Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 16. september 2020 - Bruselj
Vloga EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov
 Varnostno sodelovanje med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: pristojbine, ki jih ESMA zaračuna centralnim nasprotnim strankam s sedežem v tretjih državah
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: merila za ugotavljanje sistemske pomembnosti centralne nasprotne stranke s sedežem v tretji državi
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: minimalni elementi za ocenjevanje primerljive skladnosti CNS iz tretjih držav in načini
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 16
 Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ***I
 Svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij ***I
 Osnutek sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije *
 Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo

Vloga EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov
PDF 182kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov (2019/2156(INI))
P9_TA(2020)0212A9-0143/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 11, 191(1) in 208(1)(a) Pogodbe,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 17. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti iz leta 1992, globalnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in resolucije Parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024, zunanje politike EU v zvezi z domorodnimi ljudstvi iz leta 2016, sklepov Sveta o domorodnih ljudstvih z dne 15. maja 2017 in evropskega soglasja o razvoju iz leta 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

–  ob upoštevanju končnega poročila iz leta 2013 o študiji Komisije z naslovom Vpliv porabe EU na krčenje gozdov: celovita analiza učinka porabe EU na krčenje gozdov,

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti o možnostih za poostritev ukrepov EU proti krčenju gozdov iz leta 2018, ki jo je naročil generalni direktorat Evropske komisije za okolje,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) iz leta 2003, sporazumov o prostovoljnem partnerstvu FLEGT na področju gozdov s tretjimi državami in delovnega načrta FLEGT za obdobje 2018–2022,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta za človekove pravice OZN z dne 21. marca 2019 o priznavanju prispevka zagovornikov okoljskih človekovih pravic k uveljavljanju človekovih pravic, varstvu okolja in trajnostnemu razvoju,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Stanje svetovnih gozdov 2020",

–  ob upoštevanju strateškega načrta OZN za gozdove za obdobje 2017–2030,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega foruma o podnebnih spremembah o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem upravljanju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter njegovem petem ocenjevalnem poročilu o podnebnih spremembah iz leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost,

–  ob upoštevanju globalnega ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah z dne 31. maja 2019, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o preglednem in odgovornem upravljanju naravnih virov v državah v razvoju: gozdovi(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov(6),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0143/2020),

A.  ker je bilo med letoma 1990 in 2016 izgubljenih 1,3 milijona kvadratnih kilometrov svetovnih gozdov, kar ima uničujoče posledice za biotsko raznovrstnost, podnebje, ljudi in gospodarstvo; ker se številne mednarodne zaveze na področju gozdov, kot sta cilj 15.2 ciljev trajnostnega razvoja OZN(7) in cilj 5 konvencije iz Aičija o biotski raznovrstnosti(8), kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še vedno ne izpolnjujejo ustrezno s trenutnimi politikami; ker Evropska agencija za okolje v poročilu z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020 ugotavlja, da so gozdne površine v Evropi v zadnjih dveh desetletjih pretežno stabilne, vendar tudi opozarja, da se stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst od leta 2013 ni bistveno izboljšalo ter da evropske gozdove ogrožajo naravne motnje in take, ki jih povzroča človek;

B.  ker je 17 ciljev trajnostnega razvoja povezanih in nedeljivih; ker bi bilo treba napredek v smeri trajnostnega kmetijstva, prehranske varnosti in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so glavni elementi ciljev trajnostnega razvoja, doseči sočasno;

C.  ker gozdovi bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje in ker krčenje gozdov, zlasti krčenje tropskega gozda, prav nasprotno pomembno prispeva k podnebnim spremembam; ker so emisije zaradi rabe zemljišč ali spremembe rabe zemljišč, ki so večinoma posledica krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv in obsegajo skoraj 12 % vseh emisij toplogrednih plinov; ker gozdovi gostijo tudi 80 % svetovne biotske raznovrstnosti, prispevajo k ukrepom za zmanjšanje tveganja nesreč po naravni poti in podpirajo možnosti za preživetje približno 25 % svetovnega prebivalstva, hkrati pa predstavljajo velik del zemljišč, ki jih tradicionalno naseljujejo domorodna ljudstva in prispevajo k zdravju ljudi ter utelešajo nenadomestljive kulturne, družbene in duhovne vrednote;

D.  ker bo po ugotovitvah Medvladnega panela za podnebne spremembe zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti pogosteje prihajalo do večjih naravnih motenj, kot so suše, poplave, viharji, napadi škodljivcev, erozija in požari, kar bo povzročilo tudi čedalje večjo škodo svetovnim gozdovom; ker je povečanje naložb v naravne rešitve eden od stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odpravljanje emisij in varstvo ključnih ekosistemov ob hkratnem izboljševanju virov preživetja, odpornosti in prehranske varnosti;

E.  ker je potrebno daljnosežno, ambiciozno in usklajeno ukrepanje ob podpori politične in družbene volje za varstvo in obnovo svetovnih gozdov;

F.  ker morajo biti intenzivnejša prizadevanja za varstvo in obnovo gozdov ter za povečanje obsega in kakovosti gozdnih ekosistemov v središču politik EU in držav članic pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora; ker je za omejitev globalnega segrevanja in pomoč pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti bistvenega pomena varovati, obnavljati in upravljati gozdove tako, da bi čim bolj povečali njihovo zmogljivost skladiščenja ogljika in varovanja biotske raznovrstnosti; ker primarni gozdovi omogočajo več skladiščenja ogljikovega dioksida in osnovnega habitata kot mladi, na novo zasajeni gozdovi;

G.  ker je širjenje kmetijstva v skladu s poročilom Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo o gozdovih po svetu za leto 2020 ob širjenju mest, infrastrukturnem razvoju in rudarjenju še vedno glavni povzročitelj krčenja gozdov; ker je za izgradnjo trajnostnih kmetijskih sistemov in boljšo prehransko varnost potrebno pri iskanju inovativnih in pozitivnih medsebojnih vplivov med trajnostnim kmetijstvom in gozdarstvom tesno sodelovanje s partnerskimi državami EU ter različnimi deležniki; ker je EU z uvozom in potrošnjo blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot so soja, palmovo olje, guma, koruza, govedina, usnje in kakav, posredno vključena tudi v krčenje in propadanje svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov; ker poraba EU predstavlja približno 10 % svetovnega deleža krčenja gozdov, zajetega v skupni končni porabi;

H.  ker je nedavna preiskava, ki jo je izvedla organizacija Global Witness, razkrila, da so bile finančne institucije s sedežem v EU med letoma 2013 in 2019 glaven mednarodni vir sredstev za šest agroživilskih podjetij, povezanih z uničenjem v Amazoniji, na porečju Konga in v Papui Novi Gvineji, ki so jim zagotovile podporo v višini 7 milijard EUR(9);

I.  ker podjetja in banke s sedanjimi prostovoljnimi zavezami, da bodo preprečevale krčenje gozdov, niso dosegli sprememb v ravnanju, ki so potrebne za zaustavitev katastrofalnega uničevanja narave;

J.  ker je bilo treba direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zaradi njenega negativnega vpliva na svetovne gozdove in gozdove EU prenoviti(10); ker pa se s sprejetimi spremembami težave ne bodo rešile;

K.  ker bi bilo treba subvencije za energijo iz lesne biomase preusmeriti v energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov;

L.  ker veljavna pravila direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov temeljijo na pojmovanju, da so pridelki, namenjeni za pridobivanje energije, trajnostni in podnebno nevtralni ter da omogočajo obnovitev vira v ustreznem časovnem okviru; ker je to pojmovanje napačno;

M.  ker bodo za učinkovitejše varstvo svetovnih gozdov in drugih naravnih ekosistemov potrebni ukrepi na vseh ravneh, tudi regulativni ukrepi in strožje izvajanje sedanje zakonodaje, ter velike javne in zasebne naložbe; ker je to mogoče doseči samo z zagotavljanjem skladnosti politike v vseh sektorjih ter med notranjo in zunanjo politiko EU in z uporabo načela „ne škoduj“;

N.  ker sta okrepljeno varstvo in obnova gozdov in drugih naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna za preživetje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ustvarjanje priložnosti za družbeni in gospodarski razvoj ter ustvarjanje delovnih mest, omogočata razvoj trajnostnih biogospodarstev, hkrati pa povečujeta ekosistemske storitve in ohranjata biotsko raznovrstnost; ker lahko gozdovi kot zelen gospodarski sektor ustvarijo od 10 do 16 milijonov delovnih mest po vsem svetu;

O.  ker gozdovi mangrov zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, saj hranijo ogromne količine ogljika, so pomembno drstišče za številne vrste koralnih rib in ščitijo koralne grebene pred obremenitvami s hranili in usedlinami, obalna območja pa pred poplavami; ker so gozdovi mangrov do nedavnega zajemali več kot tri četrtine tropskih obalnih območij in ker je več kot polovica gozdov izgubljenih zaradi razvoja obalnih območij, ribogojstva, onesnaževanja in netrajnostne rabe;

P.  ker spreminjanje gozdov mangrov povzroča 10 % emisij ogljika zaradi krčenja gozdov, čeprav mangrove predstavljajo samo 0,7 % tropskih gozdov(11);

Q.  ker glede na razsežnost te problematike ne zadoščajo finančna sredstva EU za varstvo in obnovo gozdov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi v partnerskih državah; ker je treba varstvo in obnovo naravnih ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi ekosistemi, pa tudi s tem povezane postranske koristi in vidike človekovih pravic bolje vključiti v mehanizme financiranja EU;

R.  ker imajo EU in njene države članice dolgo tradicijo in strokovno znanje na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ju lahko uporabijo, ko nudijo pomoč pri gradnji zmogljivosti na tem področju v drugih državah;

S.  ker so domorodna ljudstva, lokalne skupnosti in zagovorniki okolja čedalje bolj ogroženi in ustrahovani, medtem ko se v prizadevanjih za varstvo gozdov, zemljišč in okolja spopadajo s kršitvami človekovih pravic;

T.  ker se lahko z uničevanjem in spreminjanjem naravnih ekosistemov povečajo možnosti za prenos patogenov, kot so virusi, z divjih in domačih živali na ljudi (zoonoze);

U.  ker so za trajnostno in učinkovito gozdarsko politiko potrebne zanesljive informacije o gozdnih virih, njihovem stanju in načinu gospodarjenja z njimi ter spremembi namenske rabe zemljišč;

V.  ker so gozdovi in vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih ter blažitev podnebnih sprememb in zdravstvene koristi;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ in meni, da je to dobra podlaga za odločilne ukrepe; soglaša s petimi prednostnimi nalogami, ki so predstavljene v sporočilu; poudarja, da so vse potrebne za zaustavitev in preokrenitev krčenja gozdov in degradacije naravnih ekosistemov, zlasti gozdov, ter izgube biotske raznovrstnosti in s tem povezanih kršitev človekovih pravic, zato jih je treba izvajati hitro in usklajeno; vseeno meni, da bi morale biti EU in njene države članice ambicioznejše pri svojem ukrepanju, da bi izpolnile svoje zaveze in nujno obravnavale krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu; poudarja, da je potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud, tudi novih zakonodajnih ukrepov, ki bodo učinkoviti, dopolnilni in izvršljivi ter bodo vključevali spremljanje;

2.  poudarja, da je treba v okviru okoljske politike EU priznati pristojnosti, odgovornost in finančna sredstva na področju varstva gozdov, ki kot del svetovnih gozdov vključujejo tudi evropske gozdove; znova poudarja, da je uspeh našega zunanjega delovanja in odzivanja partnerjev na varstvo njihovih gozdov odvisen od tega, kako učinkoviti in ambiciozni bomo v odnosu do svoje naravne dediščine; zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030 poskrbijo, da se bodo v EU in pri njenem zunanjem delovanju uporabljali najvišji možni okoljevarstveni standardi ter boljša usklajenost pri nalogi varstva in obnove gozdov;

3.  želi spomniti, da se od EU in njenih držav članic pričakuje, da bodo za izpolnitev obveznosti iz ciljev OZN za trajnostni razvoj, Pariškega sporazuma, svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 in strateškega načrta OZN za gozdove ter njegovih svetovnih ciljev na področju gozdov sprejele nujne ukrepe za varstvo in obnovo gozdov;

4.  poudarja vlogo gozdov za povečanje odpornosti proti negativnim vplivom podnebnih sprememb; poudarja, da so v strategijah in načrtih za prilagajanje na podnebne spremembe potrebni konkretni in učinkoviti ukrepi, ki bodo vključevali sinergijo med blaženjem teh sprememb in prilagajanjem nanje;

5.  poudarja pozitivni prispevek gozdov k zdravju ljudi in kakovosti življenja prebivalcev ter veliko okoljsko vrednost v smislu sekvestracije ogljika, shranjevanja vode, nadzora erozije in zaščite pred zemeljskimi plazovi;

6.  poudarja, da vzroki krčenja gozdov presegajo gozdarski sektor in so povezani z vrsto vprašanj, kot so zemljiška posest, varstvo pravic domorodnih ljudstev, kmetijske politike, podnebne spremembe, demokracija, človekove pravice in politična svoboda;

7.  poudarja, da imajo domorodne ženske in kmetice osrednjo vlogo pri varstvu gozdnih ekosistemov; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske niso vključene v proces upravljanja naravnih virov in da se njihova vloga v njem ne krepi; meni, da je enakost spolov pri izobraževanju o gozdarstvu ena ključnih točk pri trajnostnem upravljanju gozdov in bi se morala odražati v akcijskem načrtu EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT);

8.  poziva Komisijo, naj si močneje prizadeva za celovito obravnavo krčenja gozdov na podlagi skladnega okvira politike, ob tem pa zagotovi ohranjanje ekosistemov; opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja in poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

9.  se strinja s sklicevanjem na nenadomestljivi značaj primarnih gozdov v sporočilu Komisije ter jo skupaj z državami članicami poziva, naj priznajo, da je varstvo avtohtonih gozdov izjemno koristno za blaženje podnebnih sprememb zaradi velikosti in dolgoživosti zalog ogljika v njihovem ekosistemu; poudarja, da lahko ogozditev, ki je združljiva z varstvom in izboljševanjem lokalnih ekosistemov, prispeva k temu, da bo podnebna nevtralnost do leta 2050 dosežena, hkrati pa ugotavlja, da novozasajeni gozdovi ne morejo nadomestiti prvotnih; poudarja, da bi moralo biti varstvo gozdov politična prednostna naloga EU; poudarja, da bi morala biti EU zgled ter zagotavljati izvajanje mednarodnih družbenih in okoljskih zavez nje same in njenih držav članic, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj skrbijo za učinkovito izvajanje obstoječih prednostnih področij ter vanje vključijo zavezujoče cilje glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, zlasti primarnih gozdov, kot del prihodnje strategije EU za gozdove, ki bi morala biti docela skladna s predlogom iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 o zavezujočih ciljih glede obnove in varstvenih območij; poudarja, da je treba za te ukrepe nameniti ustrezno podporo in financiranje;

11.  poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mangrovam in gozdovom na obalnih območjih, ki so še posebej izpostavljeni podnebnim spremembam in so odlična priložnost za politike ohranjanja, prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic; obžaluje, da Komisija ne omenja gozdov mangrov; poudarja, da je 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji najti v gozdovih ter da so gozdovi mangrov pomembni tako z vidika podnebja in biotske raznovrstnosti kot tudi za preživetje tamkajšnjih lokalnih skupnosti;

12.  poudarja, da ima pri varstvu okolja in trajnostni potrošnji pomembno vlogo civilna družba, ter poziva Komisijo in države članice, naj pri ukrepih za gozdove in rabo tal zagotovijo polno preglednost in soudeležbo javnosti, da bi preprečile krčenje gozdov in njihovo degradacijo, spodbujale k trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi ter podprle varstvo in obnovo naravnih gozdov na regionalni in svetovni ravni; poudarja, da je pomembno vzpostaviti platformo za dialog z več deležniki in državami članicami o krčenju in degradaciji gozdov ter načinih za trajnostno povečanje svetovnih gozdnih površin z namenom sklepanja zavezništev, prevzemanja skupnih zavez k zaustavitvi krčenja gozdov ter izmenjave izkušenj in informacij;

13.  poudarja, da imajo pri varstvu svetovnih gozdov in v postopku odločanju o teh gozdovih poglavitno vlogo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, vključno z ženskami, njihove pravice in potreba po podpori; nadalje potrjuje, da so izpostavljeni grožnjam in kršitvam človekovih pravic; zato poziva Komisijo, naj upošteva njihovo vlogo in jih vključi v oblikovanje, sprejemanje, izvajanje in izvrševanje ukrepov za varstvo gozdov na ravni EU, na nacionalni ali na podnacionalni ravni;

14.  opozarja, da se številni kmetje zavedajo, da so gozdovi zaradi svoje ekološke, gospodarske in družbene funkcije nepogrešljivi sestavni del krajine ter jih že od nekdaj varujejo, koristijo in pomlajujejo; ugotavlja, da so nekatere lokalne skupnosti in domorodna ljudstva stoletja uporabljali tradicionalne načine kmetovanja, da bi ohranili gozdove, pri čemer so na svoj način razumeli, kaj je trajnostna raba zemljišč;

15.  opozarja, da imajo domorodni prebivalci, lokalne skupnosti, mali kmetje in ženske nepogrešljivo znanje o gozdovih, od katerega so zelo odvisni; poziva EU, naj v skladu s prostovoljnimi smernicami FAO OZN za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov, Deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev in Konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 169 zagotovi priznavanje njihovih pravic do zemljiške posesti in človekovih pravic kot vprašanja socialne pravičnosti in njihovo dejansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju razvojnih programov EU, ki vplivajo nanje, ter pri izvrševanju ukrepov za varstvo gozdov, pri tem pa naj se opre na izkušnje iz programa FLEGT;

16.  opozarja na pomen ustreznega dostopa do pravosodja, pravne pomoči in učinkovite zaščite žvižgačev v državah izvoznicah naravnih virov, da se zagotovi učinkovitost vseh zakonodaj ali pobud; poziva Komisijo in države članice, naj bolje podprejo zagovornike okolja in gozdov v EU in po svetu;

17.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo povečala trajnost in preglednost dobavne verige in naložb, da omogoči porabo proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov; ponavlja, da je v ta namen potrebna celovita vrsta ukrepov in pobud;

18.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju takšnih ukrepov in pobud razmisli tudi, kako bi lahko te najbolje prispevale k varstvu drugih pomembnih naravnih ekosistemov, ki jim grozita resna degradacija ali sprememba uporabe;

19.  meni, da bi bilo treba za rešitev problematike blaga, ki prispeva h krčenju gozdov, nujno enotno opredeliti koncept dobavne verige, ki tega ne povzroča, in poziva Komisijo, naj izdela ambiciozno opredelitev; pri tem poudarja tesno povezavo med vrednostnimi verigami gozdov in cilji trajnostnega razvoja;

20.  ugotavlja, da je spodbujanje preglednih shem certificiranja proizvodov, ki ne povzročajo krčenja gozdov, eno od številnih primernih orodij; poudarja pa, da morajo biti te sheme namenjene predvsem boju proti krčenju gozdov;

21.  poziva Komisijo, naj nemudoma izvede študije o certifikacijskih sistemih in sistemih preverjanja v gozdarskem sektorju in za lesne proizvode ter o sistemih certificiranja blaga, ki ne povzroča krčenja gozdov; poziva Komisijo, naj te študije predloži Parlamentu v nadaljnjo obravnavo, skupaj z nadaljnjimi ukrepi, da bi spodbudila strožje standarde ter zagotovila preglednost sistemov certificiranja in preverjanja tretjih strani;

22.  pozdravlja napoved Komisije, da bo vidike krčenja gozdov nadalje upoštevala pri znaku EU za okolje, zelenih javnih naročilih in drugih pobudah v okviru krožnega gospodarstva kot del vrste ukrepov in pobud, s katerimi skrbi, da dobavne verige ne povzročajo krčenja gozdov;

23.  ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka nemudoma pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na potrebni skrbnosti, da se zagotovi, da proizvodi in blago, ki so dani na trg EU, prihajajo iz trajnostnih dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, pri čemer je poseben poudarek na tem, da se odpravijo glavni vzroki za krčenje gozdov, ki ga povzroča uvoz; meni, da bi moral biti ta okvir izvršljiv in v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi, da bi se moral uporabljati za celotno dobavno verigo, potem ko bi skrbna ocena pokazala, da je funkcionalen in uporaben za vse akterje na trgu, tudi MSP, in bi ga moral spremljati zanesljiv mehanizem izvrševanja, vključevati pa bi moral učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni; poudarja, da ukrepi EU v tem smislu ne bi smeli povzročiti izgube prihodka ljudi v državah v razvoju, temveč bi moralo priti do novih gospodarskih priložnosti in celovitega preoblikovanja v bolj trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj v ustreznih mednarodnih forumih za trgovino izrazi podporo vprašanju trajnosti dobavnih verig, vključno s krčenjem in degradacijo gozdov;

24.  poziva Komisijo naj pripravi zahteve glede potrebne skrbnosti za finančne institucije pri opredelitvi, preprečevanju in blaženju vplivov krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, na okoljske, socialne in človekove pravice, da bi se zagotovilo, da noben finančni in bančni subjekt EU ne bo neposredno ali posredno povezan s krčenjem in degradacijo gozdov, spreminjanjem ali degradacijo naravnih ekosistemov ali kršitvami človekovih pravic;

25.  poudarja vlogo lastnikov in upravljavcev gozdov pri zagotavljanju njihovega trajnostnega razvoja; poudarja, da lahko evropska gozdarska industrija prispeva k razvoju svetovnih standardov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; meni, da bi morali imeti tudi evropska industrija, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja v gozdarskem sektorju pomembno vlogo v dialogu s partnerskimi državami o načinih nadaljnjega spodbujanja trajnosti v celotni vrednostni verigi;

26.  poziva zasebni sektor, naj bo dejavnejši v boju proti krčenju gozdov v dobavnih verigah in naložbah, tako da izpolnjuje zaveze v zvezi z odpravo krčenja gozdov in zagotovi polno preglednost nad izpolnjevanjem svojih zavez; poudarja, da je treba pritegniti zasebne naložbe, da bi se lahko spopadli z vzroki za krčenje gozdov in izpolnili cilje trajnostnega razvoja in zaveze iz Pariškega sporazuma; poleg tega poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z zasebnim sektorjem in izdela primerne instrumente, s katerimi bo na podlagi načela deljene odgovornosti spodbujala tiste na vodilnih položajih; pozdravlja trenutni pregled direktive o nefinančnem poročanju(12) in poziva Komisijo, naj poveča kakovost in obseg nefinančnih razkritij, zlasti o okoljskih vidikih, ter naj spodbuja vključevanje vidikov, ki so pomembni za gozdove, v družbeno odgovornost gospodarskih družb; nadalje opozarja na pomen spoštovanja vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; podpira tekoča pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN na področju človekovih pravic za nadnacionalne družbe in druga podjetja ter poudarja, kako pomembno je, da EU proaktivno sodeluje v tem procesu;

27.  poziva Komisijo, naj skupaj z zasebnim sektorjem in drugimi razvojnimi akterji oceni nove rešitve na področju financiranja ukrepov za obvladovanje tveganj nesreč in zavarovanja pred katastrofami, ki prizadenejo veliko hektarov gozda;

28.  poziva Komisijo, naj podpira in spodbuja inovacije in pobude industrije za povečanje trajnosti v vrednostnih verigah;

29.  meni, da je treba zasebne in javne finančne tokove v ustreznih panogah nujno preusmeriti v dejavnosti, ki ne bodo povzročale krčenja gozdov; opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2021 oceniti določbe, ki so potrebne za razširitev področja uporabe uredbe o taksonomiji(13) gospodarskih dejavnosti, ki bistveno škodujejo okoljski trajnosti;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito uporabljajo kombinirane mehanizme financiranja, da bi k financiranju obnove gozdov privabili zasebni sektor;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za okrepitev političnega in regulativnega okvira za podpiranje varstva in obnove gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni ter zagotovijo smernice in posebne ukrepe za trajnostno načrtovanje rabe tal; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in s tretjimi državami; nadalje poziva Komisijo, naj spodbudi izvajanje procesov zakonodajnih reform v državah proizvajalkah z učinkovitim in smiselnim sodelovanjem vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, pri čemer se posebna pozornost nameni učinkovitemu sodelovanju žensk;

32.  poudarja pomen spodbujanja vzdržnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostnega biogospodarstva; priznava, da lahko modeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in trajnostna raba tal globalno prispevajo k preprečevanju krčenja in degradacije gozdov ter bi morali temeljiti na najvišjih možnih standardih trajnosti, ki bi gospodarsko, okoljsko in družbeno trajnost združevali z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dragocenih ponorov ogljika kot osrednjih elementov, hkrati pa ohranjali notranjo vrednost, produktivnost in ekosistemske storitve; poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo ter razvije mehanizme spodbujanja za male kmete in lokalne skupnosti, da se ohranijo in izboljšajo ekosistemske storitve in proizvodi, pridobljeni s trajnostnim gozdarstvom in kmetijstvom; poudarja pomen kmetijsko-gozdarskih sistemov za kmetijsko proizvodnjo, diverzifikacijo, blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter preprečevanje dezertifikacije; poudarja, da je za te sisteme značilna večja učinkovitost rabe tal kot pri drugih kmetijskih sistemih; poziva k spremembam, s katerimi bi dosledno spodbujali obstoječe kmetijsko-gozdarske sisteme z visoko naravno vrednostjo, lajšali njihovo obnovo in zagotavljali gradnjo zmogljivosti za racionalizacijo tega načina proizvodnje;

33.  poudarja, da so se s programom Obzorje 2020 že financirale pomembne raziskave in inovacije pri prehodu na bolj trajnostno prakso pri rabi zemljišč in dobavne verige, da bi se zaustavila krčenje in degradacija gozdov; poziva k finančni okrepitvi programa Obzorje Evropa, da bi še naprej zagotavljal podporo na teh področjih;

34.  opozarja na Okvirno konvencijo OZN o spremembi podnebja (UNFCC) in ministrsko deklaracijo o gozdovih za podnebje , ki jo je mednarodna skupnost sprejela 12. decembra 2018 v Katovicah in v njej poudarila, kako pomembni za varstvo podnebja so gozdovi in uporaba lesa, poleg tega pa je te vidike umestila v okvir drugih mednarodnih ciljev in sklepov, povezanih z gozdom; opozarja – kot je poudarjeno tudi v deklaraciji –, da so ti cilji dosegljivi le z večnamenskim in dejavnim gospodarjenjem z gozdovi, kar pomeni, da se pri tem upoštevajo vsi cilji v zvezi z gozdom, kot so shranjevanje ogljika, varstvo vrst in tal, pridobivanje surovin, rekreacija in proizvodnja hrane, in da se najde ravnovesje med temi cilji;

35.  opozarja, da ima gozdarstvo poleg kmetijstva pomembno vlogo pri gospodarjenju z naravnimi viri in pri rabi tal na podeželskih območjih v EU in po vsem svetu; ob tem priznava, da med državami članicami obstajajo razlike, kar zadeva gospodarjenje z gozdovi, lastništvo gozdov, kmetijsko-gozdarski sistem in možnosti;

36.  poudarja, da metode za uresničevanje ciljev iz svežnja za čisto energijo za vse Evropejce ne smejo povzročati krčenja in degradacije gozdov v drugih delih sveta; zato poziva Komisijo, naj do leta 2021 pregleda ustrezne vidike poročila, priloženega Uredbi Komisije (EU) 2019/807(14) ter uredbo po potrebi nemudoma, najkasneje pa do leta 2023 spremeni na podlagi najnovejših znanstvenih spoznanj in previdnostnega načela; poziva Komisijo, naj ponovno oceni podatke o soji in začne čim prej, najkasneje pa do leta 2030 postopoma opuščati uporabo biogoriv z visokim tveganjem;

37.  poudarja potrebo po zmanjšanju porabe lesa in lesnih izdelkov v EU s spodbujanjem bolj krožnega gospodarstva in zmanjševanjem nastajanja odpadkov ter spodbujanjem ozaveščenosti potrošnikov o ekoloških posledicah blaga na osnovi lesa;

38.  opozarja na pismo več kot 700 znanstvenikov, v katerem pozivajo k znanstveno utemeljenem pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v skladu s katero bi se zlasti izključile nekatere vrste lesne biomase pri izpolnjevanju cilja in upravičenosti do podpore;

39.  obsoja, da se zaradi vse večjega povpraševanja po energiji iz obnovljivih virov, veča uporaba lesa za biogoriva in bioenergijo, kar ustvarja pritisk na evropske in svetovne gozdove;

40.  ugotavlja, da so številne države, bogate s pragozdovi in biotsko zelo raznovrstnimi gozdovi in v katerih živi polovica svetovnega prebivalstva, na konferenci COP23 izrazile željo, da bi povečale uporabo lesa in drugih rastlinskih snovi za pridobivanje energije(15); znova poudarja, da EU ne bi smela dajati napačnega zgleda in mora zagotoviti, da pravila politike na področju energije iz obnovljivih virov ne bodo povzročala uničevanja in degradacije ekosistemov;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv, ki ga ima večja uporaba biogoriv na krčenje gozdov; zato poziva Komisijo, naj temeljito prenovi politike EU na področju bioenergije, in sicer tako, da pregleda direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

42.  poziva Komisijo, naj uvede učinkovite ukrepe za trajnostno proizvodnjo in uporabo lesnega goriva, tudi zaradi visoke stopnje uvoza lesnih peletov v EU in s tem povezana potencialna tveganja za gozdove v tretjih državah; meni, da bi bilo treba kaskadno načelo spodbujati in se lahko koristno uporablja za izboljšanje učinkovite rabe virov;

43.  želi spomniti, da okoli 2,6 milijarde ljudi po vsem svetu za kuhanje uporablja tradicionalno biomaso, v glavnem les in oglje, skoraj tri četrtine pa jih nima dostopa do učinkovitih kuhalnikov; poziva EU, naj poveča pomoč tretjim državam pri prehodu na trajnostne in obnovljive vire energije in naj zmanjša pritisk krčenja gozdov zaradi lesa za kurjavo; poudarja, da bi bolj decentralizirani energetski sistemi tretjih držav omogočili enostaven prehod na trajnostne vire energije;

44.  ugotavlja, da ima kmetijstvo vse večji družbeni in gospodarski pomen, saj svetovno prebivalstvo narašča in je zato potrebna večja proizvodnja živilskih in kmetijskih proizvodov, pri čemer pa je treba tudi blažiti podnebne spremembe; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se po ocenah 14 % svetovne hrane izgubi pri spravilu, zakolu in predelavi(16), ter poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, s katerimi bi preprečevali izgubo hrane in nastajanje živilskih odpadkov v prehranski verigi ter se hitro odzvali na krize, ki bi lahko povzročile pomanjkanje hrane;

45.  poudarja, kako pomembno je spodbujati trajnosten način prehranjevanja, tako da se potrošniki ozaveščajo o vplivu vzorcev potrošnje in se jim zagotavljajo informacije o bolj zdravih načinih prehranjevanja, ki imajo tudi manjši okoljski odtis;

46.  poudarja, da je treba pri razvoju in izvajanju strategije EU za beljakovinske rastline in zagotavljanju odporne proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU doseči nadaljnji večji napredek, da bi omejili nevarnost krčenja gozdov zaradi pridelave teh rastlin na drugih območjih sveta ter zmanjšali odvisnost od uvoza in pritisk na gozdove zaradi spremembe rabe zemljišč; poudarja, da bi ga morali med drugim doseči s širšo uporabo kolobarjenja, pa tudi s podpiranjem in usmerjanjem kmetov na območjih, ki so primerna za pridelavo beljakovinskih rastlin, in opozarja, da bi s temi ukrepi zmanjšali odvisnost od uvoza, hkrati pa omejili krčenje in propadanje gozdov ter pritisk na gozdove zaradi spremenjene rabe zemljišč; zato poziva, naj se za uvoz rastlinskih beljakovin uvedejo trajnostna merila;

47.  meni, da bi bilo treba dejavnike, ki povzročajo krčenje gozdov, obravnavati v okviru politike EU, s čimer bi zagotovili skladnost politik, povezanih z gozdovi, in zmanjšali pritisk na gozdove; meni, da bi s tem okvirom spodbujali vse bolj inovativno, trajnostno in učinkovito kmetijstvo, z novimi tehnologijami pa bi zmanjšali izgube hrane v celotni prehranski verigi; poudarja, da bi lahko cilje, določene v tem okviru, dosegli tako, da bi kmetom omogočili enostaven dostop do finančnih sredstev za nakup najsodobnejše tehnologije za precizno kmetovanje;

48.  poudarja, da imajo kmetov glavno vlogo v kmetijstvu in pri zadovoljevanju naših potreb po hrani, njihovo delo pa je odvisno od naravnih virov, kot so tla, voda in gozdovi; ugotavlja, da je za ustrezno upravljanje naše svetovne gozdne dediščine bistvenega pomena, da prepoznamo večnamenskost gozdov; poudarja, da so njihovi gospodarski, družbeni in okoljski vidiki – od tradicionalne proizvodnje lesa in drugih izdelkov do ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih koristi, kot sta absorpcija in shranjevanje ogljika, preprečevanje erozije tal ter izboljšanje kakovosti zraka in vode – povezani in medsebojno odvisni; poudarja, da je zaradi vseh omenjenih vidikov potreben za varstvo in obnovo gozdov, gospodarjenje z njimi in reševanje problema njihovega krčenja celosten in usklajen pristop;

49.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za uskladitev podatkov in boljšo razpoložljivost informacij in podatkov, pridobljenih z obstoječimi in novimi orodji za spremljanje in ocenjevanje gozdov v EU in po svetu, in naj zagotovijo, da se bodo te informacije razširjale v taki obliki, da bodo dostopne, uporabniku prijazne in razumljive tako za regulativne in izvršilne organe, javnost in potrošnike kot tudi zasebni sektor ter jih bodo lahko oblikovalci politik uporabili; poziva države članice, naj izboljšajo zbirke podatke o količini lesa, ki ga kupijo, ter vključijo navedbo, koliko trajnostnega in zakonitega materiala oziroma materiala z dovoljenjem v okviru FLEGT bi bilo mogoče vključiti v njihovo javno naročanje;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj si bolje prizadevajo za večjo razpoložljivost, kakovost in usklajevanje zanesljivih informacij o gozdnih virih in spremembah rabe zemljišč, s tem pa prispevajo, da bo pri oblikovanju politik sodeloval širok krog deležnikov, tudi v partnerskih državah;

51.  poudarja, da sta verodostojno in zanesljivo spremljanje in deljenje informacij na področju gozdov izredno pomembna za boljše gospodarjenje z njimi in spoštovanje zavez o odpravi krčenja gozdov v partnerskih državah; poziva EU, naj okrepi finančno in tehnično podporo za partnerske države, da bodo lahko te cilje uresničile, in naj jim pomaga pridobiti potrebno strokovno znanje za izboljšanje lokalnih struktur za upravljanje gozdov in povečanje odgovornosti pri tem;

52.  poudarja, da je nezakonita sečnja stalna praksa ne samo v tretjih državah, temveč tudi v EU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje in boj proti njej; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sistem za nadzor in ohranjanje gozdov na podlagi sistema spremljanja, ki uporablja GNSS (Galileo in Copernicus) ter omrežja na tleh, ki bi omogočil spremljanje dejavnosti sečnje od točke poseka do vhodnih in izhodnih točk za podjetja za predelavo lesa; poudarja, da bi se morala Komisija osredotočiti na preprečevanje nezakonite sečnje, tako da razširi izvajanje uredbe o lesu(17) in FLEGT; poudarja, da je treba javnost ozaveščati o družbenih in gospodarskih posledicah, ki jih imajo nezakonita sečnja in kazniva dejanja, povezana z gozdovi;

53.  ponovno opozarja, da se bo tveganje požarov v naravi povečalo zaradi podnebnih sprememb; zato poudarja, da si je treba v veliko večji meri prizadevati za preprečevanje in pripravljenost z mednarodnim sodelovanjem v zvezi z orodji za zgodnje opozarjanje, odpornostjo na nesreče in ukrepi za zmanjšanje tveganja; priporoča Komisiji, naj še naprej podpira razvoj informacijskih sistemov za spremljanje vpliva gozdnih požarov na svetovni ravni (kot je Svetovni informacijski sistem za požare v naravi), pa tudi na regionalni ravni (kot je Evropski informacijski sistem za gozdne požare); poziva Komisijo, naj na podlagi svojega strokovnega znanja in v sodelovanju s tretjimi državami razširi uporabo satelitskega sistema REDD+ programa Copernicus, da bi z njim podprla globalno spremljanje tveganja na področju gozdov in krčenja gozdov;

54.  ponavlja, da bi morala trgovinska in naložbena politika vključevati zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, ki bi bila docela v skladu z mednarodnimi obveznostmi, zlasti Pariškim sporazumom, ter pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO); pozdravlja namero Komisije, da bo Pariški sporazum vključila v vse prihodnje trgovinske in naložbene sporazume kot njihov bistveni sestavni del; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi prihodnji trgovinski in naložbeni sporazumi in ustrezni področni sporazumi vsebovali zavezujoče in izvršljive določbe, tudi z nezakonito sečnjo povezane protikorupcijske določbe, da se preprečita krčenje in degradacija gozdov;

55.  pozdravlja načelo neškodovanja iz sporočila o evropskem zelenem dogovoru; priporoča, naj Komisija pri tem bolje oceni učinek obstoječih trgovinskih sporazumov na krčenje gozdov ter zagotovi, da bodo v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih vključene ambicioznejše določbe o varstvu gozdov, biotski raznovrstnosti in trajnostnem gozdarstvu;

56.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vpliv trgovinskih sporazumov na stanje gozdov, biotske raznovrstnosti in človekovih pravic ob posvetovanju z ustreznimi deležniki dosledno meril z oceno vpliva na trajnost in drugimi ustreznimi metodami ter da bodo ugotovitve teh ocen v celoti upoštevane pri pogajanjih o teh sporazumih in njihovi sklenitvi;

57.  poudarja, da je treba še izboljšati izvajanje in izvrševanje uredbe EU o lesu, da bi bolje preprečevali trgovino z uvoženim in doma nezakonito posekanim lesom in lesnimi proizvodi; ugotavlja tudi, da bi bilo treba uvoz lesa in lesnih proizvodov temeljiteje preverjati na mejah EU in s tem zagotoviti, da bodo uvoženi proizvodi dejansko izpolnjevali merila, potrebna za umestitev na trg EU; želi spomniti, da je les s konfliktnih območij že eno od področij ukrepanja v okviru akcijskega načrta za FLEGT, da pa za rešitev tega problema ni bilo dovolj storjeno; poziva Komisijo, naj izpolni zavezo, da bo razširila obveznosti za potrebno skrbnost iz uredbe o lesu in vključila les s konfliktnih območij v prihodnji pregled; poudarja, da mora biti krepitev obstoječih politik tesno povezana z večjo skladnostjo politike, s čimer se bo zagotovilo, da politike EU, vključno s trgovinsko, ne bodo povzročile negativnih posledic za okolje in ljudi;

58.  z obžalovanjem ugotavlja, da je sedanja raven spremljanja uvoza lesa in lesnih proizvodov v EU nezadostna, zlasti ko gre za preverjanje, ali ustrezajo merilom, potrebnim za vnos v EU;

59.  opozarja, da je cilj sporazumov o prostovoljnem partnerstvu v okviru FLEGT oblikovati pravni okvir, katerega cilj bo zagotoviti zakonito proizvodnjo vsega lesa in lesnih proizvodov, uvoženih iz partnerskih držav v EU, ki jih zajemajo sporazumi o prostovoljnem partnerstvu; poudarja, da so sporazumi o prostovoljnem partnerstvu na splošno namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in v podporo svetovnim prizadevanjem za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov; poudarja, da so ti sporazumi pomemben pravni okvir za EU in njene partnerske države, ki so ga omogočili dobro sodelovanje in prizadevanja teh držav;

60.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v okviru sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), pa tudi okrepljeni dialog med vladami, gospodarstvom in civilno družbo v več državah, do katerega je prišlo na podlagi procesa sporazumov o prostovoljnem partnerstvu; ugotavlja, da je sporazume o prostovoljnem partnerstvu z EU doslej ratificiralo sedem držav (Kamerun, Srednjeafriška republika, Gana, Indonezija, Liberija, Republika Kongo in Vietnam), med katerimi je Indonezija prva in doslej edina s sistemom izdajanja dovoljenj v okviru FLEGT, ki deluje od leta 2016, ter da je EU zaključila pogajanja in parafirala sporazume o prostovoljnem partnerstvu s Hondurasom in Gvajano, medtem ko pogajanja potekajo še s šestimi drugimi državami (Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Laos, Tajska in Malezija); poudarja, da so ti sporazumi zelo učinkovit okvir za vzpostavljanje dobrega partnerstva z državami ter da bi bilo treba spodbujati nove sporazume o prostovoljnem partnerstvu tudi z drugimi partnerji; je prepričan, da bi morala EU še naprej sodelovati z državami, s katerimi ima sklenjen ta sporazum, da bo ostala tudi v prihodnje privlačna alternativa za izvozne trge z manj strogimi okoljevarstvenimi standardi; priznava pomen uredbe FLEGT(18) in uredbe o lesu pri preprečevanju vstopa nezakonito pridobljenega lesa na trg EU; poziva EU, naj poveča financiranje za FLEGT; pozdravlja, da bo Komisija v bližnji prihodnosti preverila primernost uredbe FLEGT in uredbe o lesu, kar bo tudi priložnost za izboljšanje njunega izvrševanja in razširitev njunega področja uporabe;

61.  poziva Komisijo, naj pri krepitvi obstoječih politik zagotovi skladnost sporazumov o prostovoljnem partnerstvu o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov z vsemi svojimi politikami, tudi na področjih razvoja, okolja, kmetijstva in trgovine; poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov, doseženih prek akcijskega načrta FLEGT z državami proizvajalkami lesa;

62.  meni, da sistem izdajanja dovoljenj FLEGT dopolnjuje prostovoljno certificiranje tretjih izdajateljev in da prinaša koristi zlasti manjšim gospodarskim subjektom, ki v okviru programov zasebnega sektorja pogosto le stežka pridobijo dovoljenje;

63.  poziva EU, naj izboljša mednarodno sodelovanje tako, da poveča prizadevanja v ključnih mednarodnih forumih, vključno s STO in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večstransko ali dvostransko sodelovanje, vključno s pospešitvijo pogajanj o sporazumu o okoljskih dobrinah v okviru Svetovne trgovinske organizacije, s trgovinskimi partnerji in drugimi državami uvoznicami v boju proti krčenju gozdov in podnebnim spremembam, ki so posledica uvoza, pri tem pa zaščiti možnosti za zakonito trgovino in okrepi trajnostno upravljanje zemljišč in kmetijstvo, pa tudi lastništvo zemljišč in dobro upravljanje v tretjih državah;

64.  poudarja, da so jasne zaveze o boju proti krčenju gozdov vključene v vse nove trgovinske sporazume, vključno z Mercosurjem in drugimi;

65.  poziva Komisijo, naj uporabi nove določbe protidampinške uredbe(19) v zvezi z okoljsko in podnebno politiko;

66.  poziva EU, naj okrepi povezavo med trgovinsko in razvojno politiko, med drugim z boljšim izvajanjem pravil v okviru splošnega sistema preferencialov plus (GSP +) v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj sodeluje z upravičenci v tem sistemu pri pripravi akcijskih načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovila učinkovito izvajanje njihovih okoljskih zavez;

67.  poudarja, da podnebna kriza in obsežna izguba biotske raznovrstnosti pomenita veliko grožnjo za človekove pravice; poziva EU in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podrobno ocenita, kako lahko njuno zunanje delovanje najbolje prispeva k celostnemu pristopu na podlagi človekovih pravic, usmerjenemu v zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, krčenja in degradacije gozdov; poziva EU, naj še naprej spodbuja biotsko raznovrstnost kot človekovo pravico v svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

68.  poudarja pomen omogočanja vključujočega partnerstva s tretjimi državami na vseh ravneh, da bi se nadalje odpravljali krčenje in degradacija gozdov, okrepili trajnostno upravljanje zemljišč in trajnostno kmetijstvo, pa tudi posest zemljišč in dobro upravljanje, obenem pa spoštovale človekove pravice ter pravice domorodnih ljudstev, malih kmetov in lokalnih skupnosti; poziva Komisijo, naj s tehnično pomočjo, izmenjavo informacij in primeri dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in sonaravne rabe gozdov, krožnega gospodarstva, trajnostnega biogospodarstva, obnovljivih virov energije, trajnostnega pametnega kmetijstva, agroekologije in kmetijskega gozdarstva poglobi sodelovanje s tretjimi državami, pri tem pa naj prizna trajnostne pobude zasebnega sektorja, kot so sheme pravične trgovine; vztraja, da bi bilo treba zunanjo razsežnost evropskega zelenega dogovora dodatno okrepiti z zvezami in partnerstvi, usmerjenimi v reševanje svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe in biotska raznovrstnost, pri tem pa omogočati socialno-ekonomski razvoj partnerskih držav;

69.  pozdravlja namero Komisije, da bi temo krčenja gozdov vključili v politični dialog z partnerskimi državami na ravni držav in regij, in jo spodbuja, naj oblikuje sporazume o partnerstvu, ki vključujejo varstvo gozdov in ekosistemov, podporo človekovim pravicam, zlasti pravicam domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, tudi žensk, ter podporo za učinkovito udeležbo akterjev civilne družbe in zagovornikov varstva okolja; poudarja, da bi morali ti dialogi potekati z vsemi državami proizvajalkami, vključno z državami v razvoju;

70.  pozdravlja načrt Komisije, da bo partnerske države podprla pri oblikovanju in izvajanju okvirov, ki lahko spodbujajo boljše varstvo gozdov in gospodarjenje z njimi ter upravljanje zemljišč, po potrebi tudi s priznavanjem pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti do posesti zemlje ter s tem povezanimi ukrepi upravljanja, kot so strategije za blažitev in prilagajanje, in priporoča Komisiji, naj ta vidik vključi v svoja razmišljanja in ukrepe; poudarja, da bi morali ti okviri prispevati ne le k domačim potrebam ampak tudi k nacionalno določenim prispevkom partnerskih držav v okviru Pariškega sporazuma ter njihovim nacionalnim strategijam in akcijskim načrtom za biotsko raznovrstnost v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti;

71.  poziva EU, naj partnerske države podpre pri izvajanju ukrepov, ki jim bodo pomagali izpolniti vse ukrepe, ki bi jih EU uvedla za boj proti krčenju gozdov, in poziva k bolšjemu sodelovanju in sprejetju potrebnih in učinkovitih ukrepov, s katerimi bi preprečili, da se trgovina z blagom, ki izvira iz krčenja in degradacije gozdov, preusmeri v druge regije sveta; poziva Komisijo, naj zagotovi, da podpora, ki jo EU namenja kmetijski, infrastrukturni, rudarski, mestni, predmestni in podeželski politiki v partnerskih državah, ne bo prispevala h krčenju in degradaciji gozdov; poziva Komisijo in države članice naj podprejo tehnični in finančni mehanizem EU, ki bi pospešil financiranje za podporo prizadevanjem partnerk za trajnostno uporabo, varstvo in obnovo gozdov, bolj trajnostno kmetijsko proizvodnjo brez krčenja gozdov in obravnavno rudarskih dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na gozdove, v okviru prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;

72.  poziva, naj ima gozdarski sektor pomembno vlogo v prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in naj se v celoti izkoristi potencial načrta za zunanje naložbe in regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja, s katerimi je treba spodbujati zasebno financiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (od naravne obnove do pogozdovanja in ogozditve), trajnostnega turizma in kmetijskega gozdarstva, ter pobude podjetij, da iz svojih dobavnih verig izključijo proizvode, ki povzročajo krčenje gozdov, z namenom doseganja ciljev trajnostnega razvoja;

73.  priporoča Komisiji in državam članicam, naj opredelijo učinkovite načine za izmenjavo inovativnih in trajnostnih vrst prakse in strokovnega znanja EU o krožnem gospodarstvu, trajnostnem biogospodarstvu, energiji iz obnovljivih virov, trajnostnem pametnem kmetijstvu in drugih pomembnih področjih z drugimi državami;

74.  od Komisije zahteva, da redno pripravlja poročila o trendih krčenja gozdov in izkoriščanja območij z visoko zalogo ogljika, kot so šotišča, v tretjih državah;

75.  spodbuja izvajanje podpornih ukrepov za povečanje kmetijske produktivnosti v ciljnih državah, da bi zmanjšali socialni in gospodarski pritisk, povezan s krčenjem gozdov in izkoriščanjem šotišč;

76.  podpira namero Komisije, da bi v ključnih mednarodnih forumih v imenu EU spodbujala sprejetje in izvajanje strogih zavez in predpisov za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov ter spodbujanje njihove obnove; meni, da mora biti EU drugim za zgled; poudarja, da je treba pri uporabi ukrepov za varstvo gozdov upoštevati nacionalno, regionalno in lokalno strokovno znanje in prakso; pozdravlja sklep Generalne skupščine OZN, da obdobje 2021–2030 razglasi za desetletje obnove ekosistemov; poudarja, da obnova ekosistemov v okviru desetletja OZN šteje za pomembno naravno rešitev pri doseganju številnih ciljev trajnostnega razvoja;

77.  poziva Komisijo in države članice, naj nadalje podpirajo ohranjanje gozdov z vzpostavitvijo, utrditvijo in učinkovitim upravljanjem mrež varstvenih območij, vključno z gozdnimi območji, kot je NaturAfrica 2030, zlasti v državah, ki so večje proizvajalke lesa; priznava, da to prispeva tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in se bo tako okrepil položaj EU na naslednji konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

78.  pozdravlja načrt Komisije za intenzivnejše mednarodno sodelovanje na področju politik in ukrepov za varstvo, obnovo in trajnostno gospodarjenje s svetovnimi gozdovi in preprečevanje krčenja gozdov po svetu v najpomembnejših mednarodnih forumih; ugotavlja, da so obstoječa opredelitev gozdov in njihova kategorizacija ter drugi ustrezni pojmi in načela, povezani s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki jih uporabljajo ustrezne institucije, kot je FAO, strogo tehnični in ne odražajo v celoti raznolikosti gozdnih ekosistemov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za sodelovanje s temi mednarodnimi forumi, da bi med drugim poenotili uporabljene izraze, pojme in statistične podatke (na primer nedotaknjeni in stari gozdovi, plantaže, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sonaravno gospodarjenje ali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov), in uskladili sprejete politike in ukrepe;

79.  poziva Komisijo, naj ponovno začne pogajanja za mednarodno pravno zavezujočo konvencijo o gozdovih, ki bo prispevala h gospodarjenju z gozdovi, njihovemu ohranjanju in trajnostnemu razvoju ter upoštevala njihove večkratne in dopolnilne funkcije in načine uporabe, vključno z ukrepi za pogozdovanje, ogozditev in ohranjanje gozdov; poudarja, da bi morali v tej konvenciji upoštevati družbene, gospodarske, ekološke, kulturne in duhovne potrebe sedanjih in prihodnjih generacij ter priznavati ključno vlogo vseh vrst gozdov pri ohranjanju ekoloških procesov in ravnotežja ter podpiranju identitete, kulture in pravic domorodnih ljudstev, njihovih skupnosti ter drugih skupnosti in prebivalcev gozdov;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj v razvojne politike ter v vse naložbene in podporne programe za države proizvajalke dosledno vključujejo določbe o krčenju in degradaciji gozdov ter degradaciji drugih naravnih ekosistemov, izgubi biotske raznovrstnosti in kršitvah človekovih pravic ter naj razmislijo to tem, da bi naložbe in podporo pogojevali s spoštovanjem teh elementov;

81.  priznava pomen mednarodnih okvirov, kot so prostovoljne smernice Organizacije za odgovorno upravljanje zemljiških posesti, ribištva in gozdov (VGGT), pri zagotavljanju pravne jasnosti in mednarodno sprejetih standardov dobre prakse za odgovorno upravljanje zemljiških posesti; poziva Komisijo, naj podpre širjenje in uporabo smernic VGGT na svetovni, regionalni in državni ravni; poudarja, da je za zagotovitev skladnosti s temi smernicami potrebno učinkovito neodvisno spremljanje in izvrševanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za reševanje sporov in pritožbenimi mehanizmi;

82.  poziva, naj se okrepi sodelovanje med EU in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), da bi lažje reševali vse večji problem krčenja gozdov in širjenja puščav v teh državah, in sicer z oblikovanjem akcijskih načrtov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi in njihovega ohranjanja z upoštevanjem vzrokov za krčenje gozdov, ki imajo izvor v sektorju in zunaj njega, in se zaveda, da je tropski les pomemben za gospodarstvo držav AKP, ki imajo gozdove za proizvodnjo lesa;

83.  poziva EU in njene države članice, naj v skladu z načelom o skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije poskrbijo za enovitost politik;

84.  priznava in podpira sklepe FAO, po katerih je je trajnostna raba tal na svetovni ravni pomembna v boju proti revščini;

85.  poudarja, da gozdovi pomembno prispevajo k svetovni prehranski varnosti, možnostim preživljanja in prehrani v državah v razvoju in so pomemben vir dohodka za lokalne skupnosti; želi spomniti, da bi moralo biti napredovanje proti trajnostnemu kmetijstvu, prehranski varnosti in trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi hkrati v osrčju Agende 2030;

86.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sodba Sodišča z dne 17. aprila 2018, Evropska komisija proti Republiki Poljski, C-441/17, ECLI:EU:C:2018:255.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(5) UL C 433, 23.12.2019, str. 50.
(6) UL C 298, 23.8.2018, str. 2.
(7) Cilj 15.2: Do leta 2020 spodbujati trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustaviti krčenje gozdov, obnoviti degradirane gozdove ter bistveno povečati ogozditev in pogozdovanje po svetu.
(8) Cilj 5: Do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti stopnjo izgube vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje.
(9) https://www.globalwitness.org/en/campaigns/forests/why-eu-action-tackle-deforestation-should-not-let-finance-hook/
(10) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(11) Donato, D. et al., ‘Mangroves among the most carbon-rich forests in the tropics’ (Mangrove med tropskimi gozdovi, ki so najbogatejši z ogljikom), Nature Geoscience, April 2011.
(12) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).
(13) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(14) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/807 z dne 13. marca 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve surovin z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, v zvezi s katerimi se ugotavlja znatna širitev proizvodnega območja na zemljišča z visoko zalogo ogljika, ter certificiranja pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (UL L 133, 21.5.2019, str. 1).
(15) Doyle, A. in Roche, A. Nineteen nations say they’ll use more bioenergy to slow climate change (Devetnajst držav pravi, da bodo uporabile več bioenergije za upočasnitev podnebnih sprememb). Reuters, 16 November 2017, http://www.reuters.com/article/us-climatechange-accord-biofuels/nineteen-nations-say-theyll-use-more-bioenergy-to-slow-climate-change-idUSKBN1DG2DO.
(16) http://www.fao.org/food-loss-and-food-waste/en/
(17) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).
(18) Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 347, 30.12.2005, str. 1).
(19) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21).


Varnostno sodelovanje med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu
PDF 199kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu (2020/2002(INI))
P9_TA(2020)0213A9-0129/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 41, 42, 43, 44, 45 in 46,

–  ob upoštevanju poročila OECD ter Kluba držav Sahela in zahodne Afrike z naslovom The Geography of Conflict in North and West Africa (Geografija konflikta v severni in zahodni Afriki) z dne 14. februarja 2020,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu z naslovom Trends in World Military Expenditure, 2019 (Gibanje svetovnih vojaških izdatkov v letu 2019) iz aprila 2020,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

–  ob upoštevanju skupne deklaracije članov Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/253 z dne 25. februarja 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/906 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za Sahel(1),

–  ob upoštevanju skupne deklaracije voditeljev držav članic skupine držav G5 Sahel in predsednika Francoske republike, sprejete na vrhu 13. januarja 2020 v Pauu v Franciji (deklaracija iz Paua),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020 in z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325/1820 in resolucij, ki so ji sledile,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o strategiji EU za Afriški rog(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o Somaliji(4),

–  ob upoštevanju strategije za razvoj in varnost skupine držav G5 Sahel iz septembra 2016, okvira za celostne prednostne ukrepe iz februarja 2020, zavezništva za Sahel in partnerstva za stabilnost in varnost v Sahelu,

–  ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom Koncept EU za podporo EVOP na področju reforme varnostnega sektorja z dne 13. oktobra 2005, sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom Koncept za podporo Evropske skupnosti na področju reforme varnostnega sektorja (COM(2006)0253), skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja (JOIN(2016)0031) ter sklepov Sveta o strateškem okviru na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja z dne 14. novembra 2016,

–  ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 16, ki spodbuja miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: uredba o konfliktnih mineralih)(5),

–  ob upoštevanju strateškega okvira za Afriški rog z dne 14. novembra 2011 in regionalnega akcijskega načrta EU za Afriški rog za obdobje 2015–2020 z dne 26. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju poziva generalnega sekretarja OZN k svetovnemu premirju zaradi pandemije koronavirusa (COVID-19),

–  ob upoštevanju strategije EU za Gvinejski zaliv z dne 17. marca 2014,

–  ob upoštevanju strategije EU za varnost in razvoj Sahela z dne 21. marca 2011, ki sta jo na poziv Sveta predstavili visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisija,

–  ob upoštevanju letnih skupnih posvetovalnih sestankov mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije ter Političnega in varnostnega odbora Evropske unije,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za okrepitev podpore EU s skupno varnostno in obrambno politiko za delovanje mirovnih sil OZN z dne 14. junija 2012 in dokumenta z naslovom Krepitev strateškega partnerstva OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje: prednostna področja za obdobje 2015–2018 z dne 27. marca 2015,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete na 2. vrhu EU-Afrika 8. in 9. decembra 2007 v Lizboni in časovnega načrta te strategije za obdobje 2014–2017, sprejetega na 4. vrhu EU-Afrika 2. in 3. aprila 2014 v Bruslju,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3 z dne 25. maja 2011 z naslovom Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah, ki so bile prizadete v konfliktih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o 10. obletnici resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti(6),

–  ob upoštevanju strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018 ter njegovega akcijskega načrta za obdobje 2019–2024 z dne 5. julija 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč(7),

–  ob upoštevanju poročil Programa Združenih narodov za okolje iz let 2011 in 2012 z naslovom Livelihood security: Climate Change, Migration and Conflict in the Sahel (Varnost sredstev za preživljanje: podnebne spremembe, konflikti in migracije v Sahelu),

–  ob upoštevanju koncepta Sveta o okrepitvi zmogljivosti EU za mediacijo in dialog z dne 10. novembra 2009,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o gradnji zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo(8),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(9) in o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike(10),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (COM(2016)0447),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0129/2020),

A.  ker bosta razvoj in trajnostni mir dosežena samo z odpravljanjem temeljnih vzrokov revščine in lakote; ker je varnost eden temeljnih pogojev za razvoj; ker je človekova varnost eden temeljnih pogojev za trajen mir in stabilnost; ker je trdna povezanost varnostnega, razvojnega in humanitarnega posredovanja bistvena za trajnostni razvoj območij Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga; ker brez razvoja in izkoreninjenja revščine ne bo trajnostnega miru; ker se varnost na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga postopoma poslabšuje, Evropska unija pa se ne zmore ustrezno odzvati na krize, kar je zlasti posledica omejenih pooblastil in delovanja;

B.  ker je južno strateško okolje EU nestabilno; ker se sooča s številnimi izzivi, zlasti z oboroženimi spopadi na južni meji evropske celine in džihadističnim terorizmom; ker nestabilnost v tej regiji neposredno vpliva na varnost Evrope in njenih državljanov ter na stabilnost na zunanjih evropskih mejah;

C.  ker morata biti varnost in stabilnost Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga strateška cilja sodelovanja EU z vladami južnega sosedstva;

D.  ker so mandati misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) celoviti in med drugim namenjeni spodbujanju reforme varnostnega sektorja, napredku pri reformi pravosodja, okrepitvi vojaškega in policijskega usposabljanja ter napredku pri nadzoru;

E.  ker je Evropska unija kot vodilna partnerica zavezana varnosti in razvoju območja Sahela s celostnim pristopom, osredotočenim na politični in diplomatski dialog ter razvojno in humanitarno podporo;

F.  ker je treba upoštevati pobudo za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, ki je v letu 2017 privedla do revizije instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, kar je omogočilo financiranje usposabljanj in oskrbo oboroženih sil tretjih držav z nesmrtonosno opremo;

G.  ker morajo države članice zagotoviti osebje, ki je potrebno za misije, primanjkljaj, ki je zaradi pandemije COVID-19 še večji, pa pomeni, da se število osebja EU na teh misijah zmanjšuje iz zdravstvenih razlogov;

H.  ker se številne države v Afriki, vse od Atlantskega oceana na zahodu pa do Rdečega morja in Indijskega oceana na vzhodu, spopadajo z izzivi, kot je destabilizacija tradicionalnega kmetijsko-pašnega gospodarstva zaradi podnebnih sprememb, izkoriščanje naravnih virov s strani zunanjih akterjev, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje osnovnih socialnih storitev, neustrezni kmetijski modeli, rast prebivalstva in pritisk na naravne in okoljske vire, kot je krčenje gozdov; ker je pojavljanje novih oblik mafijskega gospodarstva, vključno s trgovino z ljudmi in migranti ter nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, tihotapljenjem kulturnih artefaktov in prostoživečih živali ter nenadzorovanim izvozom zlata in mineralov še en velik izziv, ki skupaj z institucionalno šibkostjo in pomanjkljivo preglednostjo, slabim upravljanjem, vedno večjimi neenakostmi, pomanjkanjem zaupanja v vlade in korupcijo uprave ustvarja hibridizacijo med oboroženimi skupinami, tihotapci in tradicionalnimi konflikti znotraj skupnosti in regij, pri čemer se pojavlja nesprejemljiv džihadistični verski ekstremizem kot lažen odgovor za zadevne družbe, z njim pa širjenje radikalizacije;

I.  ker se varnostni izzivi, nasilni konflikti in politično nasilje v različnih afriških regijah, državah in pokrajinah razlikujejo; ker na območjih Sahela in Afriškega roga oborožene islamistične skupine in teroristi, v manjši meri pa tudi varnostne sile, različne kriminalne združbe in milice, povzročajo številne žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom; ker je stanje v večini od 19 držav zahodne Afrike zelo drugačno, saj v nekaterih državah vladata trajna stabilnost in varnost, druge pa se soočajo s političnim nasiljem ali etničnimi konflikti;

J.  ker je bilo lani s temi skupinami povezanih 3471 prijavljenih nasilnih dogodkov; ker se je tudi število prijavljenih smrtnih žrtev zaradi dejavnosti afriških militantnih islamističnih skupin lani povečalo za 7 % in po ocenah znašalo 10.460 smrtnih primerov;

K.  ker so teroristične dejavnosti večinoma zgoščene na petih glavnih območjih, ki vključujejo Somalijo, Čadsko kotlino in Sahel, z manjšimi, vendar stalnimi grožnjami pa tudi severno Afriko in zahodno obalo Indijskega oceana; ker se je število nasilnih ekstremističnih dejavnosti v Sahelu leta 2019 povečalo hitreje kot v drugih regijah; ker ima vsako območje svojo dinamiko in je zanj potreben edinstven regionalni pristop;

L.  ker so voditelji EU in skupine držav G5 Sahel izrazili globoko zaskrbljenost zaradi rasti terorizma ter slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer na območju Sahela; ker se zaradi terorizma povečuje pritisk na skupino držav G5 Sahel in njihovo sosedstvo; ker terorizem zaostruje lokalne politične, etične in verske napetosti, podžigajo pa ga kriminalne in fundamentalistične združbe, socialno-ekonomske stiske, slabo upravljanje ter v nekaterih primerih tudi varnostne in obrambne sile;

M.  ker teroristični napadi, usmerjeni proti civilnemu prebivalstvu, institucijam in predstavnikom držav, varnostnim in obrambnim silam ter na infrastrukturo, ogrožajo socialno kohezijo in ker teroristične skupine v ta namen izrabljajo tudi obstoječe lokalne konflikte;

N.  ker vsi ti izzivi zelo vplivajo na stabilnost in mir lokalnih skupnosti in tradicionalne ureditve, ki temelji na kompromisih in moralni avtoriteti starešin in tradicionalnih voditeljev, ki jih nadomešča prevlada oboroženih skupin tihotapcev in teroristov;

O.  ker je bistveno ustvariti varnostne pogoje, potrebne za ponovno vzpostavitev osnovnih državnih struktur, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, v katerih se prebivalci verjetno počutijo najbolj spregledane;

P.  ker so tarče terorističnih in zločinskih napadov običajno civilno prebivalstvo, predstavniki države, varnostne in obrambne sile ter socialno-ekonomska infrastruktura, kar ogroža kohezijo in vključenost družbe in skupnosti;

Q.  ker je Sahel ena od najbolj prizadetih regij zaradi širjenja nedovoljenega osebnega orožja in ker to neevidentirano in pretežno nezakonito posedovano orožje ogroža varnost skupnosti, poleg tega pa ga uporabljajo nevarne čezmejne kriminalne mreže, ki so vpletene v različne oblike trgovine z orožjem in ljudmi ter nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami;

R.  ker iz novih podatkov Mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta v Stockholmu izhaja naslednje:

   (a) skupni vojaški odhodki držav v Afriki so se v letu 2019 povečali za 1,5 % na približno 41,2 milijarde USD, kar je prvo povečanje porabe v tej regiji v zadnjih petih letih;
   (b) Afrika je 49 % svoje vojaške opreme uvozila iz Rusije, 14 % iz ZDA in 13 % s Kitajske; ker je Kitajska 20 % svojega orožja, prodanega na svetovni ravni, izvozila v Afriko;

S.  ker vojaški vpliv Rusije v Afriki sestavljajo prodaja orožja, napotitve najemniških vojakov in političnih svetovalcev, varnostni sporazumi in programi usposabljanja za nestabilne države;

T.  ker se iz zahodnoafriških držav prek Združenih arabskih emiratov (ZAE) na Bližnjem vzhodu vsako leto pretihotapi zlato, vredno več milijard dolarjev; ker po navedbah OZN somalijska ekstremistična skupina Al Šabab ustvarja prihodke v vrednosti več milijonov dolarjev z izvozom oglja v Iran in nato v ZAE, s čimer krši sankcije OZN;

U.  ker revščina, neizobraženost, brezposelnost, konflikti, krize in negotovost skupaj z drugimi dejavniki, kot so propadle države, slabo upravljanje in korupcija, zlasti vplivajo na mlade in na priložnosti, ki so jih deležni, zaradi česar jih mnogo pobegne in zapusti svoje domove in družine ter se napotijo v varnejše regije ali na druge celine, s čimer tvegajo svoja življenja;

V.  ker se bodo zgoraj omenjeni izzivi še poslabšali zaradi pandemije COVID-19 in vse hujših učinkov podnebnih sprememb; ker je Komisija napovedala dodatnih 194 milijonov EUR za podporo varnosti, stabilnosti in odpornosti v Sahelu;

W.  ker grožnja militantnih islamističnih skupin v Afriki ni enotna, ampak jo sestavljajo dejavnosti nenehno spreminjajočih se kombinacij več kot dvajsetih skupin, ki so aktivne v štirinajstih državah;

X.  ker je Evropska unija izvedla tri vojaške misije in operacije SVOP za usposabljanje in svetovanje oboroženim silam Somalije (misija EU za usposabljanje (EUTM) Somalia – 2010), Malija (EUTM Mali – 2013) in Srednjeafriške republike (EUTM CAR – 2016), eno pomorsko vojaško operacijo (operacija pomorske sile EU (NAVFOR) ATALANTA – 2009) in tri civilne misije za usposabljanje in svetovanje notranjim varnostnim silam Malija (misija EU za krepitev zmogljivosti (EUCAP) Sahel Mali – 2012), Nigra (EUCAP Sahel Niger – 2014) in Somalije (EUCAP Somalija – 2014), projekt GAR-SI Sahel ter pripravila svetovalno misijo (EUAM) v Srednjeafriški republiki, ki jo bo kmalu začela izvajati;

Y.  ker številna vojaška oporišča posameznih držav, kot so Francija in Združene države Amerike, lokalnim partnerjem nudijo pomoč pri varnosti, izvajajo protiteroristične naloge in druge operacije; ker so ta, poleg političnih rešitev, prizadevanj za konsolidacijo države in razvojnih pobud, bistvena za to, da se porazijo teroristične skupine in se prispeva k izgradnji regionalne stabilnosti;

Z.  ker je treba stalno pritiskati na teroriste, da se prepreči širitev te grožnje v druge regije in na druge celine, vključno z Evropo;

AA.  ker so afriške varnostne institucije v preteklem desetletju na mirovne operacije v Afriki poslale več deset tisoč ljudi, s čimer so izkazale resnično voljo, da bi prispevale k upravljanju varnosti na svoji celini;

AB.  ker EU podpira tudi operacionalizacijo skupnih sil držav G5 Sahel, ključnega protiterorističnega instrumenta, ki je bistven za boj proti terorizmu, džihadističnim dejavnostim in varnostnim grožnjam ter za izboljšanje varnosti v regiji;

AC.  ker se nadaljnja operacionalizacija ključnih varnostnih akterjev v regiji, kot so Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS), vzhodnoafriške sile v pripravljenosti (EASF) in afriške sile v pripravljenosti Afriške unije, prekriva z interesom EU za pomoč državam v težavah, da bi njihovim državljanom zagotovili mir in blaginjo;

AD.  ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med državami na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu nepogrešljivi za ohranjanje in krepitev stabilnosti v teh regijah;

AE.  ker Afriška unija ostaja ključna partnerica za prizadevanja EU za mir in stabilnost;

AF.  ker je Afriška unija na svojem letnem vrhu februarja 2020 napovedala načrt, da bo v Sahel poslala 3000 vojakov za podporo državam G5 Sahel v boju proti oboroženim skupinam;

AG.  ker EU od leta 2017 izvaja proces regionalizacije svojih misij SVOP, ki je poleg okrepitve sodelovanja z državami G5 Sahel namenjen boljšemu prepoznavanju in zapiranju vrzeli v čezmejnem sodelovanju v regijah;

AH.  ker sta bili po letih posebnega usposabljanja trajnost in učinkovitost zgoraj navedenih misij EU in OZN ogroženi zaradi omejitev njihovega mandata, programov usposabljanja, načrtov trajnosti in lokalne odgovornosti ter dejstva, da ne morejo zagotoviti potrebne opreme enotam, ki se usposabljajo, ali lokalnim obrambnim silam, kar vključuje orožje, strelivo in vozila; ker je treba pregledati mandate in namen misij EU, da se pripravi analiza pridobljenih izkušenj, ki bi se morala uporabiti za prilagoditev obstoječih in prihodnjih misij;

AI.  ker bi moralo vsakršno usposabljanje, financiranje ali opremljanje varnostnih sil v tretjih državah spoštovati evropske temeljne vrednote in prispevati k vzpostavitvi zanesljivega varnostnega sektorja, katerega cilj je predvsem zagotavljanje varnostnih koristi vsem lokalnim prebivalcem ob spoštovanju pravne države in zlasti mednarodnega prava človekovih pravic;

AJ.  ker te omejitve in odsotnost celostne in strateške prisotnosti Evropske unije vplivajo na verodostojnost zunanjega delovanja Unije, medtem ko drugi globalni akterji krepijo svoje ukrepe, pošiljajo najemniške vojake in gradijo lastne vojaške objekte ter so povečali dobavo orožja in streliva državam v regiji, ne glede na upravljanje, to pa počnejo predvsem v korist popolnoma dvostranskih interesov;

AK.  ker je kitajska komunistična partija leta 2017 na nacionalnem partijskem kongresu formalno sprejela pobudo En pas, ena pot z napovedano naložbo do 8 bilijonov USD v obsežno mrežo prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki bo povezala Evropo, Afriko in Azijo; ker je Kitajska pomemben deležnik v afriškem gospodarstvu z znatnim vplivom na številne zadeve na tej celini;

AL.  ker je ZAE v zadnjem desetletju postopoma povečal svojo prisotnost v Afriškem rogu, tako da je z razvojnimi in humanitarnimi projekti okrepil svoj geostrateški pomen, zlasti v Adenskem zalivu; ker je Somalija pozvala Varnostni svet OZN, naj ukrepa proti gradnji vojaškega oporišča ZAE v Somalilandu;

AM.  ker Turčija več let vzpostavlja zaupanje v Afriškem rogu, ker želi povečati svoj vpliv, zlasti v regiji Rdečega morja; ker turške družbe še vedno upravljajo glavno pristanišče in letališče v Mogadišu in celo zagotavljajo vojaško usposabljanje za vojake somalijske vlade;

AN.  ker je mornarica kitajske ljudske osvobodilne vojske v Džibutiju vzpostavila svoje prvo čezmorsko vojaško oporišče, džibutski dolg Kitajski pa znaša več kot 70 % bruto domačega proizvoda; ker posojila v okviru pobude En pas, ena pot ranljive države v razvoju ujamejo v dolžniško past, tako da izčrpavajo vladne rezerve, več rodovom davkoplačevalcev pa naložijo velikanske dolgove;

AO.  ker niti somalijska ali malijska vojska niti vojski Burkina Fasa ali Srednjeafriške republike nimajo učinkovitega odziva in se s težavo borijo proti džihadistom in oboroženim skupinam ter zadržanjem in zavarovanjem ozemlja s pomočjo prijateljskih mednarodnih sil, kar pomeni, da se lokalno prebivalstvo počuti zapuščeno in se boji, da bi jih džihadisti ali oborožene skupine obtožili sodelovanja z vlado, ko se bodo vrnili in ponovno zasedli območje, s katerega so bili izgnani;

AP.  ker se je piratstvo ob obalah vzhodne in zahodne Afrike močno zmanjšalo zaradi prizadevanj EU in zveze NATO za mednarodno pomorsko varnost, ki so precedens za evropsko, afriško in čezatlantsko varnostno sodelovanje;

AQ.  ker se po več letih sodelovanja v zgoraj omenjenih civilnih in vojaških misijah splošno stanje ni znatno izboljšalo in se zdaj zdi, da se kljub prizadevanjem še poslabšuje; ker so zaradi tega še vedno prisotni številni stari in novi izzivi in je zato treba uvesti celovito strategijo s posebno osredotočenostjo na regije, v katerih so ranljivosti in napetosti največje, da bi dosegli končni cilj regionalne stabilnosti in prenosa odgovornosti za varnost v roke Afričanov; ker se bo ta strategija odzvala na nujne potrebe ter velika pričakovanja tako akterjev na terenu kot lokalnega prebivalstva in bi morala obravnavati temeljne vzroke krize;

AR.  ker je vprašanje financiranja misij in operacij v okviru SVOP ključnega pomena za trajnost te politike in ker Evropski razvojni sklad prek mirovne pomoči za Afriko, v prihodnje pa tudi prek evropskega mirovnega instrumenta, zagotavlja podporo Afriški uniji in med drugim financira operativne stroške vojaških mirovnih operacij v Afriki, zlasti misije AMISOM v Somaliji; ker bo evropski mirovni instrument nadomestil mehanizem Athena za financiranje skupnih stroškov vojaških operacij SVOP, mirovna pomoč za Afriko pa bo novo orodje EU za prožnejše vzpostavljanje vojaških operacij in znatno okrepila možnosti za varnostno pomoč partnerjem; ker bo končni učinek evropskega mirovnega instrumenta kot instrumenta za trajnostno obravnavo nasilnih konfliktov in neustrezne varnosti odvisen od obsega, v katerem ga bodo dopolnjevali potrebni zaščitni ukrepi in sistemi spremljanja, da se preprečijo morebitne zlorabe zagotovljene pomoči ter zagotovi ustrezno upoštevanje vprašanj odgovornosti, človekovih pravic in spoštovanja humanitarnega prava; ker bi bilo treba področje uporabe prihodnjega evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi leta 2021 nadomestil mirovno pomoč za Afriko, razširiti na partnerske države in omogočiti dobavo vojaške opreme;

AS.  ker je nujno, da EU podpira svoje partnerje na območjih Sahela in Sahare ter Afriškega roga, ki se soočajo s večjimi izzivi v svojem boju proti oboroženim terorističnim skupinam, vključno z džihadisti; ker se lahko Evropska unija ustrezno odzove, tako da zadevnim državam v regiji zagotovi potrebno pomoč, vključno z orožjem in strelivom, prek evropskega mirovnega instrumenta; ker bi bilo treba ta instrument nemudoma potrditi, da bi omogočili potrebno vojaško pomoč;

AT.  ker temperature v Sahelu naraščajo 1,5-krat hitreje kot v drugih delih sveta in ker je po podatkih Organizacije združenih narodov približno 80 % kmetijskih zemljišč v Sahelu degradiranih, obenem pa je približno 50 milijonov ljudi, ki so odvisni od živinoreje, v sporu zaradi zemljišč; ker po mnenju Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) zaradi takšnega stanja prebivalstvo nima zagotovljene ustrezne prehranske varnosti in se sooča s težkimi odločitvami;

AU.  ker so učinki podnebnih sprememb dejavnik tveganja za destabilizacijo, nasilje in konflikte;

AV.  ker je po podatkih Unicefa porast nasilnih napadov na šole, umorov, ugrabitev, pretepanj in groženj s smrtjo, usmerjenih proti učiteljem in učencem, privedel do zaprtja več kot 9000 šol v srednji in zahodni Afriki, zato je skoraj dva milijona otrok ostalo brez ustrezne izobrazbe;

AW.  ker je EU še vedno resno zaskrbljena zaradi povečanega števila otrok, ki jih ekstremistične skupine novačijo kot otroke vojake;

AX.  ker je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) poročal o zaskrbljujočih novih trendih glede nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v regiji, ki negativno vplivajo na upravljanje, varnost, gospodarsko rast in javno zdravje; ker je po navedbah urada 87 % vseh farmacevtskih opiatov zaseženih po svetu izhaja iz zahodne, srednje in severne Afrike in ker UNODC izpostavlja tesno povezavo med nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in financiranjem oboroženih skupin;

AY.  ker je v strateškem pristopu EU k vprašanju žensk, miru in varnosti poudarjena potreba po vključevanju vidika spola v vsa področja in dejavnosti v zvezi z mirom in varnostjo, da se zagotovi učinkovitost politik EU;

AZ.  ker napadi ekstremističnih skupin in zaostrovanje nasilja med skupnostmi zaradi virov vplivajo na dostop do izobraževanja in zdravstva, najbolj izpostavljene različnim vrstam telesne in spolne zlorabe pa so številne deklice;

BA.  ker bi morala Evropska unija zaradi vedno večje prisotnosti tujih sil še bolj strateško povečati svojo gospodarsko prisotnost;

BB.  ker je komisar za sosedsko politiko in širitev predlagal, naj se iz obstoječih programov prerazporedi, pospeši in prednostno obravnava 3,25 milijarde EUR za odziv na potrebe v Afriki, povezane s koronavirusom, vključno z 2,06 milijarde EUR za podsaharsko Afriko;

BC.  ker morala EU poglobiti sodelovanje z državnimi parlamenti, med drugim odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

Ukrepi Evropske unije in držav članic

1.  meni, da morajo Komisija, Svet in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko usklajevati razvojne, humanitarne in varnostne strategije, pri katerih sodelujejo v sklopu celovite strategije, ki vodi do samostojne odgovornosti Afrike za varnostne in obrambne zadeve; meni, da so Afriška unija in afriške države iz regije ključne partnerice, s katerimi EU pomembno sodeluje, da bi skupaj dosegle trajnostni razvoj in človekovo varnost; podpira načrt Afriške unije glede napotitve 3000 vojakov v podporo skupine G5 Sahel; je prepričan, da morajo EU in njene države članice okrepiti zmogljivosti partnerjev ter pregledati varnostno in obrambno sodelovanje na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga, tudi z zagotavljanjem vojaške opreme ob spoštovanju načela neškodovanja;

2.  opozarja, da je boj proti terorizmu odvisen zlasti od sposobnosti zadevnih držav, da vzdržujejo trdne in zanesljive institucije, dobro vzpostavljene osnovne storitve, vključno z notranjimi varnostnimi zmogljivostmi, in pravosodni sistem, v katerega lahko državljani zaupajo, zlasti na področju kazenskih zadev; meni, da se morajo z varnostno strategijo za območja Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga obravnavajo predvsem temeljni vzroki konfliktov v tej regiji, saj je izkoreninjenje revščine ključno za trajnostni mir;

3.  poziva k spodbujanju obnovljenih odnosov med EU in afriško celino, temelječih na solidarnosti, vzajemnem spoštovanju in vzajemni koristi, vedno v skladu z načeli spoštovanja mednarodnega prava, nacionalne suverenosti in enakosti med stranmi;

4.  meni, da bi moral podpredsednik/visoki predstavnik pod okriljem Sveta v skladu s členom 43(2) PEU usklajevati vse misije, operacije in projekte EU s področja SZVP, skupna podporna koordinacijska celica pa bi morala zagotavljati več svetovanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku ter imeti poudarjeno usklajevalno vlogo in predlagati centralizirano središče za civilno-vojaško doktrino, ki bi okrepilo zmogljivosti za vojaško načrtovanje in izvajanje operacij ter misije in projekte za zmogljivosti za civilno načrtovanje in izvajanje operacij;

5.  je prepričan, da bi morala EU v največji možni meri vlagati v procese, namenjene preprečevanju konfliktov z uvedbo številnih zelo konkretnih procesov in projektov mediacije, dialoga in sprave vzporedno z drugimi varnostnimi ukrepi; poudarja, da je treba ubrati tudi pristope, ki niso osredotočeni na državo in so namenjeni spodbujanju stabilnosti in varnosti, zlasti kar zadeva napetosti med skupnostmi; je trdno prepričan, da bo srednje- in dolgoročno učinkovita le varnostna pomoč, ki v ospredje postavlja človekovo varnost;

6.  poudarja, da je nujno treba okrepiti misije in operacije SVOP ter splošno strateško načrtovanje in komunikacijsko politiko EU, da bi povečali prepoznavnost ukrepov EU;

7.  pozdravlja vsestransko delovanje EU v Sahelu, zahodni Afriki in Afriškem rogu ter ceni prispevek misij in operacij SVOP k miru, varnosti in mednarodni stabilnosti; vendar poudarja, da je treba finančna in upravna pravila ter procese sprejemanja političnih odločitev prilagoditi za hitrejše in učinkovitejše odzivanje na krize;

8.  ponovno poziva k beli knjigi o evropski obrambi, v kateri bodo zasnovani in začrtani zelo natančni scenariji za morebitna vojaška posredovanja EU in njihove temeljne doktrine v skladu z vojaškimi nalogami iz člena 43(1) PEU;

9.  izraža pohvalo osebju misij EU, ki se je kljub zelo zahtevnim pogojem izredno izkazalo ter pokazalo predanost in strokovnost;

10.  poudarja, da je treba zaradi hudega in obsežnega poslabšanja varnostnih razmer v regiji ter za zapolnitev vrzeli v misijah in projektih EU okrepiti gradnjo zmogljivosti partnerjev v varnostnem sektorju, da bi se ustrezneje odzvali na velike izzive in resne varnostne razmere v regiji, tudi s podpiranjem tretjih držav v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih;

11.  podpira skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. aprila 2015 z naslovom Krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju – usposabljanje partnerjev za preprečevanje in obvladovanje kriz(11);

12.  pozdravlja predlog Komisije in potekajoča medinstitucionalna pogajanja, namenjena sprejetju uredbe o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki bo obsegal vse naloge sedanjega instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru;

13.  pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika, ob podpori Komisije, naj se v okviru SVOP Unije vzpostavi evropski mirovni instrument za financiranje vojaškega in obrambnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, vključno z opremo s skupnega seznama vojaškega blaga EU, ki bo zapolnil veliko vrzel v podpori EU in skupaj z NDICI omogočil, da se EU hitreje in učinkoviteje odziva na varnostne izzive, ter poziva k njihovemu hitremu sprejetju; želi spomniti, da je cilj evropskega mirovnega instrumenta vključiti mirovno pomoč za Afriko in uvesti element gradnje zmogljivosti, ki bi omogočal zagotavljanje vojaške opreme, tudi orožja in streliva, partnerskim državam, ob polnem spoštovanju skupnega stališča, človekovih pravic in humanitarnega prava in z učinkovitimi določbami glede preglednosti, kot je navedeno v njegovem priporočilu z dne 28. marca 2019 o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, da se zagotovi, da nobena vojaška oprema ne bo prišla v roke prejemnikom, ki so krivi zlorab, grozodejstev in drugega škodovanja civilnemu prebivalstvu; ugotavlja, da države članice od junija 2018 pripravljajo sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta, ki naj bi bil uveden najpozneje do januarja 2021; v zvezi s tem in ob upoštevanju trenutnih razmer v Afriki poziva Svet, naj ta predlog brez odlašanja odobri in sprejme potrebni sklep o vzpostavitvi tega novega instrumenta za podporo vojaškim zmogljivostim afriških oboroženih sil, ter:

   (a) naj bo proračun tega instrumenta dovolj obsežen, da bo mogoče z njim učinkovito obravnavati aktualne izzive v zvezi z usposabljanjem, operacijami, misijami, projekti in vojaško opremo, vključno z orožjem, strelivom in prevozom;
   (b) naj se zagotovi, da bo evropski mirovni instrument presegel trenutne omejitve v okviru mirovne pomoči za Afriko in proračuna Unije pri nabavi orožja in streliva;
   (c) poziva, naj se za upravne odhodke, ki izhajajo iz tega sklepa Sveta, tudi za osebje, zagotovi financiranje iz proračuna EU;
   (d) poziva Svet, naj za operativne stroške izvajanja sklepa, vključno z opremo in usposabljanjem, bremeni države članice;
   (e) je seznanjen, da bi se lahko države članice, ki ne sodelujejo pri financiranju specifičnega ukrepa ali njegovega dela, vzdržale glasovanja v Svetu;
   (f) poziva, naj se v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) ustanovi nov namenski oddelek za upravljanje tega novega instrumenta, ki bo nadziral dobavo in uporabo opreme in usposabljanja, vključno z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in ukrepi za zmanjšanje tveganja;
   (g) meni, da bi morali dobavo in uporabo takšne opreme in usposabljanja spremljati strokovnjaki, ki jih v ta oddelek napotijo države članice, za obveščanje podpredsednika/visokega predstavnika, ter nadzirati Parlament in revidirati Evropsko računsko sodišče;

14.  meni, da je trajnost, učinkovitost in prepoznavnost civilnih in vojaških misij EU v Afriki kljub visoki ravni predanosti in strokovnosti njihovega osebja posebej oviralo pomanjkanje lokalne odgovornosti, načrtov trajnosti in osnovne opreme v prizadetih državah, pa tudi njihova zmožnost okrepiti zmogljivosti partnerjev;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da se bo preučila uporaba vseh instrumentov financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke konfliktov ter podprli razvoj varnostnih zmogljivosti v prizadetih afriških državah, kakor je določeno v členih 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in kakor terjajo zelo resne varnostne krize na območju Sahela in Sahare ter vzhodne Afrike;

16.  pozdravlja predlog o okrepitvi načela partnerstva v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004); poziva Komisijo, zlasti podpredsednika/visokega predstavnika, naj uvede posebej prilagojena dvostranska partnerstva za preobrazbo na različnih področjih, s poudarkom na varnosti in obrambi; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj državam, ki so na področju utrjevanja demokracije in človekove varnosti napredovale, izkaže spoštovanje in jih povabi, naj se pridružijo dvostranskim partnerstvom po načelu „več za več“; poleg dvostranskih partnerstev ga poziva, naj prispeva k utrjevanju varnostnih funkcij podregionalnih organizacij, kot so ECOWAS, Vzhodnoafriška skupnost (EAC) in Južnoafriška razvojna skupnost (SADC);

17.  priporoča, naj EU razmisli o tem, da bi v okviru mirovnih operacij na območju Sahela in Sahare prispevala k operativnim in logističnim stroškom operacij proti terorizmu, ki jih izvajajo nacionalne oborožene sile Mavretanije, Malija, Burkina Fasa, Nigra in Čada, pri čemer naj k financiranju pristopi podobno kot k financiranju skupnih sil držav G5 Sahel in misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM), in ugotavlja, da bi bil evropski mirovni instrument primeren instrument za to;

18.  spodbuja razpravo o tem, ali je primerno – ko gre za veljavne programe usposabljanja – za nabavo vojaške opreme, tudi orožja, uporabiti ista sredstva kot za napotitev in usposabljanje skupnih sil držav G5 Sahel, vključno s finančno podporo, če je potrebna;

19.  priporoča, naj bo vsakršno financiranje vzpostavljanja zmogljivosti v afriških državah pogojeno s tem, da država prejemnica predloži skupno dogovorjen načrt podpore, ki vključuje usposabljanje o reformi varnostnega sektorja, človekovih pravicah, mednarodnem humanitarnem pravu in pravni državi, z razumnimi roki in uresničevanjem ob spremljanju EU ter možnostjo naknadnih prilagoditev glede na razvoj dogodkov;

20.  je globoko zaskrbljen zaradi številnih primerov hudih kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile malijske varnostne sile ter jih je raziskala in prijavila večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija OZN v Maliju (MINUSMA);

21.  se zaveda pomembne vloge Malija za stabilnost Sahela in se pridružuje resnim pomislekom ECOWAS v zvezi z državnim udarom v Maliju dne 18. avgusta 2020; poudarja, da sta nadaljnje sodelovanje z mednarodno skupnostjo, zlasti EU in OZN, ter podpora te skupnosti lahko učinkovita le, če se sprejmejo številni pomembni ukrepi, in sicer vzpostavitev dobro pripravljenega, izvedljivega, preglednega in trajnega volilnega sistema, ki bo zagotavljal verodostojne, svobodne in pravične volitve ter resnično enake tekmovalne pogoje za politične stranke; se strinja, da je potrebna vključujoča prehodna vlada, ki mora vključevati vse politične in družbene skupine ter si prizadevati za varovanje ustavnih pravic in svoboščin vseh državljanov, pri tem pa ne sme pozabiti na aktualne pereče družbene, varnostne in gospodarske izzive, ki zahtevajo nujno ukrepanje v odziv na legitimne zahteve ljudi za vključujoč in konstruktiven dialog o prihodnji poti njihove države; podpira prizadevanja ESZD, da bi dosegli miroljubno in demokratično rešitev, ki bo na koncu obnovila trajno stabilnost in zaupanje malijskih državljanov v njihove institucije in javno upravo, ki bi morale biti resnično vključujoče, brez korupcije ter služiti vsem državljanom pri njihovih prizadevanjih za blaginjo, mir, razvoj, stabilnost in varnost;

22.  je seznanjen s poročili OZN o oceni izvrševanja in pomoči za izboljšanje položaja v zvezi s spolnim izkoriščanjem ter zlorabo s strani osebja Organizacije združenih narodov in povezanega osebja v operacijah za ohranjanje miru; je globoko pretresen zaradi zaskrbljujoče razsežnosti teh zločinov in zaradi tega, ker storilcem ni bilo sojeno; je prav tako pretresen zaradi obtožb o spolnih zlorabah otrok proti evropskim enotam in enotam OZN, zlasti v Srednjeafriški republiki leta 2016, in poziva k pravici; poziva OZN, države članice EU in organe EU, pristojne za SVOP, naj brez odlašanja in najstrožje preiščejo, izvedejo pregon in obsodijo vse osebje OZN, EU in nacionalno osebje, ki je zagrešilo dejanja spolnega nasilja; poudarja, da je nujno treba opraviti reformo ustreznih struktur, tako da bi končali nekaznovanje osebja OZN in EU, tudi z vzpostavitvijo delujočih in preglednih mehanizmov nadzora in odgovornosti; meni, da je nesprejemljivo, da so trenutno pravni ukrepi glede domnevnih zlorab zgolj izključno prostovoljni in odvisni od države, ki je zagotovila enote; je prepričan, da se lahko tako huda kazniva dejanja zmanjšajo in preprečijo tudi z usposabljanjem in izobraževanjem; odločno opozarja, da je treba taka kazniva dejanja v prihodnosti nujno preprečiti tudi zato, da se med lokalnim prebivalstvom ponovno vzpostavi zaupanje v mednarodne mirovne operacije;

23.  poziva, naj se na novo opredeli oblika misij za usposabljanje EUTM Mali, EUTM CAR in EUTM Somalia, da bi jih bolje prilagodili dejanskim potrebam oboroženih sil in prebivalcev v državah upravičenkah, in sicer tako:

   (a) da se uskladijo metode za usposabljanje ter pravila za postopke in ukrepanje, in poskrbi, da so edinstveni in prilagojeni ugotovljenim potrebam države, ter da se vključi usposabljanje o enakosti spolov in pravicah žensk, vključno z agendo o ženskah, miru in varnosti;
   (b) da se oblikuje in uporablja krovna politika reforme varnostnega sektorja, ki v ospredje postavlja človekovo varnost, vsi njeni sestavni deli pa temeljijo na varnostnih potrebah celotnega prebivalstva;
   (c) da se zagotovi, da so inštruktorji EU pooblaščeni, da v sodelovanju z lokalnimi vojaškimi organi izberejo vojake izmed tistih, ki jih predlagajo lokalne vlade, da bi jih usposobili in okrepili njihove sposobnosti, tudi s poznavanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, ter jih po končanem usposabljanju nadzirali in spremljali na terenu, da bi jih ocenili ter preprečili, da bi se enote razpustile, vojaki pa razkropili;
   (d) da se centrom za usposabljanje dobavi vojaška oprema za skupno in individualno rabo, vključno z orožjem (če ga ne zagotovi zadevna država), da bi zagotovili izvedbo ustreznega usposabljanja, potem ko EU sprejme zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da je prenos orožja v tretje države skladen z osmimi merili skupnega stališča 944, in se zagotovi nadzor po opravljeni dostavi in nadzor končne uporabe ter tako prepreči preusmerjanje k oboroženim skupinam, vključno s teroristi;
   (e) da se poveča stopnja zasedenosti delovnih mest v misijah, da se ublažijo ponavljajoče se težave;
   (f) da se zagotovi, da bo usposabljanje ustrezalo operativni realnosti, kar pomeni, da bi moralo zajemati tudi mobilnost ter zmogljivosti poveljevanja in kontrole;
   (g) da se izkoristi napotitev zahtevanih vojaških strokovnjakov, zlasti na področju strateškega svetovanja;
   (h) da se vzpostavi mehanizem za spremljanje in varstvo človekovih pravic, da se preprečijo njihove kršitve;

24.  meni, da bi krepitev svetovalne sestavine nekaterih misij (EUTM Somalia) v strukturah poveljevanja lokalnih sil omogočala pomembno vplivanje na izvajanje operacij in tudi v okviru večstranskega sistema vojaške pomoči;

25.  meni, da bi morala EU uvesti ustrezen nadzor in še naprej opravljati učinkovite redne ocene in strateške preglede civilnih misij EUCAP Sahel Mali, EUCAP Sahel Niger, EUCAP Somalia in EUAM CAR, v okviru katerih bi pregledala njihov mandat, proračun in človeške vire, ter še naprej uporabljati sisteme spremljanja v okviru načrta za izvajanje misij ter primerjalne analize kot celovito usmerjevalno orodje; je prepričan, da bi bile misije bolje prilagojene na razvijajoče se varnostne in politične razmere, če bi bile prilagojene lokalnim potrebam in če bi se sodelovanje z lokalnimi partnerji okrepilo, s čimer bi postale bolj operativne in učinkovite in bi se vključile v širša prizadevanja za reformo varnostnega sektorja, ki bi koristila varnosti lokalnega prebivalstva; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se Parlamentu odzoveta v zvezi z letnim poročilom SVOP za leto 2019(12) ter oceno misij v Afriki, ki jo je pripravil Parlament; ponovno izraža kritiko, da ni „ustreznih kazalnikov za spremljanje rezultatov misij EUCAP Niger in EUCAP Mali ter da sta bila spremljanje in ocenjevanje dejavnosti v okviru misij neustrezna in nista bila osredotočena na upoštevanje njihovih posledic“; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in ESZD, naj se odzoveta na oceno sestave sil misije EUTM Somalia, ki jo je pripravil Parlament;

26.  ugotavlja, da so varnostne razmere v Somaliji zelo zaskrbljujoče in da so gonilna sila za destabilizacijo v celotnem Afriškem rogu in zunaj njega; meni, da somalijska zvezna vlada ne zmore opravljati vseh svojih nalog in da se somalijska narodna vojska kljub nedavnemu napredku še vedno ni zmožna sama zoperstaviti terorističnim dejavnostim Al Šababa; opozarja, da bi morala somalijska vojska te dejavnosti od misije AMISOM prevzeti decembra 2021; poudarja, da je mogoče ta cilj uresničiti le z novim in celovitim programom pomoči, ter poziva EU, naj z Afriško unijo in somalijsko vlado doseže dogovor o mehanizmu, ki naj se uvede, ko bo misija AMISOM končana;

27.  meni, da ima zalivska kriza resne posledice v Somaliji, kjer ZAE še naprej podpira neprikrite ukrepe, ki neposredno ogrožajo varnost in politični napredek, ki ju je doslej dosegla Somalija, in povzročajo nacionalno neenotnost med zvezno vlado Somalije in zveznimi državami članicami glede varnosti, državnih volitev in razvojnih vprašanj, ter poziva, naj se taki ukrepi takoj ukinejo;

28.  zahteva, da malijske podpisnice upoštevajo sporazum za mir in spravo v Maliju, ki izhaja iz alžirskega procesa, ter ga začnejo brez nadaljnjega odlašanja izvajati;

29.  meni, da bi morala Evropska unija prek mirovne pomoči za Afriko še naprej zagotavljati finančno podporo misiji AMISOM, ohraniti, vendar revidirati tri vojaške ali civilne misije in operacije EU (ATALANTA, EUTM Somalia in EUCAP Somalia), podpirati demokratične institucije ter nadaljevati usposabljanje narodne vojske in vzpostavitev preglednih, odgovornih in demokratično nadzorovanih varnostnih sektorjev;

30.  poziva države članice in EU, naj s finančno pomočjo ter zagotavljanjem vojaške opreme in usposabljanja pomaga skupnim silam držav G5 Sahel, da bodo lahko začele delovati, pri tem pa vključi ustrezne zaščitne in blažilne ukrepe ter nasvete na področju doktrine, načrtovanih zmogljivosti in upravljanja; poudarja, da je v zvezi s tem potrebna trdna in verodostojna policijska komponenta; poziva partnerje, naj začnejo hitro uresničevati zaveze, sprejete na konferenci donatorjev v Bruslju 22. februarja 2018;

31.  meni, da morajo afriške države prevzeti odgovornost za izpolnjevanje svojih suverenih dolžnosti glede stabilizacije vseh območij, osvobojenih od džihadističnih teroristov, tihotapcev in razbojnikov, zaščite državljanov in zagotovitve temeljnih storitev (uprava, oskrba z vodo in električno energijo, zdravstvo, sodstvo, izobraževanje); ker bi morala vojska ali varnostne sile začasno zagotoviti ustrezno varnostno okolje in osnovne storitve, dokler nadzora ne prevzame civilna uprava, poziva, naj Evropska unija okrepi svoja prizadevanja pri podpiranju afriških držav pri zagotavljanju osnovnih storitev;

32.  podpira prošnjo Afriške unije v OZN, naj dobi dostop do odmerjenih prispevkov OZN za misije pod afriškim vodstvom po pooblastilu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov;

33.  poudarja, da je potrebno usklajevanje z državami severne Afrike, pa tudi učinkovito prispevanje k miru in spravi v Libiji, s čimer bi preprečili, da bi ta država postala žarišče širjenja džihadizma, terorističnih, kriminalnih in oboroženih skupin ter trgovine z orožjem in ljudmi; zato spodbuja mirovne pogovore 5+5 in poziva vse države, naj spoštujejo duh berlinske konference; upa, da se bodo uresničili nedavni znaki glede premirja in miru v Libiji; v zvezi s tem pozdravlja nedavne pobude ESZD in podpredsednika/visokega predstavnika, zlasti njegov obisk Libije 1. septembra 2020, ter poudarja, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v procesu mediacije;

34.  poziva, naj EU obravnava stalne in vse pogostejše grožnje varstvu in ohranjanju kulturne dediščine ter ukrepa proti tihotapljenju kulturnih artefaktov, zlasti na konfliktnih območjih;

35.  meni, da bi bilo treba sodelovanje z državami severne Afrike predvideti predvsem v obliki izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov, vojaškega usposabljanja in boja proti radikalizaciji ter pri tem upoštevati dokazane izkušnje nekaterih od njih;

36.  meni, da bi se morala celovita in srednje- do dolgoročna varnostna politika za te regije osredotočati tudi na spodbujanje odpornosti;

37.  pozdravlja in podpira celoviti in globalni pristop Mavretanije k vojaškemu in varnostnemu odzivu, ki vključuje strategijo, ki temelji na socialnih in razvojnih vidikih; izraža solidarnost z Nigrom, Malijem in Burkino Faso, državami, ki so močno prizadete zaradi terorizma; želi pohvaliti prizadevanja in požrtvovalnost mednarodne skupnosti, večdimenzionalne integrirane stabilizacijske misije OZN v Maliju, mednarodnih združenih namenskih sil, G5 in francoskih oboroženih sil (operacija Barkhane), regionalne svetovalno-usklajevalne enote EU, EUCAP Sahel Mali in Niger, EUTM Mali, GAR-SI Sahel in čadske vojske, ki je bistvena sila v osrednjih in vzhodnih sektorjih, kjer je potrebna posebna podpora za bataljone G5; poziva države G5 Sahel, naj si prizadevajo za domače reforme ter v celoti uveljavljajo človekove pravice, dobro upravljanje in demokratično odgovornost, pri tem pa spoštujejo človekove pravice in demokratične standarde;

38.  pozdravlja skupno deklaracijo Charlesa Michela, predsednika Evropskega sveta, in Mohameda Cheikha el Ghazouanija, predsednika Islamske republike Mavretanije in predsedujočega skupini G5 Sahel, z dne 28. aprila 2020, v kateri sta se ponovno in še trdneje zavezala varnosti, stabilnosti in razvoju Sahela v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem OZN, predsednikom komisije Afriške unije in trenutnim predsednikom ECOWAS;

39.  spodbuja države članice, naj podprejo operaciji Barkhane in Takuba ter sodelujejo pri njiju, pa tudi misiji Gazelle in New Nero; poudarja pomembne naložbe človeških in vojaških virov tistih držav članic, ki že sodelujejo v teh operacijah; vztraja, da je potrebna odločnejša evropska udeležba, da pa to ne more nadomestiti obveznosti držav, da izvajajo potrebne domače reforme, namenjene zagotavljanju trajnostnega razvoja in varnostnih sektorjev;

40.  poziva, naj EU posebno pozornost nameni širjenju oboroženih terorističnih skupin, zlasti islamističnega terorizma in nasilnega vahabitskega ekstremizma, na območjih Sahela, zahodne Afrike in Afriškega roga ter naj vztraja v svojih svetovnih prizadevanjih v boju proti džihadizmu; glede na strateški vpliv teh regij na stabilnost in varnost držav južnega sosedstva, na pomorsko varnost in glede na nedvomen pritisk na zunanje evropske meje poziva k nadgradnji sodelovanja na področju varnosti in programov pomoči z zadevnimi državami;

41.  poziva EU, naj opravi celovito oceno skupne strategije EU-Afrika in skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom Za celovito strategijo z Afriko z dne 9. marca 2020 ter naj spodbuja izvajanje sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o regionalnem akcijskem načrtu za Sahel za obdobje 2015–2020, z dne 16. marca 2015 o akcijskem načrtu EU za Gvinejski zaliv za obdobje 2015–2020, z dne 25. junija 2018 o Afriškem rogu/Rdečem morju in Sahelu/Maliju ter deklaracije iz Paua;

42.  zahteva dodatno zaščito in podporo za izobraževalne organe, skupnosti in organizacije, ki delujejo na terenu ter iščejo možnosti za alternativno učenje v centrih lokalnih skupnosti, s katerim več tisoč zahodnoafriških in sahelskih otrok vključujejo v programe izobraževanja in pridobivanja spretnosti;

Dobro upravljanje in trajnostni razvoj

43.  meni, da varnostna strategija ni mogoča brez skupnega trajnostnega razvoja in humanitarnih ukrepov; opozarja na različne temeljne vzroke terorizma in oboroženih konfliktov; poziva k podpiranju človeškega kapitala in človekovega razvoja, zadovoljevanju potreb najranljivejših skupnosti in krepitvi odpornosti ljudi;

44.  meni, da bi morala Evropska unija zagotoviti, da bodo trajnostni razvojni načrti upoštevali okoliščine in vključevali več sektorjev ter omogočali globalno rešitev za izzive v zadevni regiji; poudarja, da je za integrirani pristop k miru, varnosti in trajnostnemu razvoju potrebna vsebinska udeležba akterjev lokalne civilne družbe, zlasti žensk in mladih, pri tem pa želi spomniti na vlogo starešin in tradicionalnih voditeljev v družbah Sahela in Sahare; meni, da morajo biti ti načrti v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, ki so bila potrjena v evropskem soglasju za razvoj, ter jih mora uprava sprejeti v dogovoru z lokalnimi upravičenimi skupnostmi in jih izvajati v sodelovanju z lokalno civilno družbo in humanitarnimi organizacijami, da se zagotovijo učinkovito usklajevanje, preglednost in lastna odgovornost;

45.  poudarja pomen partnerstva z OZN, sodelovanja z drugimi mednarodnimi institucijami, zlasti Afriško unijo, in dialoga z drugimi regionalnimi in podregionalnimi organizacijami;

46.  meni, da mora tvorno varnostno sodelovanje med EU in Afriko temeljiti na trajnostnem razvoju in se osredotočiti zlasti na:

   (a) utrjevanje demokracije z zagotovitvijo odgovornih demokratičnih sistemov upravljanja z učinkovitim parlamentarnim nadzorom, pa tudi demokratičnih institucij in pravne države, ki bi omogočali vse svoboščine civilne družbe;
   (b) odpravljanje konfliktov in preprečevanje njihovega ponavljanja, hkrati pa obravnavanje njihovih temeljnih vzrokov, da bi dosegli trajen mir in varnost;
   (c) razvoj politik, s katerimi se spodbujata gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest, osredotočena na mlade; poudarja, da je treba mlade vključiti v politične, gospodarske in mirovne procese;
   (d) podpiranje akcijskih načrtov za preventivno stabilizacijo;
   (e) krepitev vloge žensk, tako da se jih prizna kot nosilke sprememb v afriških skupnostih, povečanje njihovih izobraževalnih in ekonomskih priložnosti, spodbujanje njihove udeležbe v lokalnih in nacionalnih institucijah ter pri odločanju kot tudi spodbujanje njihove vloge pri vzpostavljanju miru, preprečevanju konfliktov in mediaciji ter boju proti spolnemu nasilju nad ženskami in dekleti;
   (f) ponujanje osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehranska varnost, voda, sanitarna oskrba in higiena, socialno varstvo, bivališča in varnostne mreže, podpora in zaščita duševnega zdravja, izobraževanje in podpora razseljenemu prebivalstvu, da bi povečali zaupanje ljudi v državo;
   (g) zagotavljanje varnosti ter upravne in pravne stabilnosti;
   (h) izkoreninjenje revščine, nekaznovanosti in korupcije;
   (i) obvladovanje posledic podnebnih sprememb z upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi zagotovili, da življenjske razmere postanejo trajno odporne na okoljske grožnje;
   (j) spoštovanje pravne države in spodbujanje trajnostnega razvoja in človekovih pravic brez kakršne koli diskriminacije, svobode izražanja, svobode medijev, svobode združevanja ter krepitev strukturne podpore za civilno družbo in neodvisne medije;
   (k) spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks, kot je agroekologija, podpiranje malih proizvajalcev in kmetov, izvajanje prehrambne povezave za obravnavanje vseh oblik slabe prehranjenosti v vseh kontekstih in nadaljnje financiranje dejavnosti, s katerimi se premoščajo humanitarna in razvojna posredovanja za odpravo temeljnih vzrokov;

47.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi dejstva, da bi utegnili sedanji varnostni izzivi v Afriki ob stalnih neenakostih, pomanjkanju priložnosti za mlade in slabem upravljanju, spodbuditi migracije ter voditi k znatnemu razseljevanju prebivalstva, pri tem pa ogroziti severnoafriške države in prizadeti Evropo ter povzročiti razširjeno humanitarno krizo; se zaveda, da konflikti, revščina, neenakosti in podnebne spremembe prispevajo k prisilnemu razseljevanju, in poziva Evropsko unijo, naj omogoči urejene, varne in dostojanstvene migracije; zato poudarja pomembnost okrepitve sodelovanja, zlasti med EU in območjem Sahela, da bi obravnavali to pomembno vprašanje, pri tem pa opozarja na sprejeto prakso neuporabe pogojevanja za humanitarno pomoč, povezano z ukrepi na področju migracij v tej regiji;

48.  pozdravlja strategijo EU za Afriški rog, ki ne zajema samo varnostne in humanitarne politike, temveč tudi dolgoročno razvojno politiko in razvojne cilje tisočletja; poudarja pomen te dolgoročne vizije razvojne politike in poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo svoje politike v zvezi s tem in začnejo čim prej skupaj načrtovati programe za posamezne države in celotno regijo;

49.  poziva k izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN o mladih, miru in varnosti v varnostnem sodelovanju med EU in Afriko;

50.  poziva EU, naj se zavzame za učinkovito izvajanje programa OZN za ženske, mir in varnost na vseh področjih zunanjega delovanja EU, vključno z vidikom spola na ključnih političnih področjih strateškega partnerstva EU in Afriške unije za varnost;

51.  meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z državnimi parlamenti, tudi z odbori za varnost in obrambo, da bi izboljšala ključne funkcije nadzora nad državnimi in zunanjimi varnostnimi operacijami;

52.  vse vojaške akterje v Sahelu poziva, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in se odzivajo vsestransko, pri tem pa se osredotočijo na lajšanje trpljenja najbolj ranljivih delov prebivalstva, zlasti z varnostjo civilistov, ki je ključni kazalnik uspeha vsake celovite varnostne strategije; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da izvajanje varnostnih operacij ne bo poslabšalo humanitarnih razmer; poziva vse varnostne akterje, naj spremljajo posledice svojih vojaških operacij in varnostnih ukrepov za razpoložljivost storitev – vključno z živili in prehrano – in za prisilno razseljevanje, da bi zmanjšali njihove negativne učinke na humanitarne potrebe;

53.  meni, da je treba nujno ponuditi izredno in celostno pomoč regijam, ki se spoprijemajo z izrednimi izzivi zaradi pandemije COVID-19, ohraniti neprekinjenost delovanja misij in operacij SVOP, tako da se lokalne oborožene sile podprejo z nasveti o tem, kako se spoprijeti s to epidemijo, okrepiti razvojne ukrepe EU v teh regijah, saj lahko odigrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju posledic zdravstvene krize, ter zagotoviti nujno humanitarno pomoč, ob tem pa izkazati prožnost in prilagodljivost glede na razmere; pozdravlja odločitev, ki jo je soglasno sprejela skupina G20, da se začasno ustavijo stroški servisiranja dolga za najrevnejše države;

54.  priporoča, naj EU skupaj z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Afriško razvojno banko posreduje na finančni ravni, da bi pomagala pri nadzoru nad dolgom in plačevanjem obresti; poziva, naj se zaradi pandemije COVID-19 in njenih finančnih posledic preučijo vse možnosti za odpis, odlog in vzdržnost dolgov afriških držav;

55.  priporoča, naj ustrezne države v celoti prevzamejo svojo mednarodno pravno odgovornost in sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi bodo zahtevale odgovornost v okviru mednarodnega humanitarnega prava, in sicer od vseh strani in za vse kršitve, naj ljudem v stiski, tudi tistim, ki živijo na ozemljih, ki niso pod vladnim nadzorom, omogočijo prost dostop do humanitarne pomoči in osnovnih storitev, naj preprečijo vsakršno tveganje preusmeritve humanitarne pomoči in naj vsem stranem v konfliktu omogočijo pogajanja o humanitarnem dostopu, ter poudarja, kako pomembno je, da se humanitarna pomoč obravnava kot nevtralna in nepristranska ter da se zagotovi varnost humanitarnih delavcev;

56.  pozdravlja predlog o okrepitvi načela multilateralizma v odnosih med Afriko in EU v skupnem sporočilu z naslovom Za celovito strategijo z Afriko; meni, da imata komunistična Kitajska in avtoritarna Rusija drugačne pristope v odnosih z afriškimi državami in v nasprotovanju prizadevanjem EU; poziva Komisijo, naj izboljša javno diplomacijo in dialog z Afriško unijo, vladami, parlamenti in civilnimi družbami, da bi učinkoviteje pojasnila varnostno podporo EU v Afriki kot prispevek k strategiji afriškega razvoja do leta 2063;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 54, 26.2.2020, str. 9.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str. 38.
(3) UL C 86, 6.3.2018, str. 33.
(4) UL C 118, 8.4.2020, str. 113.
(5) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 56.
(7) UL C 419, 16.12.2015, str. 153.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0158.
(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009.
(10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0008.
(11) JOIN(2015)0017.
(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0009).


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: pristojbine, ki jih ESMA zaračuna centralnim nasprotnim strankam s sedežem v tretjih državah
PDF 118kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pristojbinami, ki jih Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaračuna centralnim nasprotnim strankam s sedežem v tretjih državah (C(2020)4891 – 2020/2720(DEA))
P9_TA(2020)0214B9-0251/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2020)4891),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 14. julija 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. septembra 2020,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1), ter zlasti členov 25d(3) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 111(6) Poslovnika, ki se je iztekel 15. septembra 2020,

A.  ker več delegiranih aktov, ki jih je treba sprejeti v skladu z nedavno spremenjeno Uredbo (EU) št. 648/2012 (uredba EMIR), določa, kako se bodo pravila uredbe EMIR uporabljala za centralne nasprotne stranke iz tretjih držav, ki opravljajo storitