prenesel, te prenose pa bi moral Europol predhodno odobriti; meni, da bi morali nadaljnji prenos podatkov Europola s strani pristojnih novozelandskih organov organom tretjih držav prepovedati;

11.  poziva Svet in Komisijo, naj se o določbah osnutka sporazuma pred njegovim končanjem in med potekom pogajanj posvetujeta z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov;

12.  meni, da bi moral mednarodni sporazum z Novo Zelandijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja EU o varstvu podatkov; s tem v zvezi zahteva, da se v sporazum vključijo jasna in podrobna pravila glede informacij, ki jih je treba zagotoviti posameznikom, na katere se nanašajo podatki;

13.  poudarja, da bo Parlament odobril sklenitev sporazuma le, če bo ustrezno vključen v vse faze postopka; pričakuje, da bo v celoti in proaktivno obveščen o napredku pogajanj v skladu s členom 218 PDEU in da bo dokumente prejel sočasno s Svetom, da bo lahko opravil svojo nadzorno vlogo;

14.  poudarja, da bo odobril sklenitev sporazuma le pod pogojem, da ta ne bo ogrožal pravic do zasebnosti in varstva podatkov ter drugih temeljnih pravic in svoboščin, ki jih zagotavlja Listina; želi dodati, da lahko Evropski parlament v skladu s členom 218(11) PDEU pridobi mnenje Sodišča o tem, ali je sklenitev sporazuma v skladu s Pogodbami;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Nove Zelandije.

(1) UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
(2) UL L 295, 21.11.2018, str. 39.
(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(4) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
(5) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(6) Programski dokument Europola za obdobje 2020–2022, ki ga je upravni odbor Europola sprejel 25. marca 2020, EDOC# 1003783v20E.
(7) UL C 118, 8.4.2020, str. 69-108.


Trajnostna strategija za kemikalije
PDF 195kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije (2020/2531(RSP))
P9_TA(2020)0201B9-0222/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 168 in 191,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(1) (7. okoljski akcijski program) in njegove vizije za leto 2050,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (uredba REACH)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (uredba CLP)(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi(8),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/128/ES z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov ter njenih poznejših sprememb(9),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih(11) („uredba o kozmetičnih izdelkih“),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008(12),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/39/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike(14) kot dragocenega orodja za spremljanje in zmanjšanje čezmejnega kemičnega onesnaževanja površinskih voda,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU(15),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2398 z dne 12. decembra 2017(16), Direktive (EU) 2019/130 z dne 16. januarja 2019(17) in Direktive (EU) 2019/983 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu(18),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene(19),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. junija 2019 z naslovom Snovanje strategije Unije za trajnostno politiko na področju kemikalij,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. oktobra 2019 z naslovom Več krožnosti – prehod na trajnostno družbo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 z naslovom Nov strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu: boljše izvajanje varnosti in zdravja pri delu v EU,

–  ob upoštevanju političnih smernic Komisije za obdobje 2019–2024, zlasti cilja o Evropi brez emisij,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773) ter poglobljene analize, na katero se opira to sporočilo(20),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2018 z naslovom Splošno poročilo Komisije o izvajanju uredbe REACH in pregledu nekaterih elementov – Sklepi in ukrepi (COM(2018)0116) ter spremnega delovnega dokumenta služb Komisije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. novembra 2018 z naslovom Za celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih (COM(2018)0734),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. novembra 2018 z naslovom Pregled Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kozmetičnih izdelkih v zvezi s snovmi z lastnostmi endokrinih motilcev (COM(2018)0739),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2019 z naslovom Ugotovitve preverjanja ustreznosti najpomembnejše zakonodaje o kemikalijah (razen uredbe REACH) ter opredeljeni izzivi, vrzeli in pomanjkljivosti (COM(2019)0264),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. aprila 2009 o regulativnih vidikih nanomaterialov(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih(24),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2020 z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020)0098),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju evropskega načrta za premagovanje raka, ki ga je Komisija predstavila februarja 2020,

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja Komisije o evropskem načrtu za premagovanje raka(25),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032) in s tem povezanega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2018)0020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o izvajanju Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov(29),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2019 o celovitem okviru Evropske unije o endokrinih motilcih(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o globalni prepovedi testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih(32),

–  ob upoštevanju poročila okoljskega programa OZN z dne 29. aprila 2019 z naslovom Global Chemicals Outlook II - From Legacies to Innovative Solutions: Implementing the 2030 Agenda for Sustainable Development (Drugo poročilo o svetovnih obetih na področju kemikalij – od kemikalij iz preteklosti do inovativnih rešitev: izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020 (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020),

–  ob upoštevanju študije iz avgusta 2017 o strategiji za nestrupeno okolje v sedmem okoljskem akcijskem programu(33), ki jo je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju študije o endokrinih motilcih: od znanstvenega dokaza do varovanja zdravja ljudi(34), ki jo je naročil Odbor Evropskega parlamenta za peticije ter je bila objavljena januarja 2019 in posodobljena maja 2019,

–  ob upoštevanju poročila iz junija 2019, ki sta ga koordinirala Komisija in njen organizacijski partner dansko ministrstvo za okolje in prehrano z naslovom EU Chemicals Policy 2030: Building on the past, moving to the future (Politika EU o kemikalijah do leta 2030: graditi na preteklosti s pogledom v prihodnost),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 05/2020 o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev: omejen napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o trajnostni strategiji za kemikalije (O-000044/2020 – B9-0013/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je Komisija v sporočilu z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru napovedala, da bo do poletja 2020 predstavila trajnostno strategijo za kemikalije;

B.  ker bi morala trajnostna strategija za kemikalije prispevati k ustreznemu izvajanju načel politike Unije o okolju, kot so opredeljena v členu 191(2) PDEU;

C.  ker EU in njene države članice niso izpolnile cilja 12 v okviru ciljev trajnostnega razvoja, na podlagi katerega bi morale do leta 2020 zagotoviti ustrezno ravnanje s kemikalijami in vsemi odpadnimi snovmi v njihovem celotnem življenjskem ciklu v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi okviri ter občutno zmanjšati njihovo sproščanje v zrak, vodo in tla, da bi se zmanjšali njihovi škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje; ker so potrebna znatno večja prizadevanja za uresničitev cilja 3 v okviru ciljev trajnostnega razvoja in do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi nevarnih kemikalij ter onesnaženosti zraka, vode in tal; ker lahko trajnostna strategija za kemikalije prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

D.  ker se kemične, fizikalne in toksikološke lastnosti kemikalij zelo razlikujejo; ker veliko snovi, ki so sestavni del našega vsakodnevnega življenja, sicer ni nevarnih ali obstojnih, nekatere pa ostanejo v okolju, se kopičijo v prehranski verigi in so lahko že v nizkih koncentracijah škodljive za zdravje ljudi;

E.  ker onesnaževanje s sintetičnimi kemikalijami močno in vse bolj ogroža javno zdravje in okolje; ker je na primer rak, ki ga povezujejo z izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam, glavni vzrok smrti, povezanih z delom; ker v EU vsako leto zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu približno 120 000 ljudi zboli za rakom, kar pomeni približno 80 000 smrtnih primerov letno(35);

F.  ker imajo predpisi ključno vlogo pri preprečevanju škode zaradi nevarnih kemikalij; ker se ocenjuje, da se je v zadnjih 20 letih, tudi zaradi izvajanja zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, preprečilo milijon novih primerov raka; ker je bilo v študiji iz leta 2017 previdno ocenjeno, da kumulativne koristi zakonodaje o kemikalijah v Evropski uniji znašajo več deset milijard EUR na leto(36);

G.  ker je treba s trajnostno strategijo za kemikalije dejansko zmanjšati izpostavljenost ljudi in okolja nevarnim kemikalijam ter hkrati izboljšati konkurenčnost in inovativnost evropske industrije;

H.  ker onesnaževanje s kemikalijami povzroča izgubo kopenskih in vodnih ekosistemov in vodi do zmanjšanja „odpornosti ekosistemov“, tj. njihovih samozaščitnih in obnovitvenih sposobnosti, kar je vzrok za hiter upad živalskih populacij;

I.  ker je Svet 26. junija 2019 pozval Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za odpravo vseh nebistvenih oblik uporabe perfluoriranih spojin (PFAS) zaradi njihove visoke obstojnosti ter povečanih tveganj za zdravje in okolje(37);

J.  ker je Evropska agencija za okolje v poročilu iz leta 2020 z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi izrazila rastočo zaskrbljenost glede vloge kemikalij pri slabšanju stanja našega okolja in opozorila, da predvideno povečanje proizvodnje kemikalij ter stalnih emisij obstojnih in nevarnih kemikalij kaže, da se kemična obremenitev za zdravje in okolje verjetno ne bo zmanjšala ter da sedanje politike niso ustrezne za obravnavanje velikega števila kemikalij;

K.  ker je potreben prehod na proizvodnjo kemikalij, ki so varne po zasnovi, vključno z uporabo manj nevarnih kemikalij v celotnem življenjskem ciklu proizvodov, da se zmanjša onesnaževanja s kemikalijami in izboljša krožnost evropskega gospodarstva; ker mora akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo obravnavati strupene kemikalije, da bi dosegli te cilje;

L.  ker dopuščanje vnosa prepovedanih snovi ali snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, na trg EU prek uvoženih proizvodov iz tretjih držav ni v skladu s ciljem razvoja ciklov nestrupenih materialov;

M.  ker je dobrodošlo, da Komisija financira projekte za spodbujanje inovativnih digitalnih tehnologij za sledenje kemikalijam v dobavni verigi (npr. blokovna veriga);

N.  ker so zarodki, dojenčki, otroci, nosečnice, starejši in revni še posebej dovzetni za učinke izpostavljenosti kemikalijam; ker so gospodinjstva z nizkimi dohodki lahko nesorazmerno izpostavljena, ker pogosto živijo blizu virov večjih izpustov, kot so odlagališča nevarnih odpadkov in proizvodni obrati(38);

O.  ker Komisija ni nikoli pripravila strategije za nestrupeno okolje, kot je bilo obljubljeno v sedmem okoljskem akcijskem načrtu; ker je zdaj pomembno, da Komisija predlaga ambiciozno strategijo za učinkovito zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in okolja nevarnim kemikalijam ter hkratno izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti evropske industrije;

P.  ker so bile v študijah, ki jih naročila Komisija (npr. v zvezi s strategijo za nestrupeno okolje ter v okviru preverjanj ustreznosti uredbe REACH in zakonodaje na področju kemikalij, razen uredbe REACH), ugotovljene pomembne vrzeli v zakonodaji EU za varno ravnanje s kemikalijami v EU, med drugim neskladnosti na ravni sektorskih zakonodaj in pomanjkljivo izvajanje, ter je bil v njih opisan širok nabor ukrepov, ki bi jih bilo treba preučiti;

Q.  ker so zaradi teh vrzeli in neskladnosti potrebni zakonodajni ukrepi za učinkovito zaščito zdravja ljudi in okolja pred tveganji, ki jih povzročajo kemikalije;

R.  ker bi morala trajnostna strategija za kemikalije temeljiti na najnovejših neodvisnih znanstvenih spoznanjih in metodah ter obravnavati dejansko izpostavljenost skozi celotne življenjske cikle;

S.  ker morajo Komisija in države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 opraviti neodvisno, objektivno in pregledno oceno aktivnih snovi v pesticidih in proizvodih, Evropska agencija za varnost hrane pa mora v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 (splošna živilska zakonodaja) izvesti neodvisen znanstveni pregled;

1.  pozdravlja cilj ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov; priznava ključno vlogo sektorja kemikalij pri doseganju več ciljev zelenega dogovora, zlasti ambicije ničelnega onesnaževanja, podnebne nevtralnosti, energetskega prehoda, spodbujanja energijske učinkovitosti in krožnega gospodarstva, saj nudi inovativne proizvodne procese in materiale;

2.  meni, da je treba vse oblike onesnaževanja preprečiti ali zmanjšati na raven, ki ni več škodljiva za zdravje ljudi in okolje, ter tako omogočiti, da živimo dobro znotraj okoljskih omejitev našega planeta;

3.  meni, da je zagotavljanje, da so vsi načini uporabe kemikalij, materialov in proizvodov varni, trajnostni in krožni po zasnovi, ključen preventivni ukrep za varovanje zdravja ljudi, vzpostavitev okolja brez strupov (zrak, voda, tla) in zaščito biotske raznovrstnosti, pa tudi za vzpostavitev podnebno nevtralnega, z viri gospodarnega, krožnega in konkurenčnega gospodarstva;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi celovito trajnostno strategijo o kemikalijah, da bi dosegli potreben paradigmatski preskok za uresničitev cilja ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov, da bi zagotovili visoko raven zaščite zdravja ljudi, zdravja živali in okolja, čim bolj zmanjšali izpostavljenost nevarnim kemikalijam, pri tem pa bi bilo treba zlasti upoštevati previdnostno načelo in učinkovito zaščito delavcev, čim bolj zmanjšati uporabo poskusov na živalih, ohranjati in obnavljati ekosisteme in biotsko raznovrstnost ter spodbujati inovacije pri trajnostnih kemikalijah, ki bodo podlaga za evropsko strategijo za krožno, varno in trajnostno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri, obenem pa bi okrepili konkurenčnost in inovacijsko sposobnost gospodarstva Unije ter zagotovili zanesljivost oskrbe in spodbudili zaposlovanje v EU;

5.  poudarja, da mora prihodnja trajnostna strategija za kemikalije obravnavati tudi trajnostno pridobivanje materialov in energijsko intenzivnost pri proizvodnji kemikalij v celotni dobavni verigi, pa tudi zdravstvene, socialne in okoljske standarde ter človekove pravice;

6.  poudarja, da bi morala biti nova strategija skladna z drugimi političnimi cilji iz zelenega dogovora, vključno s cilji iz podnebne zakonodaje, novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, novo industrijsko strategijo za Evropo in evropskim načrtom za boj proti raku, pa tudi z novimi okoliščinami za gospodarstvo po pandemiji COVID-19, ter jih dopolnjevati;

7.  poudarja, da bi morala nova strategija opisati sektorje v katerih in načine kako lahko kemična industrija prispeva k tem ciljem, kot so čista energija, surovine, trajnostni promet, digitalizacija in zmanjšana poraba;

8.  meni, da bi morala Komisija pripraviti celovito strategijo s ključnim poudarkom na trajnosti, ki bi morala prispevati h konsolidaciji vseh ustreznih politik, vključno s politikami na področju kemikalij, trgovine, davkov, inovacij in konkurence, ter zagotavljati njihovo izvrševanje, da bi privabili naložbe v Evropo in ustvarili trge za krožne in nizkoogljične proizvode;

9.  poudarja, da je kemična industrija zelo pomembna za evropsko gospodarstvo ter da sta posodobitev in razogljičenje te industrije bistvenega pomena za uresničevanje ciljev zelenega dogovora; priznava, da lahko kemična industrija zagotovi več nizkoogljičnih rešitev; poudarja pomen razvoja kemične industrije, da bi pomagala pri uresničevanju podnebnih ambicij EU za leti 2030 in 2050; poudarja, da je spodbujanje varnih in trajnostnih inovacij ključni element pri prehodu z linearne na krožno in trajnostno industrijo, kar bi temu sektorju zagotovilo pomembno konkurenčno prednost;

10.  meni, da bi bilo treba s trajnostno strategijo za kemikalije doseči usklajenost in sinergije med zakonodajo o kemikalijah (REACH, CLP, obstojna organska onesnaževala, živo srebro, fitofarmacevtska sredstva, biocidi, mejne vrednosti ostankov, zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu) in zakonodajo Unije, povezano s tem, tudi s posebno zakonodajo o proizvodih (igrače, kozmetični izdelki, materiali, namenjeni za stik z živili, gradbeni proizvodi, farmacevtski izdelki, embalaža, Direktiva (EU) 2019/904 o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo), splošno zakonodajo o proizvodih (okoljsko primerna zasnova, znak za okolje, prihodnja politika o trajnostnih proizvodih), zakonodajo, ki ureja različne dele okolja (voda, tla in zrak), zakonodajo o virih onesnaževanja, vključno z industrijskimi obrati (direktiva o industrijskih emisijah, direktiva Seveso III), pa tudi zakonodajo o odpadkih (npr. direktiva o omejevanju nevarnih snovi, direktiva o izrabljenih vozilih);

11.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zmanjšanju prekrivanj med pravnimi okviri in med nalogami, dodeljenimi Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski agenciji za zdravila (EMA);

12.  poudarja, da mora biti trajnostna strategija za kemikalije usklajena s hierarhijo ukrepov za obvladovanje tveganja, pri kateri imajo preprečevanje izpostavljenosti, postopno prenehanje uporabe nevarnih snovi in zamenjava z varnejšimi alternativami, kjer je to izvedljivo, prednost pred ukrepi obvladovanja;

13.  poudarja, da je treba v okviru ukrepov za izboljšanje javnega zdravja in povečanje odpornosti proti virusom, kot je SARS-CoV-2, zmanjšati in preprečiti izpostavljenost kemikalijam, kot so endokrini motilci, za katere se je izkazalo, da prispevajo k velikemu porastu kroničnih bolezni, nekateri od njih pa lahko ovirajo imunski sistem in njegove vnetne reakcije(39);

14.  poudarja, da bi morala strategija v celoti odražati previdnostno načelo in načelo preventivnega ukrepanja ter načeli, da se okoljska škoda prednostno odpravi pri viru in da plača onesnaževalec, pa tudi temeljna načela evropske zakonodaje o kemikalijah, kot je načelo, da dokazno breme nosijo proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki, ter da bi morala učinkovito uporabljati ta načela;

15.  meni, da bi bili mehanizmi razširjene odgovornosti proizvajalca dobro orodje za izvajanje načela „onesnaževalec plača“ in da bi hkrati spodbujali inovacije;

16.  poudarja potrebo po ambicioznih ciljih za povečanje števila kemikalij, ki se preučijo vsako leto, zlasti kar zadeva njihove lastnosti endokrinih motilcev;

17.  poudarja, da bi morala biti trajnostna strategija za kemikalije tesno povezana s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

18.  izpostavlja, da bi morala nova trajnostna strategija za kemikalije temeljiti na trdnih in najnovejših znanstvenih dokazih, ob upoštevanju tveganja, ki ga povzročajo endokrini motilci, nevarne kemikalije v uvoženih proizvodih, kombinirani učinki različnih kemikalij in zelo obstojne kemikalije, in da bi morali pri poznejših regulativnih ukrepih poleg obravnave znanstvenih vprašanj (prepoznavanje in klasifikacija nevarnosti)(40) opraviti oceno učinka, pri kateri bi bilo treba upoštevati mnenje ustreznih deležnikov, da se izboljša jasnost, kar zadeva prednostne naloge;

19.  poudarja, da trajnostna politika na področju kemikalij zahteva sočasno ukrepanje z več vidikov: opredelitev meril za trajnostne kemikalije za spodbujanje naložb, ki bi prispevale k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, izboljšanje sledenja nevarnih kemikalij v proizvodih in spodbujanje njihove zamenjave z varnejšimi alternativami ter oblikovanje zavezništev s ključnimi sektorji za pripravo pobud za krožno gospodarstvo (npr. gradbeništvo, tekstilna industrija, industrija elektronike, avtomobilska industrija);

20.  ponavlja, da bi bilo treba odpraviti vse regulativne vrzeli in slabosti v zakonodaji EU o kemikalijah, da bi bilo treba zakonodajo v celoti izvajati in da bi morala nova trajnostna strategija za kemikalije dejansko prispevati k največjemu možnemu hitremu nadomeščanju snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in drugih nevarnih kemikalij, vključno z endokrinimi motilci, zelo obstojnimi kemikalijami, nevrotoksikanti in imunotoksikanti ter obstojnimi organskimi onesnaževali, pa tudi k reševanju vprašanj kombiniranih učinkov kemikalij, nanooblik snovi in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v proizvodih; meni, da bi morala strategija prispevati tudi k učinkovitosti nadzornih ukrepov; ponavlja, da bi morala vsakršna prepoved omenjenih kemikalij upoštevati vse vidike trajnosti;

21.  z zaskrbljenostjo ponovno poudarja, da je zakonodaja, ki preprečuje prisotnost kemikalij v proizvodih, tudi v uvoženih proizvodih, razdrobljena, da ni sistematična niti dosledna in da se uporablja le za nekatere snovi, proizvode in vrste uporabe, pri čemer pogosto obstajajo številne izjeme; poziva Komisijo, naj v okviru trajnostne strategije za kemikalije predstavi akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti v sedanjem pravnem okviru, pri čemer naj se prednostno osredotoči na proizvode, s katerimi potrošniki pogosto prihajajo v tesen stik, kot so tekstilni proizvodi, pohištvo, otroški proizvodi in vpojni higienski proizvodi;

22.  opozarja, da je treba do leta 2020 vse zadevne snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, vključno s snovmi z lastnostmi endokrinih motilcev, ki vzbujajo enako zaskrbljenost, uvrstiti na seznam kandidatnih snovi iz uredbe REACH; poudarja, da bodo po letu 2020 potrebna prizadevanja za odkrivanje morebitnih dodatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in za nadaljnje zagotavljanje popolne skladnosti dokumentacije v zvezi z registracijo; poziva Komisijo, naj hitro postopno odpravi snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

23.  meni, da bi morala nova strategija za kemikalije zagotoviti, da nobene kemične snovi s potencialno nevarnimi učinki na zdravje ljudi ali okolje ne bi dali na trg pred temeljito oceno nevarnosti in tveganj, povezanih s to snovjo;

24.  poudarja, da se je treba jasno zavezati k srednjeročnemu in dolgoročnemu zagotavljanju financiranja za boljše in neodvisne raziskave na področju zelene kemije, ki temelji na varni zasnovi, za razvoj varnih in trajnostnih alternativ, vključno z nekemičnimi alternativami, in za spodbujanje nadomestitve škodljivih kemikalij, kjer je to mogoče, ter varne in trajnostne proizvodnje, ki zagotavlja ustrezne pogoje za varne in trajnostne inovacije ter razvoj novih in varnejših kemikalij;

25.  poudarja, da bi morala kemična industrija veliko prispevati k temu financiranju;

26.  poudarja, da se je treba jasno zavezati k zagotavljanju sredstev za humani biomonitoring in okoljsko spremljanje vplivov in izpostavljenosti kemikalijam za izboljšanje ocenjevanja in obvladovanja kemičnih tveganj, pa tudi k boljši izmenjavi in uporabi podatkov o spremljanju na lokalni, regionalni in nacionalni rani ter ravni EU med državami, sektorji in institucijami na ustreznih področjih politike (npr. voda, kemikalije, zrak, biomonitoring, zdravje itd.); poudarja, da bi bilo treba študije o humanem biomonitoringu izvajati ob polnem spoštovanju ustrezne zakonodaje o varstvu podatkov;

27.  meni, da bi bilo treba pri znanstvenih raziskavah upoštevati tudi epigenetiko pri preskušanju domnevne strupenosti; poziva Komisijo, naj podpre ta cilj ter okrepi evropsko usklajevanje in ukrepanje na področju biomonitoringa; poudarja, da so potrebne raziskave premalo izpostavljenih vprašanj, kot so vrste raka, povezane z endokrinimi motnjami, in socialno-ekonomske posledice endokrinih motenj;

28.  poudarja, da je trajnostno financiranje raziskav in inovacij pomembno za izboljšanje znanstvenega razumevanja učinkov nevarnih kemikalij na okolje, zdravje, biotsko raznovrstnost in odpornost ekosistemov ter za spodbujanje raziskav o izboljšanju metod za odkrivanje nevarnosti, povezanih s kemikalijami;

29.  ponavlja, da je treba z obsežnejšo uporabo novih metodologij pristopa in inteligentnih strategij testiranja, vključno z metodami in vitro oziroma in silico, čim bolj zmanjšati in postopoma nadomestiti testiranje na živalih; poziva, naj se v to usmeri več prizadevanj in sredstev, da bo mogoče v vsej ustrezni zakonodaji (poleg tiste o kozmetičnih izdelkih) določiti hitro, zanesljivo in ponovljivo varnostno ocenjevanje, ki ne bo temeljilo na testiranju na živalih; obžaluje, da alternativnih metod testiranja (ki se ne izvajajo na živalih) še vedno ni mogoče uporabljati in sprejeti za regulativne namene, kar je deloma povezano z dejavniki, kot so vrzeli v razpoložljivih smernicah za testiranje(41) in nezadostna sredstva za raziskave in razvoj metod, ki se ne izvajajo na živalih; zahteva, da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje tega stanja;

30.  meni, da bi bilo treba namesto zastarelih živalskih modelov kot referenčno merilo za potrjevanje novih metod uporabiti najboljša razpoložljiva znanstvena spoznanja;

31.  poziva Komisijo, naj zagotovi precej hitrejše potrjevanje in uvajanje testnih metod, ki se ne izvajajo na živalih;

32.  poziva Komisijo, naj preuči potencial digitalne tehnologije in umetne inteligence za pospešitev razvoja orodij za napovedno toksikologijo v podporo inovacijam;

33.  poudarja, da prepovedi testiranja na živalih iz uredbe o kozmetičnih izdelkih ne sme spodkopavati testiranje, ki se izvaja v okviru druge zakonodaje, kot je uredba REACH;

34.  meni, da bi bilo treba s to strategijo splošno oceno tveganja začeti širše uporabljati za celotno zakonodajo;

35.  poziva Komisijo, naj z vsemi potrebnimi ukrepi zagotovi, da se bodo v vseh ustreznih predpisih v celoti in dosledno obravnavali kombinirani učinki kemikalij, tudi tako, da se zmanjša izpostavljenost ter po potrebi spremenijo zahteve v zvezi s podatki in razvijejo nove testne metode, po možnosti v skladu z metodologijami, o katerih so se dogovorile agencije EU;

36.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije, Evropsko agencijo za varnost hrane, državami članicami in deležniki razvije metodologijo, ki bi upoštevala kombinirane učinke kemikalij, vključno s kombinirano izpostavljenostjo več kemikalijam in izpostavljenostjo iz različnih virov, kot je na primer faktor ocenjevanja zmesi, ter prilagodi pravne zahteve za obravnavanje teh učinkov pri oceni in obvladovanju tveganja v vseh ustreznih zakonodajah o kemikalijah in emisijah;

37.  pozdravlja uporabo načela „ena snov – ena ocena nevarnosti“, da se bodo sredstva agencij in znanstvenih organov Unije bolje uporabila in se prizadevanja, tudi glede testiranja, ne bodo podvajala, pa tudi da bo manj možnosti za različne rezultate ocen ter se bodo predpisi o kemikalijah hitreje izvajali in bodo bolj usklajeni in pregledni ter se bodo zagotovili višja raven varovanja zdravja in okolja ter enaki konkurenčni pogoji za industrijo, hkrati pa se bodo upoštevale posebne okoliščine malih in srednjih podjetij;

38.  poziva Komisijo, naj vzpostavi popolnoma povezano in interoperabilno zbirko podatkov EU o varnosti kemikalij, da si bodo lahko organi nemoteno izmenjevali te podatke, ter naj raziskovalcem, regulativnim organom, industriji in državljanom na splošno omogoči javen dostop do nje;

39.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med evropskima evalvacijskima agencijama EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) in ECHA (Evropska agencija za kemikalije) ter nacionalnimi agencijami, in sicer tako, da se za oceno tveganja v zvezi z biocidnimi in fitofarmacevtskimi proizvodi oblikujejo skupne smernice, pri katerih se upoštevajo najnovejše znanstvene ugotovitve, da bi tako preprečili nedoslednosti;

40.  poudarja, da je treba bolj usklajeno ocenjevati kemikalije s podobnimi nevarnostmi, tveganji ali funkcijami kot skupine; zato poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju in nadaljnjem regulativnem ukrepanju v večji meri uporablja znanstveno utemeljen pristop razvrščanja v skupine, da bi preprečili nezaželeno uporabo nadomestnih snovi in zmanjšali testiranje na živalih; poudarja, da uporaba pristopa „ena snov – ena ocena nevarnosti“ ne bi smela izključevati niti preprečiti, da se hkrati razvije tudi pristop razvrščanja snovi v skupine za oceno cele skupine kemikalij;

41.  poziva Komisijo, naj ob podpori Evropske agencije za kemikalije vzpostavi forum za analiziranje prednosti in slabosti ter izvedljivosti uvedbe nove sheme za testiranje kemikalij, s katero bi varnostne študije izvajali pooblaščeni laboratoriji/institucije, imenovani(-e) v okviru regulativnega postopka, pri čemer bi nastale stroške krili vlagatelji, da bi se upoštevalo dokazno breme, ki ga nosijo podjetja;

42.  meni, da so za ustrezno zaščito ranljivih skupin, kamor spadajo otroci, nosečnice in doječe matere, pa tudi starejše osebe, potrebni nadaljnji regulativni ukrepi. poziva Komisijo, naj sprejme splošno opredelitev ranljivih skupin in po potrebi predlaga ustrezno prilagoditev obstoječih pristopov k znanstveni oceni tveganja ter varstvo teh skupin poenoti v vseh predpisih o kemikalijah v skladu z najvišjimi standardi;

43.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni kemikalijam, ki se kopičijo in ostanejo v organih, ki se v nosečnosti ali z materinim mlekom prenašajo na otroke in katerih posledice lahko občuti več generacij;

44.  poudarja, da je treba oblikovati učinkovit mehanizem za usklajevanje zaščite ranljivih skupin, na primer z vključitvijo doslednih zahtev glede obvladovanja tveganja v ustrezne dele zakonodaje EU v zvezi s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, vključno z nevrotoksini in endokrinimi motilci;

45.  meni, da bi morala trajnostna strategija za kemikalije prispevati k visoki ravni varstva delavcev pred škodljivimi kemikalijami;

46.  poziva Komisijo, naj oblikuje zakonodajni predlog in snovi, strupene za razmnoževanje, vključi v področje uporabe Direktive 2004/37/ES o rakotvornih in mutagenih snoveh pri delu, da bo ta direktiva, kar zadeva način obravnave rakotvornih ali mutagenih snovi ali snovi, strupenih za razmnoževanje, usklajena z drugo zakonodajo EU o kemikalijah (npr. uredbo REACH in zakonodajo o biocidih, pesticidih in kozmetiki);

47.  poudarja, da je pomembno zahtevati, da so vloge za avtorizacijo v okviru uredbe REACH dovolj natančne tudi glede izpostavljenosti zadevni snovi, tako da je mogoče ustrezno oceniti tveganje in sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, zlasti za delavce;

48.  se zaveda, da so poklicne vrste raka razvrščene skupaj z drugimi vrstami raka in se na splošno ne priznavajo kot poklicne vrste raka; obsoja, da je bilo v več analizah ugotovljeno, da skoraj vse stroške, povezane s temi vrstami raka, nosijo delavci in njihove družine; poudarja, da so povezane tudi z izjemno visokimi stroški za delavce, delodajalce in nacionalne sisteme socialne varnosti; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno registriranje vrst raka in njihovih vzrokov, ki so povezani z delom;

49.  poudarja pomen celovitih informacij o kemični nevarnosti in informacij o varnosti, ki morajo biti na voljo delodajalcem, saj morajo zaščititi in obveščati svoje delavce s pravilnimi varnostnimi navodili ter opremo za usposabljanje in zaščito in morajo izvajati dober sistem nadzora; poziva k učinkovitim nacionalnim delovnim inšpekcijam in sankcijam za kršitve varnostnih zahtev; spodbuja ustanavljanje odborov za preprečevanje;

50.  poudarja, da je treba državljanom, delavcem in podjetjem zagotoviti jasne in razumljive informacije o kemičnih snoveh v vseh jezikih EU ter povečati preglednost in sledljivost v celotni dobavni verigi;

51.  poziva, naj se s strategijo znatno izboljša izvajanje uredbe REACH, kar zadeva registracijo, evalvacijo in avtorizacijo in omejevanje, ter pojasni, kako je povezana z zakonodajnima okviroma o varnosti in zdravju pri delu ter o razvrščanju, označevanju in pakiranju; ponovno opozarja na načelo „brez podatkov ni trga“; vztraja, da morajo biti vse registracije snovi čim prej skladne; poziva k obveznemu posodabljanju dokumentacije v zvezi z registracijo na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov, tako da bodo registracije še naprej skladne; poziva k preglednosti, kar zadeva izpolnjevanje registracijskih obveznosti, ter naj se Evropski agenciji za kemikalije da izrecna pooblastila, da v primeru večkratnega neizpolnjevanja katere od zahtev registracijsko številko odvzame; poudarja, da so programi, ki jih Evropska agencija za kemikalije in industrija izvajata na prostovoljni podlagi, pomembni za izboljšanje dokumentacije v zvezi z registracijo ne zgolj za namene skladnosti; poziva Komisijo, naj podpre okvir za spodbujanje teh programov;

52.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj si v medsebojnem sodelovanju prizadevajo, da bi vse relevantne trenutno znane snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, vključile na seznam kandidatnih snovi do konca letošnjega leta, kot sta leta 2010 obljubila nekdanji podpredsednik Komisije Tajani in nekdanji komisar Potočnik ter kot je bilo ponovno poudarjeno v načrtu Komisije iz leta 2013(42);

53.  poziva Komisijo, naj pravilno uporablja uredbo REACH v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16 (Švedska proti Komisiji v zvezi s svinčevima kromatoma);

54.  poziva Komisijo, naj upošteva roke, določene v uredbi REACH, zlasti glede odločitev v zvezi z avtorizacijo ali omejitvijo;

55.  poudarja, da je pomembno zahtevati, da so vloge za avtorizacijo dovolj natančne glede uporabe zadevne snovi, tako da je mogoče ugotoviti, ali obstajajo primerne alternative ali ne;

56.  poziva, naj se postopek za omejitev izboljša tako, da se snovi razvrstijo v skupine ter jasno opredelita in navedeta znanstvena negotovost ocene tveganja in rok za predložitev manjkajočih informacij ter upoštevajo stroški neukrepanja; poziva, naj se poveča raven potrebnih dokazov za odstopanja od predlagane omejitve;

57.  poziva Evropsko agencijo za kemikalije, naj objavi toksikološke in ekotoksikološke študije, ki jih predložijo registracijski zavezanci in vlagatelji;

58.  poziva Komisijo, naj predlaga, da se področje uporabe skrajšanega postopka iz člena 68(2) uredbe REACH, ki se nanaša na potrošniško uporabo, razširi na vse snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

59.  meni, da je treba oceno tveganja, vključno z evalvacijo, in s tem povezano obvladovanje tveganja na splošno izboljšati in pospešiti, še zlasti v zvezi z identifikacijo rakotvornih in mutagenih snovi glede na zavezanost Komisije k boju proti raku;

60.  poziva Komisijo, naj izboljša teste, ki zajemajo načine delovanja in končne točke endokrinih motilcev; poudarja, da čeprav se pomembni testi izvajajo (npr. na področju razmnoževanja, učinkov na ščitnični hormonski sistem), je njihov vpliv precej omejen zaradi nizke občutljivosti in v nekaterih primerih velike variabilnosti testov;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj ne izdajajo dovoljenj za snovi oziroma proizvode, če nimajo vseh podatkov o njihovi nevarnosti za zdravje in okolje ali če vlagatelj ne more dokazati, da ni primernih alternativ, kadar je to pogoj za avtorizacijo(43);

62.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v postopku ocenjevanja tveganja vseh kemikalij v celoti upošteva neodvisna strokovno pregledana znanstvena literatura, ki naj ima enako težo kot študije za regulativne namene, izvedene v skladu z dobro laboratorijsko prakso; poudarja, da je mogoče s tem učinkovito prispevati k zmanjšanju nepotrebnega testiranja na živalih;

63.  poziva, naj se pojasnijo določbe v zvezi z registracijo kemikalij, ki se uporabljajo kot intermediati v skladu z uredbo REACH, in sicer tako, da se te določbe uporabljajo le, kadar se intermediat pretvori v drugo registrirano snov, ter naj se zagotovi sistematični nadzor popolne skladnosti z uredbo REACH;

64.  poziva Komisijo, naj omogoči hiter, učinkovit in pregleden regulativni nadzor nad škodljivimi kemikalijami ter razvije in izvaja sistem zgodnjega opozarjanja, da se opredelijo nova in nastajajoča tveganja ter zagotovi hitro regulativno nadaljnje ukrepanje in hitro zmanjša splošna izpostavljenost;

65.  meni, da je mogoče z večjo preglednostjo glede postopkov in lastnosti kemikalij zvišati raven varovanja zdravja ljudi in okolja; poudarja, da je treba izboljšati preglednost glede skladnosti registracijskih zavezancev, obsega proizvodnje kemikalij, celovitih poročil o študijah, s katerimi se utemelji zanesljivost grobega povzetka študije, ter načrtovanja proizvodnje in uporabe snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

66.  poudarja, da bi bilo treba v skladu z uredbama CLP in REACH revidirati zakonodajo o materialih, namenjenih za stik z živili, da bi vzpostavili skladen, zaščitni pristop k varnosti materialov in proizvodov, ki pridejo v stik z živili;

67.  zlasti vztraja, da je potrebna celovita in usklajena pravna ureditev vseh materialov, namenjenih za stik z živili, ki bo temeljila na previdnostnem načelu, načelu „brez podatkov ni trga“, celovitih varnostnih ocenah, v katerih bi se obravnavale vse pomembne končne točke z vidika varnosti in zdravja, temeljile pa bi na najnovejših znanstvenih podatkih za vse kemikalije, ki se uporabljajo v materialih, namenjenih za stik z živili, učinkovitem izvrševanju in boljšem obveščanju potrošnikov;

68.  poziva, naj se v materialih, namenjenih za stik z živili, postopno prepovejo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

69.  predlaga hiter popis dobre prakse na področju pravne ureditve materialov, namenjenih za stik z živili, na ravni držav članic, vključno z nacionalnimi ukrepi za reševanje problema izpostavljenosti endokrinim motilcem in fluorogljikom;

70.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno povezavo med revizijo uredbe o materialih, namenjenih za stik z živili, ter strategijo „od vil do vilic“ in načrtom za premagovanje raka;

71.  je zaskrbljen zaradi številnih nedoslednosti v zakonodaji Unije glede obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi ter zelo obstojnih in zelo bioakumulativnih snovi, ugotovljenih pri preverjanju ustreznosti; poziva Komisijo, naj na podlagi ocen učinka in strokovnega znanja ter znotraj vzpostavljenih okvirov pripravi jasen akcijski načrt in po potrebi zakonodajne predloge o tem, kako obravnavati vse obstojne, bioakumulativne in strupene ter zelo obstojne in zelo bioakumulativne ter obstojne in mobilne snovi, pri čemer naj upošteva vse ustrezne predpise in okoljske medije;

72.  poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za perfluoroalkilirane snovi določi nespremenljive roke, da zagotovi hitro postopno odpravo vseh nebistvenih vrst uporabe PFAS ter pospeši razvoj varnih in neobstojnih alternativ za vse vrste uporabe perfluoroalkilirane snovi v okviru trajnostne strategije za kemikalije;

73.  poziva Komisijo, naj opredeli koncept bistvene uporabe nevarnih kemikalij in merila zanjo, pri čemer naj kot podlago uporabi opredelitev bistvene uporabe, ki je določena v Montrealskem protokolu o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, da se zagotovi usklajen pristop k regulativnim ukrepom v zvezi z nebistvenimi načini uporabe;

74.  nadalje meni, da bi bilo treba snovi, ki so nevrotoksične ali imunotoksične, obravnavati kot snovi, ki vzbujajo enako veliko zaskrbljenost kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, iz uredbe REACH;

75.  kot že 18. aprila 2019 poziva, naj se vzpostavi celovit okvir Evropske unije za endokrine motilce, zlasti pa naj se na podlagi opredelitve Svetovne zdravstvene organizacije horizontalno opredelijo snovi, pri katerih obstaja sum, da so endokrini motilci, pa tudi znani in domnevni endokrini motilci v skladu z razvrstitvijo rakotvornih ali mutagenih snovi ali snovi, strupenih za razmnoževanje, v uredbi CLP, ustrezno spremenijo zahteve po podatkih, dejansko zmanjša splošna izpostavljenost ljudi in okolja endokrinim motilcem, pripravijo zakonodajni predlogi za uvedbo posebnih določb o endokrinih motilcih v zakonodajo o igračah, materialih, namenjenih za stik z živili, in kozmetičnih izdelkih, da se bodo endokrini motilci obravnavali enako kot rakotvorne ali mutagene snovi ali snovi, strupene za razmnoževanje, poleg tega pa naj se revidira vsa ustrezna zakonodaja, vključno z zakonodajo o materialih, namenjenih za stik z živili, da se endokrini motilci nadomestijo z drugimi snovmi;

76.  kot že 14. marca 2013(44) poziva, naj se metode testiranja in navodila pripravijo tako, da bi se bolje upoštevali endokrini motilci, morebitni učinki pri majhnih odmerkih, kombinirani učinki ter nelinearna razmerja med odmerkom in odzivom, zlasti v kritičnem obdobju izpostavljenosti v razvoju; poudarja, naj se endokrini motilci obravnavajo kot snovi brez mejne vrednosti, razen če lahko vlagatelj znanstveno dokaže varno mejno vrednost;

77.  poziva Komisijo, naj hitro začne izvajati priporočila iz preverjanja ustreznosti najpomembnejše zakonodaje o kemikalijah (razen uredbe REACH) in v uredbi CLP uvede nove razrede nevarnosti v skladu z globalno usklajenim sistemom (npr. za endokrine motilce, zemeljsko toksičnost, nevrotoksičnost, imunotoksičnost, obstojne, bioakumulativne in strupene ter zelo obstojne in zelo bioakumulativne snovi);

78.  meni, da bi bilo treba snovi, ki so obstojne, mobilne in strupene ali zelo obstojne in zelo mobilne, dodati na seznam snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, iz uredbe REACH;

79.  poziva Komisijo, naj identifikacijo in pravno ureditev kemikalij, ki vzbujajo zaskrbljenost, kot so rakotvorne ali mutagene snovi ali snovi, strupene za razmnoževanje, in endokrini motilci, prednostno obravnava tudi v svojem evropskem načrtu za premagovanje raka, zlasti tudi zaradi zaščite delavcev, saj po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) rak v EU povzroči 52 % vseh smrti, povezanih z delovnim mestom(45);

80.  poudarja, da bi bilo treba s trajnostno strategijo za kemikalije uvesti registracijo polimerov, zahtevo po standardnih informacijah razširiti na vse snovi v količinah od 1 do 10 ton, izboljšati zahteve glede informacij o toksikoloških lastnostih ter o uporabi in izpostavljenosti, med drugim z zahtevo po poročilu o varnosti kemikalij za snovi v količinah od 1 do 10 ton, ter izboljšati ocenjevanje kompleksnih snovi (na primer snovi z neznano ali spremenljivo sestavo), in sicer tako da se Evropski agenciji za kemikalije pomaga pri nadgradnji že obstoječih rešitev (kot je profil identitete snovi); poziva, naj se razvijejo posebne metode za ocenjevanje teh vrst snovi, ki bodo omogočale zanesljiv na znanosti temelječ pristop in se bodo lahko uporabljale v praksi;

81.  opozarja, da se je Unija zavezala, da bo v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom zagotovila varnost proizvedenih nanomaterialov in materialov s podobnimi lastnostmi, ter kot že 24. aprila 2009 poziva k reviziji vse ustrezne zakonodaje, da bi se zagotovila varnost vseh vrst uporabe nanomaterialov v proizvodih, ki lahko vplivajo na zdravje, okolje ali varnost, v njihovem življenjskem ciklu, ter razvili primerni testi za ocenjevanje nevarnosti nanomaterialov in izpostavljenosti nanomaterialom v njihovem celotnem življenjskem ciklu;

82.  poziva Komisijo, naj pojasni pogoje in merila, skladno s katerimi uporaba biološko razgradljive ali za kompostiranje primerne plastike ni škodljiva za okolje in zdravje ljudi, ob upoštevanju vseh delov okolja, v katere bi bila lahko ta plastika izpuščena, in ob uporabi previdnostnega načela;

83.  poziva Komisijo, naj dokonča pregled priporočila o opredelitvi nanomaterialov, ga po potrebi revidira ter s pravno zavezujočo opredelitvijo nanomaterialov zagotovi, da bodo ti dosledno opredeljeni;

84.  zahteva, da Komisija od Evropske agencije za kemikalije zahteva redno izvajanje oceno uspešnosti in učinka evropske opazovalnice za nanomateriale;

85.  poziva, naj se zakonodaja o fitofarmacevtskih sredstvih v celoti izvaja; poziva Komisijo, naj upošteva pozive Parlamenta z dne 16. januarja 2019 k izboljšanju postopka Unije za registracijo pesticidov; poziva jo tudi, naj pospeši prehod na uporabo pesticidov z nizkim tveganjem v Evropi, kot je določeno v členu 47 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zmanjša odvisnost od njih, tako da med drugim zagovarja in podpira izvajanje praks integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, da se dosežejo cilji direktive o trajnostni rabi pesticidov ter da se prenesejo v ustrezno zakonodajo, izboljša statistiko fitofarmacevtskih sredstev, razvije boljše kazalnike tveganja, zmanjša uporabo gnojil zaradi preprečevanja izčrpanosti tal in kmete podpre pri izpolnjevanju teh ciljev;

86.  meni, da zaradi zagotavljanja varovanja javnega zdravja in enakih konkurenčnih pogojev za evropske kmete prepovedane aktivne snovi ne bi smele vstopiti na trg EU prek uvoženih proizvodov;

87.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za pospešitev razvoja fitofarmacevtskih sredstev z nizkim tveganjem in določi cilj postopne odprave pesticidov z visokim tveganjem do leta 2030;

88.  poziva Komisijo, naj določi specifične cilje za znatno zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in tveganja zaradi njih;

89.  poudarja, da se je program pregledovanja skrb vzbujajoče zavlekel in da je treba zagotoviti hitrejšo in celovitejšo (ponovno) varnostno oceno aktivnih snovi v biocidih, dodatkov in celotnih biocidnih sredstev (tudi glede povzročanja endokrinih motenj), da se zagotovi varovanje zdravja državljanov in okolja;

90.  poudarja, kako pomembno je preiti na resnično krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter razviti cikle nestrupenih materialov; meni, da bi morali proizvodi, narejeni iz neobdelanih materialov, in proizvodi, narejeni iz recikliranih materialov, izpolnjevati enake standarde za kemikalije; ponavlja, da je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je opredeljena v okvirni direktivi o odpadkih(46), preprečevanje pomembnejše od recikliranja, zato recikliranje ne bi smelo biti izgovor za širjenje uporabe nevarnih snovi iz preteklosti;

91.  ponavlja, da bi bilo treba vprašanje proizvodov, ki vsebujejo problematične snovi iz preteklosti, reševati z učinkovitim sistemom sledenja in odstranjevanja;

92.  ponavlja svoje stališče z dne 13. septembra 2018 o možnostih za obravnavanje stičišča med zakonodajami o kemikalijah, proizvodih in odpadkih, še zlasti, da so problematične snovi tiste, ki izpolnjujejo merila iz člena 57 uredbe REACH kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, snovi, prepovedane v okviru Stockholmske konvencije (obstojna organska onesnaževala), določene snovi, ki so prepovedane v izdelkih, naštetih v Prilogi XVII k uredbi REACH, in določene snovi, ki jih ureja posebna sektorska zakonodaja in/ali zakonodaja o proizvodih;

93.  meni, da cikla nestrupenih materialov ni mogoče doseči, če se vzdolž dobavne verige izdelkov potrošnikom in upravljavcem odpadkov ne razkrijejo vse nezaupne informacije o nevarnih kemikalijah v proizvodih;

94.  poziva Komisijo, naj razvije celovite kazalnike učinkov kemikalij na zdravje in okolje, ki bi med drugim prispevali k ocenjevanju učinkovitosti zakonodaje o kemikalijah;

95.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo hitro vzpostavljen uporabnikom prijazen, pregleden in usklajen javni sistem obveščanja o nevarnih snoveh v materialih, izdelkih in odpadkih, ki bo čim prej na voljo v vseh jezikih Unije;

96.  poudarja, da bi morala strategija v skladu z zelenim dogovorom in novo industrijsko strategijo industriji pomagati doseči cilja o podnebni nevtralnosti in ničelnem onesnaževanju za okolje brez strupov ter podpirati dobro delovanje notranjega trga, obenem pa povečevati konkurenčnost ter varnost, trajnost in inovativnost industrije EU; poudarja, da bi se bilo treba v strategiji izogibati nepotrebnim upravnim bremenom;

97.  poudarja, da bi morala strategija kemični industriji pomagati doseči cilja o podnebni nevtralnosti in ničelnem onesnaževanju z razvojem novih celovitih vrednostnih verig, ki povezujejo kmetijski in kemijski sektor, ter podpirati dobro delovanje notranjega trga, obenem pa povečevati konkurenčnost in inovativnost industrije EU;

98.  poziva k podpori malim in srednjim podjetjem, vključno s tehnično podporo za nadomestitev nevarnih snovi z varnejšimi alternativami, da bi jim pomagali pri skladnosti z zakonodajo EU o kemikalijah ter pri proizvodnji in uporabi varnih in trajnostnih proizvodov s spodbujanjem raziskav in razvoja, naložb v trajnostne kemikalije in tehnoloških inovacij v okviru programov Unije, kot je Obzorje Evropa;

99.  poudarja, da bi morala biti zakonodaja o kemikalijah zasnovana tako, da jo bodo mala in srednja podjetja lahko izvajala, ne da bi to vplivalo na potrebno raven varstva;

100.  poudarja, da je zakonodaja, ki zagotavlja regulativno stabilnost in predvidljivost, ključnega pomena za to, da ugotovimo, katere inovacije so potrebne za prehod na krožni, varni in trajnostni sektor kemikalij, vključno s trajnostno uporabo obnovljivih surovin v podporo biogospodarstvu, in kam dolgoročno usmeriti naložbe, za okolje brez strupov; podpira sodelovanje deležnikov pri tem;

101.  poudarja, da mora zakonodaja Unije o kemikalijah spodbujati varno in trajnostno kemijo, materiale (tudi plastiko) in tehnologijo, vključno z nekemičnimi alternativami, ki so po zasnovi varne in nestrupene;

102.  v zvezi s tem poudarja, da bi morala strategija ustvariti priložnosti za razširitev uporabe čistih tehnologij za doseganje ciljev zelenega dogovora;

103.  poudarja, da je treba v EU spodbujati razvoj teh tehnologij in proizvodnjo teh kemičnih proizvodov;

104.  poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenega predloga Evropske agencije za kemikalije oblikuje merila EU za trajnostne kemikalije; meni, da bi bilo treba ta merila dopolniti s standardi za proizvode (kot je okvir politike za trajnostne proizvode);

105.  poziva Komisijo, naj spodbuja varne in trajnostne proizvode in čisto proizvodnjo ter uvede in/ali prilagodi gospodarske instrumente (npr. pristojbine, okoljske davke, razširjeno odgovornost proizvajalca), da bi dosegli internalizacijo eksternih stroškov v celotnem življenjskem ciklu kemikalij, vključno z zdravstvenimi in okoljskimi stroški, ne glede na to, ali se uporabljajo v Uniji ali zunaj nje;

106.  želi spomniti, da se bo prihodek Evropske agencije za kemikalije od pristojbin precej zmanjšal; poziva k reviziji njenega finančnega modela in k uvedbi predvidljivega in vzdržnega mehanizma financiranja, da bo lahko dolgoročno ustrezno delovala in da se bo odpravila neučinkovitost, zlasti zaradi ločenih proračunskih vrstic ter se bodo zagotovila potrebna sredstva za zadostitev vse večjim zahtevam pri njenem aktualnem delu in dovolj dodatnih sredstev za morebitno dodatno delo, ki ga bo morala opraviti v okviru večletnega finančnega okvira, vključno z osebjem, ki bi se v agenciji ukvarjalo izključno z zaščito živali in spodbujanjem metod, ki se ne izvajajo na živalih, pri vseh dejavnostih agencije;

107.  poziva Komisijo in Svet, naj se vzdržita zmanjševanja sredstev za Evropsko agencijo za kemikalije v letnih proračunskih postopkih in agenciji zagotovita dodatna sredstva za vse druge naloge, ki bi lahko bile potrebne, na primer ocenjevanje snovi;

108.  poziva k zagotovitvi ustreznega števila osebja in proračuna za storitve Komisije, ki morajo zagotavljati ustrezno izvajanje strategije za trajnost kemikalij; poudarja, da morajo biti dodeljena sredstva skladna s trenutnimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami in zato v kontekstu evropskega zelenega dogovora pričakuje bistveno okrepitev človeških virov v generalnem direktoratu Komisije za okolje in v ustreznih evropskih agencijah;

109.  poziva, naj se zakonodaja Unije o kemikalijah v celoti izvaja; poziva države članice, naj dovolj zmogljivosti namenijo izboljšanju izvrševanja te zakonodaje, Komisijo in Evropsko agencijo za kemikalije pa poziva, naj jim pri tem zagotovita ustrezno podporo;

110.  poziva Komisijo, naj pregleda sisteme izvrševanja zakonodaje o kemikalijah v državah članicah in naj oblikuje predloge za izboljšave, okrepi sodelovanje in usklajevanje med izvršilnimi organi ter po potrebi predlaga izvršilne instrumente EU; poziva Komisijo, naj uporabi pooblastila iz člena 11(4) Uredbe (EU) 2019/1020(47), da bi zagotovila ustrezno testiranje proizvodov po vsej Uniji;

111.  meni, da bi morale države članice prejeti jasne smernice o tem, kako naj okrepijo svoje sisteme izvrševanja na področju zakonodaje o kemikalijah, in da bi bilo treba okrepiti usklajevanje in sodelovanje med izvršilnimi organi držav članic na tem področju; poziva Komisijo, naj takšne pripravi na podlagi pregleda sistemov izvrševanja in izkušenj, ki jih je pridobila v okviru foruma REACH;

112.  poziva Komisijo, naj podpre vzpostavitev mreže evropskih mest in lokalnih skupnosti, ki ne uporabljajo endokrinih motilcev, da bi izboljšali sodelovanje in izmenjavo dobre prakse, po analogiji s Konvencijo županov za podnebje in energijo;

113.  poziva Komisijo, naj hitro sprejme pravne ukrepe, ko ugotovi, da se krši zakonodaja EU o kemikalijah; želi spomniti na svojo ugotovitev z dne 16. januarja 2020(48), da morajo biti postopki na področju okoljskih kršitev učinkovitejši; poziva Komisijo, naj pregleda svoje notranje smernice o postopkih o postopkih za ugotavljanje kršitev in naj prihodnja sporočila o boljšem pravnem urejanju izkoristi za zagotovitev hitrega in učinkovitega izvrševanja zakonodaje EU;

114.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uvožene in izvožene kemikalije in proizvodi izpolnjevali enake standarde, kot veljajo za kemikalije in proizvode, proizvedene in uporabljane v Uniji, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med proizvajalci iz EU in zunaj nje; meni, da bi bilo treba okrepiti nadzor nad neskladnostjo v Uniji in na njenih mejah, med drugim z boljšim sodelovanjem med carinskimi organi in razvojem posebnega digitalnega orodja v ta namen, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v okviru foruma REACH; pozdravlja dolgoročni akcijski načrt Komisije za boljše izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga(49) ter poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi prihodnje predloge, da bi zagotovila izvrševanje zakonodaje EU o kemikalijah;

115.  poziva Komisijo, naj opravi temeljito oceno odvisnosti držav članic od uvoza kemikalij v kritičnih vrednostnih verigah iz tretjih držav, kot so aktivne farmacevtske učinkovine, razkužilna sredstva itd., ter s tem povezanih varnostnih tveganj;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike za omogočanje in spodbujanje kemične proizvodnje v Evropi v strateških vrednostnih verigah, kot so aktivne farmacevtske učinkovine in razkužilna sredstva, da bi znova prevzeli nadzor nad tem strateškim področjem in zmanjšali odvisnost Evrope od tretjih držav, zagotovili varen dostop do zdravil in preprečili njihovo pomanjkanje, ne da bi s tem ogrozili koristi mednarodne trgovine za odprta gospodarstva;

117.  poziva Komisijo, naj prepove uvoz vseh ostankov nevarnih snovi brez mejne vrednosti, katerih uporaba je v EU prepovedana, saj nobena stopnja izpostavljenosti tem snovem ni varna, in naj uporabi enake mejne vrednosti ostankov za druge uvožene snovi kot pri snoveh, proizvedenih v EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za proizvajalce in kmete iz EU in zunaj nje;

118.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo, politično in finančno, vse mednarodne strukture in procese za zagotovitev skrbnega ravnanja s kemikalijami na svetovni ravni;

119.  poziva Komisijo, naj prepozna kemično onesnaženje (vključno s pesticidi) kot enega glavnih dejavnikov krize biotske raznovrstnosti in naj pripravi zakonodajne predloge za obravnavo vprašanj obstojnih, akumulativnih in mobilnih kemične snovi v okolju ter njihovih škodljivih učinkov za ekosisteme in biotsko raznovrstnost;

120.  poudarja, da mora trajnost kemikalij vključevati tudi družbeno in okoljsko odgovornost kemične industrije in podjetij vzdolž celotne dobavne verige;

121.  meni, da bi bilo treba na mednarodni ravni promovirati unijske standarde kemijske varnosti;

122.  poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z naslednikom strateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami, vključno z reformo posebnega programa; poziva Komisijo, naj prispeva k pogajanjem za razvoj ustreznega, predvidljivega in trajnostnega mehanizma financiranja v zvezi s tem;

123.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 354, 28.12.2013, str. 171.
(2) UL L 396, 30.12.2006, str. 3.
(3) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(4) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(5) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(6) UL L 169, 2.6.2019, str. 45.
(7) UL L 201, 21.7.2012, str. 60.
(8) UL L 50, 20.2.2004, str. 44.
(9) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(10) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(11) UL L 342, 22.12.2009, str. 59.
(12) UL L 137, 24.5.2017, str. 1.
(13) UL L 27, 30.1.2010, str. 1.
(14) UL L 226, 24.8.2013, str. 1.
(15) UL L 231, 6.9.2019, str. 1.
(16) UL L 345, 27.12.206, str. 87.
(17) UL L 30, 31.1.2019, str. 112.
(18) UL L 164, 20.6.2019, str. 23.
(19) UL L 276, 20.10.2010, str. 33.
(20) https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/docs/pages/com_2018_733_analysis_in_support_en_0.pdf
(21) UL C 184, 8.7.2010, str. 82.
(22) UL C 265, 11.8.2017, str. 65.
(23) UL C 390, 18.11.2019, str. 10.
(24) UL C 433, 23.12.2019, str. 146.
(25) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12154-Europe-s-Beating-Cancer-Plan/public-consultation
(26) UL C 433, 23.12.2019, str. 136.
(27) UL C 433, 23.12.2019, str. 183.
(28) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023.
(29) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0082.
(30) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0441.
(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2020)0005.
(32) UL C 41, 6.2.2020, str. 45.
(33) https://op.europa.eu/s/nJFb
(34) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/608866/IPOL_STU(2019)608866_EN.pdf
(35) https://osha.europa.eu/en/themes/work-related-diseases/work-related-cancer
(36) OZN, Global Chemicals Outlook II: summary for policymakers (Svetovne napovedi na področju kemikalij II: povzetek za oblikovalce politik).
(37) Sklepi Sveta, sprejeti dne 26. junija 2019, z naslovom Snovanje strategije Unije za trajnostno politiko na področju kemikalij, točka 14.
(38) OZN, „Global Chemicals Outlook II: summary for policymakers“ (Svetovne napovedi na področju kemikalij II: povzetek za oblikovalce politik).
(39) https://www.ehn.org/toxic-chemicals-coronavirus-2645713170.html
(40) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 v zadevi T-521/14.
(41) Ugotovitve preverjanja ustreznosti najpomembnejše zakonodaje o kemikalijah (razen uredbe REACH) ter opredeljeni izzivi, vrzeli in pomanjkljivosti (COM(2019)0264).
(42) https://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%205867%202013%20INIT
(43) Kot je navedeno v sodbi Sodišča Evropske unije z dne 7. marca 2019 v zadevi T-837/16 (Švedska proti Komisiji v zvezi s svinčevima kromatoma);
(44) Resolucija Evropskega parlamenta o varovanju javnega zdravja pred endokrinimi motilci (UL C 36, 29.1.2016, str. 85).
(45) https://visualisation.osha.europa.eu/osh-costs#!/
(46) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(47) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).
(48) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015).
(49) Sporočilo z dne 10. marca 2020, COM(2020)0094.


Prehodne določbe za obravnavo vpliva krize zaradi COVID-19 (sprememba Uredbe (EU) 2016/1628) ***I
PDF 123kWORD 44k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 glede prehodnih določb za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19 (COM(2020)0233 – C9-0161/2020 – 2020/0113(COD))
P9_TA(2020)0202

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0233),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0161/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. junija 2020(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2020, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. julija 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1628 glede prehodnih določb za obravnavo vpliva krize zaradi COVID-19

P9_TC1-COD(2020)0113


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/1040.)

(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Izvajanje kliničnih preskušanj zdravil za uporabo v humani medicini za zdravljenje ali preprečevanje koronavirusne bolezni, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljena, in njihova dobava ***I
PDF 130kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju kliničnih preskušanj zdravil za uporabo v humani medicini za zdravljenje ali preprečevanje koronavirusne bolezni, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljena, in njihovi dobavi (COM(2020)0261 – C9-0185/2020 – 2020/0128(COD))
P9_TA(2020)0203

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0261),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114 in 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0185/2020),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—  po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

—  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 3. julija 2020, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. julija 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju kliničnih preskušanj zdravil za uporabo v humani medicini za zdravljenje ali preprečevanje koronavirusne bolezni (COVID-19), ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljena, in njihovi dobavi

P9_TC1-COD(2020)0128


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/1043.)


Celovita politika Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki
PDF 192kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o celoviti politiki Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki (2020/2686(RSP))
P9_TA(2020)0204B9-0207/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (C(2020)2800),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o preprečevanju pranja denarja, kot je bil sprejet 24. julija 2019 in ki ga sestavljajo politično sporočilo z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (COM(2019)0360), poročilo o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU (COM(2019)0373), poročilo o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (poročilo o nadnacionalni ocena tveganja (SNRA)) (COM(2019)0370), in priložen delovni dokument služb Komisije (SWD(2019)0650) ter poročilo o medsebojnem povezovanju nacionalnih centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov (osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov) držav članic za bančne račune (COM(2019)0372),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (4AMLD)(1), ter kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi Direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (5AMLD)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, ter Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ(4), Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava(5) in Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji(7), ter poročila Komisije o njenem izvajanju z 2. junija 2020 z naslovom Povrnitev in odvzem sredstev: zagotavljanje, da se kriminal ne splača (COM(2020)0217),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(8),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2019 o strateških prednostnih nalogah glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2020 o okrepitvi finančnih preiskav za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa o sporočilih nadziranim subjektom o tveganju pranja denarja in financiranja terorizma v bonitetnem nadzoru, objavljenega 24. julija 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pravni državi na Malti po nedavnih razkritjih okoliščin umora Daphne Caruane Galizie(13),

–  ob upoštevanju načrta Komisije z naslovom Za novo metodologijo EU pri ocenjevanju tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. junija 2018 z naslovom Metodologija za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (SWD(2018)0362),

–  ob upoštevanju delegiranih uredb, ki jih je sprejela Komisija, in sicer (EU) 2016/1675(14), (EU) 2018/105(15), (EU) 2018/212(16) in (EU) 2018/1467(17), o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o nujni uvedbi črnega seznama EU glede tretjih držav v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja(20),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je po podatkih Komisije približno 1 % (160 milijard EUR) letnega bruto domačega proizvoda Unije domnevno vključenega v sumljive finančne dejavnosti(21) , kot so pranje denarja, povezano s korupcijo, trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi, davčne utaje in goljufije, financiranje terorizma ali druge nezakonite dejavnosti, ki imajo posledice za državljane EU in njihovo vsakdanje življenje;

B.  ker je bilo po podatkih Europola 2,2 % ocenjenih premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, v obdobju 2010–2014 začasno zaseženih ali zamrznjenih, na ravni EU pa je bilo zaplenjenega le 1,1 % nezakonitih dobičkov, kar pomeni, da 98,9 % ocenjenega dobička iz kriminalnih dejavnosti ni bilo zaplenjenega in je še vedno na voljo storilcem kaznivih dejanj(22);

C.  ker je bil okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma (AML/CTF) okrepljen s sprejetjem direktive 4AMLD maja 2015 in direktive 5AMLD aprila 2018 in njunim prenosom v nacionalno zakonodajo držav članic do junija 2017 in januarja 2020 ter z drugimi spremljevalnimi zakoni in ukrepi; ker se direktiva 3AMLD v državah članicah ne vedno pravilno izvaja, Komisija pa ni uvedla postopkov za ugotavljanje kršitev; ker je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev proti večini držav članic, ker niso ustrezno prenesle direktive 4AMLD v nacionalno zakonodajo in začela postopke proti veliki večini držav članic zaradi neobveščanja o ukrepih za prenos direktive 5AMLD ali sporočanja delnih ukrepov za prenos direktive 5ALMD v nacionalno zakonodajo(23);

D.  ker je Parlament marca 2019 sprejel ambiciozno resolucijo o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom, v kateri je ugotovil, da obstaja potreba po večji prenovi obstoječih pravil EU o preprečevanju pranja denarja;

E.  ker je 7. maja 2020 Komisija sprejela akcijski načrt(24) za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ki temelji na šestih stebrih;

F.  ker je bila istega dne objavljena nova metodologija, ki ne temelji le na zunanjih virih informacij, za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem in strateškimi pomanjkljivostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma; ker bodo okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank veljali za države, opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem, v skladu s to metodologijo in obveznostmi iz direktiv 4AMLD in 5AMLD;

G.  ker razdrobljen zakonodajni, institucionalni in regulativni okvir v EU na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma ustvarja dodatne stroške in bremena za tiste, ki zagotavljajo čezmejne storitve, ustvarja spodbude za podjetja, da se registrirajo tam, kjer so pravila manj stroga, ter posameznikom, organizacijam in njihovim finančnim posrednikom omogoča izvajanje nezakonitih dejavnosti, kjer sta nadzor in izvrševanje domnevno šibkejša in/ali manj stroga; ker sedanji zakonodajni okvir AML/CTF prinaša različne razlage in prakse v zvezi z direktivo o preprečevanju pranja denarja v državah članicah;

H.  ker je v zadnjih nekaj letih prišlo do številnih razkritij o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, med drugim tudi v zadevah, navedenih v poročilu Komisije o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katerega so bile vključene kreditne institucije EU, škandala Cum Ex v zvezi z dividendno arbitražo in razkritja Luanda Leaks; ker se dodatna razkritja redno objavljajo in se pogosto nanašajo na zlorabo sredstev EU in primerov korupcije v državah članicah; ker to dokazuje, da si mora EU prednostno prizadevati za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter da mora posodobiti svoj zakonodajni okvir AML/CTF;

I.  ker je urad za notranjo revizijo Evropske investicijske banke (EIB) leta 2019 opravil revizijo izvajanja svojega okvira za boj proti pranju denarja in boj proti financiranju terorizma, večinoma od leta 2017 naprej, v kateri so bile izpostavljene znatne pomanjkljivosti v delu, ki se nanaša na nepopolno prilagoditev okvira; ker je EIB pripravila načrt za odpravo vseh ugotovljenih vrzeli do julija 2020;

J.  ker je Projektna skupina za finančno ukrepanje maja 2020(25) opozorila, da se zaradi povečanja števila kaznivih dejanj, povezanih s COVID-19, kot so goljufije, kibernetska kriminaliteta in preusmerjnaje ter izkoriščanje vladnih sredstev in mednarodne finančne pomoči, ustvarjajo novi viri prihodkov za nezakonite akterje; ker je Europol opozoril tudi na načine, kako bi lahko storilci kaznivih dejanj hitro izkoristili priložnosti za zlorabo krize s prilagojenimi načini delovanja in razvijanjem novih kriminalnih dejavnosti, in sicer s kibernetsko kriminaliteto, goljufijami, ponarejanjem in organiziranim premoženjskim kriminalom(26); ker je Evropski bančni organ (EBA) izdal posebna priporočila za pristojne nacionalne organe, naj sodelujejo s pooblaščenimi subjekti, da bi opredelili in ublažili posebna tveganja AML/CFT, ki so posledica krize COVID-19, in prilagodili svoja nadzorna orodja(27);

K.  ker so od deset jurisdikcij z najvišjo stopnjo tajnosti na svetu, ki so bile uvrščene na indeks finančne tajnosti mreže Tax Justice Network, dve državi članici EU, druga je v Evropi, dve pa sta čezmorski ozemlji nekdanje države članice EU; ker se mora zato boj proti korupciji in pranju denarja začeti v EU;

L.  ker so v skladu z indeksom finančne tajnosti za leto 2020 države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) odgovorne za 49 % vse finančne tajnosti na svetu;

M.  ker se prirejanje računov uporablja za izogibanje plačilu davkov in/ali carin, pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti, izogibanje valutnemu nadzoru in preusmerjanju dobička v davčne oaze; ker so bile v 10-letnem obdobju 2008–2017 v trgovini med 135 državami v razvoju in 36 naprednimi gospodarstvi ugotovljene vrzeli v vrednosti zaradi prirejanja računov v višini 8,7 bilijona USD(28);

Akcijski načrt EU in okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (AML/CTF), ki postavlja temelje za nadaljnje izboljšave, zlasti pri izvrševanju in izvajanju obstoječe zakonodaje; poziva Unijo, naj čim prej doseže napredek pri vseh šestih stebrih tega akcijskega načrta;

2.  pozdravlja namero Komisije, da oblikuje enoten pravilnik na področju AML/CTF, med drugim tudi s preoblikovanjem ustreznih delov direktive o preprečevanju pranja denarja (AMLD) v uredbo, da bi zagotovili bolj harmoniziran sklop predpisov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma; predlaga, da Komisija preuči naslednja področja za vključitev v omenjeno uredbo: identifikacija dejanskih lastnikov; seznam pooblaščenih subjektov in njihove obveznosti poročanja; zahteve glede skrbnega preverjanja strank, tudi v zvezi s politično izpostavljenimi osebami; določbe o registrih dejanskega lastništva in centraliziranih mehanizmih plačilnih računov in bančnih računov; okvir za sodelovanje med pristojnimi organi in finančnoobveščevalnimi enotami (FIU); standardi za nadzor finančnih in nefinančnih pooblaščenih subjektov in zaščita posameznikov, ki poročajo o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma; meni, da bi bilo morda treba sprejeti dodatne tehnične standarde, vendar bi bilo treba bistvene ukrepe za harmonizacijo obravnavati v uredbi, da bi tako zagotovili ustrezno vlogo Parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev na tem zelo občutljivem področju;

3.  pozdravlja namero Komisije, da bo v naslednjih 12 mesecih predstavila novo institucionalno strukturo EU za AML/CTF, katere bistvena dela bosta nadzornik za AML/CTF na ravni EU in mehanizem EU za usklajevanje in podporo za FIU; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi mehanizma EU za usklajevanje in podporo v obliki evropske finančnoobveščevalne enote (EU FIU); poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo odgovornosti nadzornika za AML/CTF zajemale pooblaščene finančne in nefinančne subjekte ter da bo imel pooblastila za neposredni nadzor nad določenimi pooblaščenimi subjekti glede na njihovo velikost ali tveganje, ki ga predstavljajo, ter nadzor nad uporabo pravil EU s strani nacionalnih nadzornikov; poziva k jasni razdelitvi pristojnosti nacionalnih nadzornikov in nadzornika EU ter k jasnosti pogojev za neposredni nadzor, ki ga izvaja nadzornik za AML/CTF na ravni EU in ki sledi po opravljeni oceni tveganj ali če se šteje, da so bili ravnanje ali ukrepi nacionalnih nadzornikov nezadostni; poziva k proračunski in funkcionalni neodvisnosti nadzornika za AML/CFT na ravni EU in FIU EU;

4.  poziva Komisijo, naj razširi enotni pravilnik na področju AML/CTF, da bi razširili nabor pooblaščenih subjektov, zlasti z namenom, da bi vključili nove in prelomne tržne sektorje, tehnološke inovacije in razvoj mednarodnih standardov ter zagotovili, da bo opravljanje storitev zajeto na enak način kot dobava blaga; poziva Komisijo, naj obvladuje tveganja kriptovalut s širokim uveljavljanjem načela poznavanja strank ob hkratnem spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nefinančni pooblaščeni subjekti pod podobnim nadzorom kot finančni subjekti, ki ga izvajajo neodvisni javni organi na nacionalni ravni, in naj zagotovi, da bodo ozaveščenost teh neodvisnih nacionalnih organov, njihova usposobljenost, skladnost in sankcioniranje v primeru kršitev na ustrezni ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da izvajanje določb o AML/CTF ne bo vodilo v nacionalno zakonodajo, ki bo pretirano omejevala dejavnosti organizacij civilne družbe;

5.  opozarja, da so potrebni medsebojno povezani in kakovostni registri dejanskih lastnikov v Uniji ob hkratnem zagotavljanju visokih standardov varstva podatkov; poziva Komisijo, naj preuči znižanje praga za identifikacijo dejanskih lastnikov, pri čemer naj upošteva prakse v Združenih državah Amerike, in naj predlaga vzpostavitev javno dostopnih registrov dejanskih lastnikov skladov in podobnih ureditev; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za odpravo obstoječih vrzeli, ki podjetjem omogočajo, da skrivajo končne dejanske lastnike za zastopniki, ter za to, da lahko podjetja zahtevajo prenehanje poslovnega odnosa, če končnega dejanskega lastnika ni mogoče identificirati; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo potrebno in sorazmerno harmonizirati informacije v registrih o zemljiščih in nepremičninah ter si naj prizadeva te registre povezati med seboj; poziva Komisijo, naj poročilo po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom;

6.  poziva Komisijo, naj obravnava pomanjkanje zadostnih in točnih podatkov v nacionalnih registrih, ki jih je mogoče uporabiti za identifikacijo končnih dejanskih lastnikov, zlasti v primerih, ko se uporablja mreža navideznih družb; zahteva okrepitev standardov preglednosti glede dejanskega lastništva tako na ravni EU kot na ravni držav članic, da bi zagotovili, da imajo mehanizme preverjanja točnosti podatkov; poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad prenosom določb o vzpostavitvi registrov dejanskega lastništva v državah članicah, da bi zagotovili njihovo ustrezno delovanje in javni dostop do kakovostnih podatkov;

7.  pozdravlja načrt za zagotovitev povezovanja centraliziranih mehanizmov plačilnih in bančnih računov po vsej EU, da bi organom pregona in FIU omogočili hitrejši dostop do finančnih informacij v različnih fazah preiskave in da bi olajšali čezmejno sodelovanje ob popolnem upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov;

8.  poziva Komisijo, naj pregleda pravila glede količine informacij, ki jih je treba zbrati med ustanovitvijo gospodarskih subjektov in drugih pravnih subjektov, skladov ter podobnih ureditev, ter predlaga podrobnejše določbe o skrbnem preverjanju strank pri odpiranju finančnih računov, med njimi tudi bančnih računov;

9.  poziva Komisijo, naj predlaga bolj harmoniziran sklop učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij na ravni EU za neizpolnjevanje predpisov o AML/CTF;

Izvajanje direktive o preprečevanju pranja denarja

10.  globoko obžaluje, da ni bilo zaradi nepravilnega izvajanja tretje direktive o AML (3AMLD) uvedenih nobenih postopkov za ugotavljanje kršitev, ter poziva Komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, kadar so ti upravičeni; je zelo zaskrbljen zaradi velikega števila držav članic, ki ne izvajajo direktive 4AMLD; zato pozdravlja pristop ničelne tolerance Komisije in začetek postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam na podlagi ugotovitev iz preverjanj Komisije o popolnosti; je zelo zaskrbljen, da je mnogo držav članic prekoračilo rok za prenos direktive 5AMLD, ki je bil 10. januarja 2020, ter povezana roka za vzpostavitev registrov o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov (10. januar 2020) in o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev (10. marec 2020); zato pozdravlja dejstvo, da je Komisija že sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev, in poziva Komisijo, naj čim prej sproži dodatne postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam na podlagi ugotovitev iz preverjanj Komisije o popolnosti;

11.  obžaluje dejstvo, da Komisija ni mogla sama izvesti preverjanj izvajanja direktive 4AMLD zaradi pomanjkanja zmogljivosti in da ta preverjanja trajajo že nekaj let po začetku veljavnosti direktive, zaradi česar ustrezno izvajanje obveznosti o AML/CTF v državah članicah še bolj zamuja; poziva Komisijo, naj kar se da hitro opravi temeljita preverjanja pravilnosti in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, ki še niso prenesle in ne izvajajo direktiv 4AMLD in 5AMLD, naj to nemudoma in ustrezno storijo; je zaskrbljen zaradi splošnega pomanjkljivega izvrševanja v primerih korupcije in pranja denarja na visoki ravni v državah članicah in poziva Komisijo, naj zelo pozorno spremlja razvoj dogodkov in sprejme odločnejše ukrepe v zvezi s tem;

12.  pozdravlja dejstvo, da je Svet v okviru cikla evropskega semestra v nekatera priporočila za posamezne države članice vključil priporočila v zvezi z AML/CTF; poziva Komisijo, naj oceni zlasti, ali imajo nacionalne FIU na voljo zadostna sredstva za učinkovito obravnavo tveganj v zvezi z AML/CTF;

Evropski seznam tretjih držav z visokim tveganjem

13.  poziva Komisijo, naj dodatno oceni možnost vzpostavitve „sivega seznama“ tretjih držav s potencialno visokim tveganjem na osnovi, analogni pristopu Unije k oblikovanju seznama z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene; je zaskrbljen, da bi lahko dolžina 12-mesečnega postopka, ki se konča s končno oceno in opredelitvijo tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, povzročila nepotrebne zamude za učinkovite ukrepe za AML/CTF; pozdravlja dejstvo, da se Komisija ne zanaša izključno na postopek uvrščanja na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in da je pripravljena uporabiti okrepljena merila iz direktive 5AMLD, zlasti glede preglednosti dejanskega lastništva, da izvede neodvisno oceno tretjih držav, pri kateri ne bi smelo biti političnega vmešavanja;

14.  dvomi o pristopu Komisije v delovnem dokumentu z naslovom „Metodologija za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z Direktivo (EU) 2015/849“, kjer so države z „zelo visokim tveganjem“ opredeljene z dvema meriloma, ki morata biti izpolnjeni; priporoča, da se države, ki predstavljajo „resno grožnjo pranja denarja ali financiranja terorizma“, samodejno uvrstijo na seznam jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati, in to brez dodatnih pogojev, ter da se izbrišejo s seznama le, ko so njihove potrebne zaveze v celoti izvedene;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi javen in pregleden postopek z jasnimi in konkretnimi merili uspešnosti za države, ki se zavežejo izvedbi reform, da ne bi bile uvrščene na seznam; nadalje poziva Komisijo, naj objavi svoje ocene držav s seznama, da bi zagotovila javni nadzor, vendar tako, da jih ne bo mogoče zlorabiti;

16.  poziva Komisijo, naj sprejme protiukrepe proti tretjim državam, ki ne sodelujejo v evropskih preiskavah AML/CFT, med drugim proti tistim, ki so povezane z atentatom na preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia;

Sedanji nadzor EU

17.  poudarja, da so v veljavnem okviru EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pomanjkljivosti pri izvrševanju pravil EU, manjka pa tudi učinkovit nadzor; podpira že sprejeto razširitev pristojnosti Evropskega bančnega organa (EBA), vendar ponovno izraža globoko zaskrbljenost glede zmožnosti EBA, da izvede neodvisno oceno, upoštevajoč njegovo strukturo upravljanja;

18.  poziva, da se subjektom s sedežem v davčnih oazah zavrne dostop do sredstev EU, vključno s pomočjo, ki se zagotovi za odziv na gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19;

19.  poziva nacionalne pristojne organe in Evropsko centralno banko (ECB), naj pri izvajanju procesa nadzorniškega pregledovanja upoštevajo tveganja finančnega kriminala, za kar so v skladu z veljavnim zakonodajnim okvirom že pooblaščeni; poziva k podelitvi pooblastila ECB za odvzem licenc vsem bankam, ki delujejo v euroobmočju in ki kršijo obveznosti o AML/CTF, ne glede na oceno nacionalnih organov za preprečevanje pranja denarja;

20.  poziva EBA, naj izvede preiskavo v zvezi z razkritji Luanda Leaks, zlasti da oceni, ali je prišlo do kršitev nacionalne zakonodaje ali zakonodaje EU, ter da oceni ukrepe finančnih nadzornikov; poziva EBA, naj zadevnim pristojnim organom poda ustrezna priporočila za reformo in ukrepe; poziva druge pristojne organe na nacionalni ravni, naj začnejo ali nadaljujejo preiskave razkritij Luanda Leaks ter sodno preganjajo deležnike, za katere se ugotovi, da kršijo pravila o AML/CTF;

21.  poudarja vlogo mednarodnega preiskovalnega novinarstva in žvižgačev pri izpostavljanju možnih kaznivih dejanj korupcije, pranja denarja in splošnih kršitev s strani politično izpostavljenih oseb, pa tudi vlogo finančnih in nefinančnih posrednikov pri vnašanju morebitnih nepošteno pridobljenih sredstev v finančni sistem EU brez ustreznih pregledov;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so Luanda Leaks in drugi pretekli škandali, kot so Cum Ex, Panamski dokumenti, Lux Leaks in rajski dokumenti, večkrat pretresli zaupanje državljanov v naše finančne in davčne sisteme; opozarja, kako pomembno je, da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovijo pravični in pregledni davčni sistemi ter davčna pravičnost; v zvezi s tem poudarja, da mora EU resno obravnavati svoje notranje probleme, konkretno jurisdikcije z nizko obdavčitvijo in visoko stopnjo davčne tajnosti;

23.  ugotavlja, da sta EBA in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) opravila ločene preiskave sistemov trgovanja z dividendno arbitražo; je seznanjen z rezultati preiskave osebja EBA in njegovega akcijskega načrta v 10 točkah za obdobje 2020–2021 za okrepitev prihodnjega okvira za bonitetne zahteve in zahteve za preprečevanje pranja denarja, ki veljajo za tovrstne sisteme; obžaluje pa, da so pri preiskavi EBA šele po več kot 18 mesecih ugotovili, da bo treba sprožiti uradno preiskavo; poziva ESMA, naj izvede temeljito preiskavo in čim prej predloži ambiciozna priporočila; obžaluje, da ni videti, da bi pristojni organi v državah članicah kakor koli ukrepali, da bi preiskovali in preganjali subjekte in osebe, odgovorne za te nezakonite dejavnosti dividendne arbitraže. kakor tudi pomanjkanje sodelovanja med organi;

Sodelovanje med državami članicami

24.  poudarja, da je potrebno boljše sodelovanje med upravnimi in pravosodnimi organi ter organi kazenskega pregona v EU; pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela ponoven poziv Parlamenta k oceni učinka za vzpostavitev mehanizma za usklajevanje in podporo enot FIU držav članic; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi finančnoobveščevalne enote na ravni EU (EU FIU) kot o priložnosti za podporo odkrivanju sumljivih transakcij s čezmejnimi značilnostmi in izvedbo skupne analize za čezmejno sodelovanje; predlaga, da bi bilo treba ta mehanizem pooblastiti za predlaganje skupnih izvedbenih ukrepov ali standardov za sodelovanje med FIU ter spodbujanje usposabljanja, krepitve zmogljivosti in izmenjave izkušenj za FIU; poudarja, kako pomembno je, da se temu mehanizmu omogoči dostop do ustreznih informacij v različnih državah članicah in da se mu omogoči, da deluje v čezmejnih primerih;

25.  poziva k sprejetju nadaljnjih pobud, ki bi lahko okrepile ukrepe v boju proti AML/CTF na ravni EU in nacionalni ravni, npr. razširitev pristojnosti Evropskega javnega tožilstva (EJT) in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in krepitev obstoječih agencij, kot sta Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Eurojust; je seznanjen z namero Komisije, da pripravi predlog za okrepitev mandata Europola, kot je navedeno v spremenjenem programu dela Komisije, in opozarja, da bi moral okrepljen mandat spremljati ustrezen parlamentarni nadzor; meni, da bi morala biti krepitev zmogljivosti Europola za vložitev zahteve za začetek čezmejnih preiskav, zlasti v primerih resnih napadov na žvižgače in preiskovalne novinarje, ki imajo bistveno vlogo pri razkrivanju korupcije, goljufij, slabega upravljanja in drugega nezakonitega ravnanja v javnem in zasebnem sektorju, prednostna naloga;

26.  pozdravlja ustanovitev Europolovega centra za finančni in gospodarski kriminal, ki bo izboljšal operativno podporo državam članicam in organom EU na področju finančnega in gospodarskega kriminala ter spodbujal sistematično uporabo finančnih preiskav;

27.  poziva Komisijo, naj razmisli o predlogu o evropskem okviru za čezmejne davčne preiskave in preiskave drugih čezmejnih finančnih kaznivih dejanj;

28.  v ta namen poziva države članice in institucije EU, naj pripomorejo k hitri ustanovitvi EJT, in meni, da bi morale vse države članice, ki še niso najavile svoje namere o pridružitvi EJT, to storiti; poziva, naj se dodelijo realistični finančni in človeški viri, države članice pa naj imenujejo delegirane tožilce za poln delovni čas, da bi uravnotežili pričakovano veliko delovno obremenitev EJT;

29.  ugotavlja, da predlagani proračunski in človeški viri ne zadostujejo za popolno podporo preiskavam, povezanim s preprečevanjem pranja denarja, in obstoječim mehanizmom za usklajevanje, kot so operativna mreža za boj proti pranju denarja (AMON) in platforma za izmenjavo FIU.net;

Drugi povezani vidiki

30.  poudarja potencial za ustrezno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, vključno z možnimi javno-zasebnimi partnerstvi, v okviru zbiranja finančnih obveščevalnih podatkov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki jih je treba v prihodnosti bolje izkoristiti, na primer za platforme za izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona, FIU in zasebnim sektorjem; spodbuja vse zadevne deležnike, naj sodelujejo in prispevajo, zlasti z izmenjavo sedanjih dobro delujočih praks med javnim posvetovanjem; meni, da bi moralo to sodelovanje strogo spoštovati omejitve veljavnih pravil o varstvu podatkov in temeljne pravice; poziva Komisijo, naj predlaga jasen pravni okvir za vzpostavitev tristranskih platform, ki bo urejal dolžnosti in profile udeležencev ter zagotavljal skladnost z enakim sklopom pravil za izmenjavo informacij, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, varnost podatkov, pravice osumljencev in druge temeljne pravice; meni, da so pravočasne in popolne povratne informacije o učinkovitosti in spremljanju poročil o sumu pranja denarja ali financiranja terorizma bistvenega pomena za učinkovitejši boj proti pranju denarja in financiranju terorizma;

31.  ponovno poziva države članice, naj čim prej postopno odpravijo vse obstoječe programe „državljanstvo za naložbe“ ali „prebivališče za naložbe“, zlasti v primerih, ko ni zadostnega preverjanja in preglednosti, da bi čim bolj zmanjšali pogosto povezano grožnjo pranja denarja ter spodkopavanja vzajemnega zaupanja in celovitosti schengenskega območja, poleg drugih političnih, gospodarskih in varnostnih tveganj za EU in njene države članice; poziva Komisijo, naj čim prej poroča o ukrepih, ki jih namerava sprejeti v zvezi s programi „državljanstvo za naložbe“ ali „prebivališče za naložbe“, ter o sklepih svoje strokovne skupine, ustanovljene v ta namen; poziva Komisijo, naj nadalje oceni, ali so izpolnjeni predpogoji za začetek postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam zaradi kršitve člena 4(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

32.  poziva Komisijo, naj spremlja, kako države članice izvršujejo Uredbo (EU) 2018/1805 z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu(29), da bi olajšala čezmejno izterjavo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter pravilen prenos in izvajanje Direktive 2014/42/EU o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji; poziva Komisijo, naj posodobi obstoječe podatke o zaseženih in odvzetih sredstvih; poziva Komisijo, naj v prihodnje zakonodajne predloge vključi določbe za olajšanje upravne zamrznitve za FIU in pravni okvir, ki bo finančnim institucijam naložil, da morajo bolj usklajeno spremljati in izvrševati zahteve za odpoklic, pa tudi določbe, ki bodo omogočile hitro čezmejno sodelovanje med organi v zvezi s tem; je zaskrbljen, ker skupni rezultati v zvezi z zaplenjenimi sredstvi niso zadovoljivi in da stopnja zaplembe v EU ostaja zelo nizka; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni pravilom o uporabi zaplenjenega premoženja za namene javnega interesa ali socialnih ciljev ter si prizadeva za vrnitev zaplenjenega premoženja žrtvam v državah zunaj EU;

33.  pozdravlja možnost, ki jo je predstavila Komisija, da bi nadzorniku EU za AML/CTF poverila nekatere pristojnosti za spremljanje in podpiranje izvajanja začasnega zavarovanja sredstev v skladu z omejevalnimi ukrepi EU (sankcije) v vseh državah članicah;

34.  pozdravlja sprejetje Direktive (EU) 2018/1673 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava, ki uvaja nove kazenskopravne določbe in omogoča učinkovitejše in hitrejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi za učinkovitejše preprečevanje pranja denarja in s tem povezano financiranje terorizma in organiziranega kriminala; poziva k nadaljnji analizi potrebe po harmonizaciji veljavnih pravil, tudi opredelitve nekaterih kaznivih dejanj, ki so pri pranju denarja predhodna, kot so davčna kazniva dejanja;

35.  pozdravlja sprejetje Direktive 2019/1153 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter pričakuje oceno Komisije, ali je treba in ali je sorazmerno razširiti opredelitev finančnih informacij na vse vrste informacij ali podatkov, ki jih hranijo javni organi ali pooblaščeni subjekti in ki je na voljo FIU, pa tudi o možnostih in izzivih v zvezi z razširitvijo izmenjave finančnih informacij ali finančne analize med FIU v Uniji, da bi se zajele izmenjave, ki se nanašajo na huda kazniva dejanja, ki niso terorizem ali organizirani kriminal, povezan s terorizmom;

36.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da bi lahko pandemija COVID-19 vplivala na zmožnost vlad in akterjev iz zasebnega sektorja za izvajanje standardov za AML/CTF; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EBA opravi posvetovanja z nacionalnimi organi, pristojnimi za AML/CTF, da bi ocenila posebna tveganja in težave pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma, ki izhajajo iz pandemije COVID-19, in na tej podlagi oblikovala konkretne smernice za boljšo odpornost in izvrševanje;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo EU enotno nastopala na svetovni ravni boja proti pranju denarja financiranju terorizma, zlasti tako, da bo Komisija lahko zastopala EU v skupini FATF, v skladu z določbami Pogodbe in tako kot na drugih političnih področjih;

38.  poziva k jasnejšim smernicam organov na ravni EU, kot je Evropski odbor za varstvo podatkov, o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ter skladnosti z okvirom boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, zlasti glede obveznosti glede potrebne skrbnosti in hrambe podatkov, glede na to, da so nacionalni organi za varstvo podatkov v preteklosti v različnih državah članicah priporočili različne pristope;

39.  poziva, naj se ustrezni enoti v generalnem direktoratu Komisije za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov dodeli več človeških in finančnih virov, in pozdravlja dejstvo, da je EBA prejel dodatna sredstva;

40.  poziva države članice, naj v celoti in na pregleden način raziščejo vse prijavljene primere pranja denarja in povezanega kriminala, kot so umori in nasilje zoper žvižgače in novinarje; ponavlja svoje stališče o ustanovitvi nagrade Daphne Caruana Galizia, ki naj bi jo podelil Parlament; poziva malteške organe, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za odkrivanje pobudnikov umora Daphne Caruana Galizia in še naprej preiskujejo osebe, proti katerim še vedno stojijo resne obtožbe o pranju denarja, saj so bila njena poročila potrjena z razkritji iz panamskih dokumentov; nadalje poziva malteške organe, naj izvajajo preiskave finančnih posrednikov, povezanih z družbo Mossack Fonseca, ki še vedno delujejo na Malti, in je zaskrbljen zaradi neučinkovite samoregulacije poklica računovodje; poziva k izročitvi nekdanjega lastnika in predsednika banke Pilatus Bank Malti, ker je ministrstvo ZDA za pravosodje opustilo obtožbe zoper njega zaradi postopkovnih vprašanj, in poziva malteške organe, naj bančnika kazensko preganjajo zaradi obtožb o pranju denarja in drugih finančnih kaznivih dejanjih;

41.  je globoko zaskrbljen zaradi pomanjkanja učinkovitega nadzora, kot je razkrilo ocenjevanje uspešnosti danskega in estonskega nadzornika v škandalu Danske Bank; poleg tega je zaskrbljen zaradi nedavnega škandala družbe Wirecard ter zaradi vloge, ki jo je pri tem igral nemški organ za finančni nadzor BaFin, pa tudi zaradi morebitnih pomanjkljivosti tega organa; ugotavlja, da je samoregulacija računovodskega poklica tudi v tem primeru odpovedala; ugotavlja, da je bila klasifikacija te finančno-tehnološke družbe kot „tehnološkega“ podjetja namesto kot ponudnika plačilnih storitev med glavnimi razlogi za nezadostno regulacijo; poziva Komisijo, naj nujno obravnava to težavo ter naj zagotovi pravilno klasifikacijo plačilnih družb; poziva EU in nacionalne pristojne organe, naj začnejo preiskavo o manjkajočih 1,9 milijarde EUR, in poziva Komisijo, naj preuči načine za izboljšanje delovanja računovodskega sektorja, tudi s skupnimi revizijami;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(2) UL L 156, 19.6.2018, str. 43.
(3) UL L 334, 27.12.2019, str. 1.
(4) UL L 186, 11.7.2019, str. 122.
(5) UL L 284, 12.11.2018, str. 22.
(6) UL L 284, 12.11.2018, str. 6.
(7) UL L 127, 29.4.2014, str. 39.
(8) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(9) UL L 305, 26.11.2019, str. 17.
(10) UL C 390, 18.11.2019, str. 111.
(11) UL C 356, 4.10.2018, str. 29.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0328.
(13) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0103.
(14) UL L 254, 20.9.2016, str. 1.
(15) UL L 19, 24.1.2018, str. 1.
(16) UL L 41, 14.2.2018, str. 4.
(17) UL L 246, 2.10.2018, str. 1.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0216.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0240.
(20) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0022.
(21) Politico, Dirty money failures signal policy headaches for new Commission (Neuspehi na področju boja proti pranju denarja – politični glavobol za novo komisijo), 24. julij 2019.
(22) Europol, Does crime still pay? – Criminal Asset Recovery in the EU – Survey of Statistical Information 2010-2014 (Se kriminal še vedno izplača? Izterjava sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, v EU, Raziskava statističnih podatkov za obdobje 2010–2014), 1. februar 2016.
(23) Evropska komisija, Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Direktiva o preprečevanju pranja denarja (AMLD V) – stanje prenosa, 2. junij 2020.
(24) Sporočilo Komisije z dne 7. maja 2020 o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (C(2020)2800).
(25) Financial Action Task Force (Projektna skupina za finančno ukrepanje), COVID-19-related Money Laundering and Terrorist Financing – Risks and Policy Responses (Pranje denarja in financiranje terorizma – tveganja in politični odzivi), maj 2020.
(26) Europol, Pandemic profiteering: how criminals exploit the COVID-19 crisis (Kovanje dobička med pandemijo: kako storilci kaznivih dejanj izkoriščajo krizo COVID-19), 27. marec 2020.
(27) Evropski bančni organ, EBA statement on actions to mitigate financial crime risks in the COVID-19 pandemic (Izjava EBA o ukrepih za ublažitev tveganj finančnih kaznivih dejanj med pandemijo COVID-19), 31. marec 2020.
(28) Global Financial Integrity: „Trade-Related Illicit Financial Flows in 135 Developing Countries: 2008-2017“ (Nezakoniti finančni tokovi, povezani s trgovino, v 135 državah v razvoju: 2008–2017), 3. marec 2020.
(29) UL L 303, 28.11.2018, str. 1.


Strategija EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19
PDF 159kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (2020/2691(RSP))
P9_TA(2020)0205

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 4, 6, 9, 114, 153, 169 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 35,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(1),

–  ob upoštevanju manifesta Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo in zeleno okrevanje po COVID-19(2),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker se je pri COVID-19 pokazala medsebojna odvisnost med zdravjem ljudi in zdravjem našega planeta ter našimi ranljivostmi; ker pojav zoonoz, ki se prenašajo z živali na ljudi, poslabšujejo tudi antropogene podnebne spremembe, uničevanje biotske raznovrstnosti in degradacija okolja;

B.  ker manifest Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo in zeleno okrevanje po COVID-19 določa šest priporočil za zdravo in zeleno okrevanje:

   a. varstvo in ohranjanje vira človekovega zdravja – narave;
   b. naložbe v osnovne storitve, od vode in sanitarnih storitev do čiste energije in zdravstvenih ustanov;
   c. zagotavljanje hitrega in zdravega energetskega prehoda;
   d. spodbujanje zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov;
   e. izgradnja zdravih mest za življenje;
   f. ustavitev uporabe davkoplačevalskega denarja za financiranje onesnaževanja;

C.  ker se bo ta resolucija osredotočila na ožje področje uporabe politik javnega zdravja, kot je navedeno v členu 168 in členu 114 PDEU;

D.  ker je pandemija COVID-19 pokazala, da Evropska unija nima dovolj učinkovitih instrumentov za spopadanje z izrednimi zdravstvenimi razmerami, kot je širjenje nove nalezljive bolezni, ki se ne ozira na meje;

E.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija zdravje opredelila kot stanje popolne fizične, duševne in družbene dobrobiti in ne zgolj stanje brez bolezni ali šibkosti;

F.  ker je pravica do telesnega in duševnega zdravja temeljna človekova pravica; ker ima prav vsak pravico do sodobnega in celovitega zdravstvenega varstva brez diskriminacije; ker je splošno zdravstveno varstvo cilj OZN za trajnostni razvoj in ker so se vse podpisnice zavezale njegovi uresničitvi do leta 2030;

G.  ker člen 168 PDEU določa, da se „pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi“ in ker je Sodišče Evropske unije ob številnih priložnostih odločilo, da lahko EU uresničuje cilje na področju javnega zdravja z ukrepi na notranjem trgu;

H.  ker so v skladu s členom 168 PDEU države članice odgovorne za opredelitev svoje zdravstvene politike ter organizacijo in izvajanje zdravstvenih storitev in oskrbe, kar vključuje tudi upravljanje sistema zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe ter razporejanje dodeljenih virov;

I.  ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker bi se določbe o javnem zdravju v pogodbah lahko uporabile za doseganje več ciljev, vendar se še vedno ne uporabljajo dovolj(3);

J.  ker so javni zdravstveni sistemi pri tem, ko skrbijo za ustrezno oskrbo vseh pacientov, pod velikim pritiskom; ker noben ukrep za zmanjšanje javnega primanjkljaja ne bi smel povzročiti nezadostnega financiranja sistema zdravstvenega varstva ali trpljenja pacientov;

K.  ker je znano, da lahko dostop do čezmejnega zdravstvenega varstva ter boljše usklajevanje in spodbujanje dobrih praks med državami članicami prinesejo znatne koristi za javno zdravje(4);

L.  ker se je zaradi trenutnih demografskih sprememb, dostopa do zdravljenja za vse, velike razširjenosti kroničnih bolezni, e-zdravja/digitalizacije in trajnosti zdravstvenih sistemov povečala osredotočenost na politiko javnega zdravja Evropske unije;

M.  ker je Komisija v sporočilu z dne 20. oktobra 2009 z naslovom „Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU“ (COM(2009)0567) poudarila, da v celotni EU obstajajo razlike v zdravju med posameznimi socialnimi sloji prebivalstva; ker Svetovna zdravstvena organizacija to socialno razslojenost opredeljuje kot povezavo med socialno-ekonomskimi neenakostmi in neenakostmi na področju zdravja ter dostopa do zdravstvenega varstva, ker so neenakosti v zdravju posledica socialnih razlik, ki so povezane z življenjskimi razmerami in socialnim vedenjem, spolom, raso, stopnjo izobrazbe, zaposlitvijo, dohodkom ter neenakimi možnostmi za zdravstveno oskrbo, preprečevanje bolezni in spodbujanje zdravja;

N.  ker EU trenutno regulira proizvode, ki vplivajo na zdravje in rezultate na področju zdravja, vključno s tobakom, alkoholom, hrano in kemikalijami, pa tudi farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki;

O.  ker pridobljena odpornost proti antimikrobikom pomeni resno svetovno tveganje za zdravje ljudi in živali;

P.  ker je EU sprejela predpise in politiko o kliničnem preskušanju, usklajuje zdravstvene sisteme z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu(5), poteka pa tudi razprava o predlogu za vrednotenje zdravstvene tehnologije;

Q.  ker se zdravstvene raziskave financirajo prek programa Obzorje 2020, novega okvira za Obzorje Evropa, programa za zdravje, novega programa EU za zdravje in drugih skladov EU; ker je program EU za zdravje s predlaganim proračunom v višini 9,4 milijarde EUR močan pokazatelj vse večje vloge, ki jo igra EU v politiki javnega zdravja;

R.  ker so Evropska agencija za zdravila, Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost hrane, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu evropske agencije, ki imajo pomembno vlogo na področju javnega zdravja;

S.  ker so bile v sedanji zdravstveni krizi preizkušene meje zmogljivosti obstoječe infrastrukture za odzivanje v izrednih razmerah, med drugim Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje ter mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

T.  ker so bili delavci v zdravstvenem sektorju in sektorju oskrbe izpostavljeni nesprejemljivim tveganjem in so morali v nekaterih primerih sprejemati odločitve o tem, kdo bo deležen intenzivne nege in kdo ne; ker so se mnogi kritični delavci, čezmejni in sezonski delavci ter zaposleni v sektorjih, kot so klavnice in proizvodnja hrane, znašli v precej ranljivem položaju;

U.  ker je kriza zaradi COVID-19 spremenila delovne razmere za številne delavce v Evropi, izpostavila nekatere že obstoječe težave in sprožila nova vprašanja glede zdravja in varnosti na delovnem mestu;

V.  ker je kriza zaradi COVID-19 nesorazmerno prizadela ranljivo prebivalstvo, etnične manjšine, oskrbovance domov ter nastanitvene storitve za starejše in invalide;

W.  ker sta bila med zdravstveno krizo ovirana dostop do zdravstvenih storitev in možnost uveljavljanja pravic na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ženske, otroci in osebe LGBT+ pa so bili izpostavljeni večjemu tveganju nasilja in diskriminacije;

X.  ker še niso znane številne dolgoročne zdravstvene posledice COVID-19, tudi za duševno zdravje;

Y.  ker sta zdravstvena kriza in širjenje COVID-19 po vsej Evropi opozorila na razlike v zmogljivosti zdravstvenih sistemov v državah članicah in pokazala, da bi lahko ob nepričakovanih zdravstvenih grožnjah nekatere države članice postale odvisne od sosednjih držav, ki imajo dovolj vzdržljive sisteme;

Z.  ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o COVID-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

AA.  ker se je med krizo zaradi COVID-19 pokazalo, kako pomembne so zdravstvene politike, ki temeljijo na dokazih, tudi pobude za preprečevanje in zdravljenje; ker bi morali biti preventivni ukrepi sorazmerni;

AB.  ker je bilo skupno javno naročanje na ravni EU uspešno uporabljeno za nakup osebne zaščitne opreme, opreme za testiranje, ventilatorjev in nekaterih zdravil, čeprav je bil postopek prepočasen in premalo učinkovit, da bi zadostil potrebam; ker so bile v EU povečane zaloge ključnih proizvodov, kot so maske, ventilatorji in laboratorijska oprema, da bi jih bilo mogoče uporabiti tam, kjer so potrebe največje;

AC.  ker so bile med zdravstveno krizo zaradi COVID-19 sprejete priložnostne rešitve, med drugim je bila pri Komisiji ustanovljena skupina strokovnjakov in sprejete so bile smernice za zdravljenje pacientov in napotitve zdravstvenih delavcev v druge države članice;

AD.  ker so farmacevtske dobavne verige odvisne od aktivnih farmacevtskih sestavin ali generičnih zdravil, ki se proizvajajo v tretjih državah, v nekaterih primerih celo v eni sami tovarni za ves svet; ker so prepovedi izvoza, sprejete med pandemijo COVID-19, opozorile na tveganje zanašanja zgolj na te dobavne verige;

AE.  ker so bile psihološke posledice COVID-19 poudarjene v številnih poročilih in študijih in ker družbena izolacija, ki je bila uvedena za dolgo obdobje, da bi zaustavili širjenje virusa, velja za ljudi vseh starosti;

AF.  ker je treba nujno obravnavati zdravje in potrebe po oskrbi starejših;

AG.  ker je nekatere države članice zelo prizadel beg možganov, saj so se visoko kvalificirani zdravstveni delavci odločili za delo v državah članicah, kjer imajo višjo plačo in boljše delovne pogoje;

AH.  ker nezaupanje v cepljenje in njegov vpliv na javno zdravje povzroča vse večjo zaskrbljenost; ker je pri organizaciji in izvedbi programov cepljenja v državah članicah potrebna večja jasnost o prednostih in tveganjih imunizacije;

AI.  ker je donatorska konferenca, ki jo je 4. maja 2020 gostila Komisija, da bi zbrali 7,5 milijarde EUR za razvoj cepiv, zdravljenj in orodij kot globalnih skupnih dobrin v zvezi s COVID-19, 27. junija 2020 dosegla 15,9 milijarde EUR; ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456) z dne 27. maja 2020 navedla, da mora „vsako prihodnje cepivo biti rezultat svetovnih prizadevanj, namenjeno celemu svetu in cenovno sprejemljivo ter dostopno za vse“;

AJ.  ker strategija EU za cepljenje temelji na vnaprejšnjih tržnih zavezah, vendar izrecno ne omenja razpoložljivosti za ceno;

AK.  ker se lahko prožnosti, zagotovljene s Sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), ki je bil ponovno potrjen v deklaraciji iz Dohe, v času kriz na področju javnega zdravja uporabljajo za izdajanje prisilnih licenc;

AL.  ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje in solidarnost vse mednarodne skupnosti;

1.  poziva evropske institucije in države članice, naj pridobijo prave izkušnje iz krize zaradi COVID-19 in vzpostavijo veliko tesnejše sodelovanje na področju zdravja; zato poziva k številnim ukrepom za oblikovanje evropske zdravstvene unije;

2.  poudarja, da Pogodba omogoča veliko več ukrepanja na evropski ravni, kot ga je bilo v zadnjih letih; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti, ter države članice, naj preučijo možnosti v bolj odprtem duhu kot v preteklosti;

3.  odločno podpira pristop „zdravje v vseh politikah“ in poziva k njegovemu polnemu izvajanju z vključitvijo zdravstvenih vidikov v vse ustrezne politike, kot so kmetijstvo, promet, mednarodna trgovina, raziskave, okolje in varstvo podnebja, ter k sistematični oceni njegovega vpliva na zdravje;

4.  poudarja, da kriza zaradi COVID-19 še ni končana in bo povzročila dodatne okužbe in smrtne žrtve, če ne bomo ravnali previdno; odločno zagovarja učinkovite ukrepe za preprečevanje in nadzor okužb;

5.  poziva Komisijo, države članice in svetovne partnerje, naj poskrbijo za hiter, enakopraven in cenovno ugoden dostop vseh ljudi po svetu do prihodnjega cepiva in zdravil za COVID-19, ko bodo na voljo;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj uradno priznajo enotno tehnološko točko za COVID-19 (C-TAP), ki bo omogočila kar največjo skupno uporabo znanja o zdravstveni tehnologiji za COVID-19, intelektualne lastnine in podatkov v korist vseh držav in državljanov;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj v vse obstoječe in prihodnje pozive k financiranju in naložbam vključijo kolektivna varovala v korist javnosti v zvezi z javnim financiranjem, kot so klavzule o preglednosti, razpoložljivosti in dostopnih cenah ter neizključne licence za izkoriščanje končnih proizvodov;

8.  poziva k dialogu in sodelovanju s tretjimi državami; poziva države članice, naj izdajo prisilne licence, če tretje države nočejo deliti cepiva in/ali metode zdravljenja oziroma znanja o njiju;

9.  poziva države članice, naj nemudoma opravijo stresne teste svojih zdravstvenih sistemov, da bi identificirale pomanjkljivosti in se prepričale, ali so pripravljene na morebitni drugi val novega koronavirusa in druge zdravstvene krize, ki se lahko pojavijo v prihodnosti; poziva Komisijo, naj to delo usklajuje in določi skupne parametre;

10.  poziva Komisijo, naj na osnovi rezultatov stresnih testov predlaga direktivo o minimalnih standardih za kakovostno zdravstveno varstvo, ki bo ohranjala pristojnosti držav članic za upravljanje, organizacijo in financiranje lastnih zdravstvenih sistemov, hkrati pa zagotavljala varnost pacientov, dostojne delovne in zaposlitvene standarde za zdravstvene delavce ter odpornost Evrope na pandemije in druge javnozdravstvene krize;

11.  poziva Komisijo, naj v priporočila za posamezne države v sklopu evropskega semestra vključi zadostno financiranje sistema zdravstvenega varstva ter kazalnike in cilje glede dobrega počutja;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme skupni niz zdravstvenih dejavnikov za spremljanje zdravstvenih neenakosti glede na starost, spol, socialno-ekonomski položaj in geografsko lokacijo ter določi metodologijo za presojo zdravstvenih razmer v državah članicah z namenom prepoznavanja in prednostne obravnave področij, kjer so potrebne izboljšave in večje financiranje; meni, da bi morala Komisija oceniti učinkovitost ukrepov, da bi zmanjšala zdravstvene neenakosti zaradi politik v zvezi s socialnimi in ekonomskimi dejavniki ter okoljskim tveganjem;

13.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, da bi se lahko spopadli z vsemi oblikami zdravstvenih kriz, izboljšali operativno usklajevanje na ravni EU, spremljali oblikovanje in uporabo strateške rezerve zdravil in medicinske opreme ter zagotavljali njeno ustrezno delovanje; poudarja, da bi moral ta mehanizem formalizirati delovne metode, uvedene med pandemijo koronavirusa, in se opreti na ukrepe iz direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje(6) in mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

14.  poziva k uvedbi enote za upravljanje zdravstvenih kriz, ki bo evropski mehanizem za odzivanje na zdravstvene razmere izvajala pod vodstvom komisarjev za zdravje in krizno upravljanje in s pomočjo Evropske agencije za zdravje, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter skupine strokovnjakov; poziva, naj ima ta enota pripravljen krizni načrt za pandemije, da bo odzivanje nanje usklajeno;

15.  poziva k vzpostavitvi platforme za digitalno izmenjavo, podobne podatkovnemu portalu o COVID-19, ki bo olajšala izmenjavo epidemioloških podatkov, znanstvenih priporočil zdravstvenemu osebju in bolnišnicam ter podatkov o dejanskem stanju mobilnih zmogljivosti in zalog medicinskih proizvodov;

16.  meni, da bi bilo treba Uniji omogočiti, da se zanese na mobilizacijo zdravstvenih delavcev prek evropske zdravstvene enote, ki je bila ustanovljena za hitro medicinsko pomoč in svetovanje o javnem zdravju za vse države članice;

17.  poziva, da se cepiva in zdravila za COVID-19 kupijo s skupnimi javnimi naročili na ravni EU in da se ta naročila izvajajo bolj sistematično, da državam članicam ne bo treba tekmovati med seboj in da bodo pomembna zdravila in medicinski pripomočki na voljo vsem po dostopni ceni, zlasti ko gre za inovativne antibiotike, nova cepiva, kurativna zdravila in zdravila za redke bolezni;

18.  poziva Komisijo, naj predlaga novo uredbo o čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki bo nadomestila sklep o čezmejnih nevarnostih za zdravje, med drugim zato, da bi bilo skupno javno naročanje EU v zdravstvenih krizah hitrejše in učinkovitejše, da bi bil postopek učinkovit in pregleden, nova zdravila pa na voljo vsem po dostopnih cenah;

19.  odločno poziva Svet, naj čim prej sprejme mandat za pogajanja o predlogu za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, da bodo lahko končana še letos;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo nov predlog o spremembi Direktive 89/105/EGS o preglednosti cen, da se zagotovi preglednost stroškov raziskav in razvoja in da bodo imele države članice bolj enakovredno izhodišče pri pogajanju s proizvajalci o tistih oblikah zdravljenja, ki se ne naročajo skupaj;

21.  vztraja pri takojšnjem izvrševanju uredbe o kliničnem preskušanju, ki že močno zamuja, da se zagotovi preglednost rezultatov, ne glede na to, kakšni so, in omogoči obsežnejše, čezmejno preskušanje; poudarja, da so tudi negativni ali neopredeljivi rezultati kliničnih preskušanj pomembno znanje, ki prispeva k izboljšanju prihodnjih raziskav;

22.  poziva k sprejetju zanesljive farmacevtske strategije EU, da se rešijo težave v farmacevtski dobavni verigi v EU in svetu; meni, da bi morala ta strategija predvideti zakonodajne ukrepe, politike in spodbude za proizvodnjo bistvenih aktivnih farmacevtskih sestavin in zdravil v Evropi ter za zanesljivo dobavo po dostopnih cenah v vsakem trenutku; meni, da ta strategija ne bi smela posegati v ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s strateškim pristopom do farmacevtskih izdelkov v okolju;

23.  spodbuja vse države, naj se pridružijo sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o odpravi carin na farmacevtske izdelke (Zero for Zero) in razširijo področje uporabe na vse farmacevtske izdelke in zdravila, da bi zagotovili čezmejno trgovino po vsem svetu, ter podpira EU pri ohranjanju trdnega sistema evropske intelektualne lastnine, da bi spodbudila raziskave, razvoj in proizvodnjo v Evropi ter zagotovila, da bo Evropa ostala inovatorka in vodilna sila v svetu;

24.  poziva Komisijo, naj izda namenske smernice za direktivo o javnem naročanju v zvezi z oddajanjem naročil v farmacevtskem sektorju; poziva, naj te smernice temeljijo na ekonomsko najugodnejši ponudbi (merila MEAT), da bo lahko naročnik upošteval merila za kakovostne, tehnične in trajnostne vidike ponudbe, ne samo cene;

25.  poziva vse države članice, naj spodbujajo in omogočijo uveljavljanje pravice do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, med drugim do kontracepcije in varnega splava; poziva države članice, naj razmislijo o dostopu do kontracepcije, vključno z nujno kontracepcijo, in do varnega splava, kjer to omogoča zakonodaja, saj sta to osnovni zdravstveni storitvi, ki ju je treba ohraniti tudi v kriznih časih;

26.  obžaluje, da nekatere države članice med pandemijo COVID-19 niso resnično zagotavljale varnega in pravočasnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; znova poudarja, da je odrekanje storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnim in zakonitim splavom, ena od oblik nasilja nad ženskami in dekleti; ponavlja, da spadajo pravice oseb LGBTI k prizadevanjem za popolno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; poziva vse države članice, naj analizirajo, kako se je med pandemijo zmanjšalo zagotavljanje njihovih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, in naj sodelujejo pri iskanju najboljše prakse za prihodnost, ob upoštevanju dobrih in inovativnih rešitev, ki so jih našle številne države pri zagotavljanju storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, vključno s telemedicino, spletnimi posveti in zgodnjo prekinitvijo nosečnosti z zdravili od doma; poziva vse države članice, naj tudi v času krize zagotavljajo celovito spolno vzgojo, enostaven dostop žensk do načrtovanja družine in celotnega nabora storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno s sodobnimi načini kontracepcije ter zakonitim splavom;

27.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi občutno povečali njegov proračun, kadrovske vire in pristojnosti, saj bo lahko med svoje naloge tako vključil nenalezljive bolezni in pripravo obveznih smernic za države članice, med zdravstvenimi krizami pa bo lahko usklajeval laboratorijske raziskave;

28.  poziva k večji vlogi Evropske agencije za zdravila pri spremljanju in preprečevanju pomanjkanja zdravil, pa tudi pri usklajevanju načrtovanja in odobritve kliničnega preskušanja v EU v času krize;

29.  meni, da bi bilo treba preučiti možnost ustanovitve evropskega ustreznika za ameriški organ za napredne biomedicinske organe in razvoj, ki bi bil odgovoren za javna naročila in oblikovanje protiukrepov zoper bioterorizem, kemične, jedrske in radiološke nevarnosti, pa tudi pandemično gripo in nove bolezni;

30.  poziva k večji vlogi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, da zdravstveni delavci ne bodo izpostavljeni tveganjem;

31.  opozarja na posebej tragični učinek COVID-19 v ustanovah za dolgotrajno prebivanje v Evropi, kjer je prizadel najranljivejše člane družbe, saj je bilo v domovih za starejše občane v nekaterih državah članicah več kot 50 % smrtnih primerov zaradi COVID-19; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vzroke za ta tragičen razplet dogodkov in zagotovijo ustrezne zakonodajne rešitve;

32.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga nov akcijski načrt o zdravstvenih delavcih v EU, ki bo upošteval izkušnje s pandemijo in zdravstvenim delavcem zagotovil nov, ustrezen strateški in operativni okvir;

33.  poziva, da se akcijski načrt EU glede odpornosti na antimikrobike podpre s pravno zavezujočimi ukrepi, da bi uporabo antimikrobikov omejili le na nujne primere in spodbudili inovacije za razvoj novih antibiotikov;

34.  poziva k uvedbi izkaznice EU o cepljenju;

35.  poziva k vzpostavitvi komunikacijskega portala za javnost, kjer bo Unija objavljala preverjene informacije, pošiljala obvestila državljanom in se borila proti dezinformacijam; ugotavlja, da bi lahko na portalu objavljali najrazličnejše informacije, preventivne kampanje in izobraževalne programe za mlade ter da bi se lahko uporabljal tudi za spodbujanje visoke stopnje precepljenosti na ravni EU v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni;

36.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s civilno družbo predlaga oblikovanje evropskega prostora zdravstvenih podatkov, ki bo povsem v skladu z evropskim okvirom za varstvo podatkov, da bi izboljšali standardizacijo, interoperabilnost, izmenjavo podatkov ter sprejemanje in promocijo mednarodnih standardov za podatke o zdravju;

37.  poziva k sprejetju akcijskega načrta EU za preglednost podatkov o zdravju in za boj proti dezinformacijam;

38.  trdno verjame v načelo enega zdravja, ki povezuje zdravje ljudi, živali in varstvo okolja; je prepričan, da so ukrepi proti podnebnim spremembam, degradaciji okolja, izgubi biotske raznovrstnosti in netrajnostnim načinom proizvodnje hrane ključni za zaščito človeštva pred novimi patogeni; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izvajanje načela enega zdravja v EU;

39.  poudarja, da je treba prednostno obravnavati preprečevanje, ki prinaša koristi tako za zdravje državljanov kot tudi za nacionalne proračune za zdravstvo; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi obravnavala dejavnike tveganja za zdravje, kot so kajenje, uživanje alkohol, slaba prehrana, onesnaženost zraka, izpostavljenost nevarnim kemikalijam in zdravstvene neenakosti, da bi se izboljšali rezultati na področju zdravja;

40.  poziva k širitvi evropskih referenčnih mrež, da bodo zajemale nalezljive (na primer z vzpostavitvijo mreže za upravljanje zdravstvenih kriz) in nenalezljive bolezni;

41.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k bolj ciljno usmerjeni uporabi nižje stopnje DDV za zdrave proizvode, kot sta sezonsko sadje in zelenjava, države članice pa poziva, naj uporabljajo to možnost;

42.  poziva Komisijo, naj razvije strategijo za odporno Evropo, ki bo sestavljena iz načrta ocene tveganja in možnosti za obravnavanje dobrega upravljanja in naložb v sisteme zdravstvenega varstva ter odzivanje na pandemije na evropski ravni, vključno z vzdržljivimi dobavnimi verigami v EU; v kontekstu odporne Evrope vztraja, da je treba povečati evropsko proizvodnjo, da bo mogoče preseliti industrijo in zgraditi trden zdravstveni sektor;

43.  poziva k usklajenemu, sodelovalnemu in odprtemu pristopu na področju raziskav, pri katerem bodo imele Komisija in države članice večjo vlogo pri usklajevanju raziskav na področju zdravja in epidemij, da bi preprečili podvajanje in raziskave usmerili v rezultate, vključno s potrebnimi zdravili, cepivi, medicinskimi pripomočki in opremo;

44.  poziva Komisijo, naj oceni učinek pobud, povezanih z intelektualno lastnino, na biomedicinske inovacije na splošno in naj prouči prepričljive in učinkovite alternative za izključno varstvo pri financiranju medicinskih raziskav in razvoja, kot so številna orodja, ki temeljijo na mehanizmih ločevanja;

45.  toplo pozdravlja korenito povečanje predlaganega proračuna za novi program EU za zdravje; poudarja pa, da povečanje proračuna EU za zdravstvo ne bi smelo biti omejeno na novi večletni finančni okvir, temveč da so potrebne dolgoročne naložbe in zaveze; zahteva uvedbo posebnega sklada EU za nadgradnjo bolnišnične infrastrukture in zdravstvenih storitev ob upoštevanju jasnih meril;

46.  poudarja, da imajo zdravstvene raziskave temeljno vlogo, in zahteva več sinergij z raziskavami, ki se izvajajo v državah članicah, pa tudi vzpostavitev mreže zdravstvene akademije EU v okviru globalnega zdravstvenega načrta;

47.  poudarja pomembno vlogo evropske farmacevtske in druge z zdravstvom povezane industrije; poziva k jasnemu regulativnemu okviru za evropska podjetja ter k namenskim sredstvom za znanost in zdravstvene raziskave, saj sta uspešna in tehnično napredna evropska zdravstvena industrija ter konkurenčna raziskovalna skupnost bistvenega pomena;

48.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo predstavila akcijski načrt EU za boj proti raku;

49.  poziva k akcijskemu načrtu EU za duševno zdravje za obdobje 2021–2027, pri čemer naj se posveti enaka pozornost biomedicinskim in psihosocialnim dejavnikom slabega duševnega zdravja;

50.  poziva k akcijskemu načrtu za zdravo staranje, da bi povečali kakovost življenja starejših;

51.  poziva k sprejetju akcijskega načrta EU za redke in zapostavljene bolezni;

52.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako izboljšati neodvisno financiranje evropskih skupin bolnikov;

53.  poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga nov strateški okvir za zdravje in varnost;

54.  meni, da bi bilo treba izkušnje s krizo zaradi COVID-19 obravnavati na konferenci o prihodnosti Evrope, kjer bi bili lahko oblikovani jasni predlogi za podkrepitev zdravstvene politike EU;

55.  poudarja mednarodno razsežnost zdravja; meni, da bi bilo treba poglobiti sodelovanje s tretjimi državami pri izmenjavi znanja in najboljše prakse o pripravljenosti in odzivanju sistemov zdravstvenega varstva; poziva EU naj polno sodeluje z WHO in drugimi mednarodnimi organi v boju proti nalezljivim boleznim, uvedbi splošnega zdravstvenega varstva in utrjevanju svetovnih sistemov zdravstvenega varstva;

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(2) https://www.who.int/docs/default-source/climate-change/who-manifesto-for-a-healthy-and-green-post-covid-recovery.pdf?sfvrsn=f32ecfa7_6
(3) Študija z naslovom Unlocking the potential of the EU Treaties: An article-by-article analysis of the scope for action, (Sprostitev potenciala Pogodb EU: analiza posameznih členov področja delovanja), služba Evropskega parlamenta za raziskave, objavljena 28. maja 2020, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2020/651934/EPRS_STU(2020)651934_EN.pdf.
(4) Študija z naslovom Europe’s two trillion euro dividend: Mapping the Cost of Non-Europe, 2019-24 (Evropska dividenda v višini dva bilijona evrov: Opredelitev stroškov neukrepanja na ravni EU, 2019–2024), služba Evropskega parlamenta za raziskave, objavljena 18. aprila 2019, https://www.europarl.europa.eu/thinktank/sl/document.html?reference=EPRS_STU(2019)631745.
(5) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.
(6) UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov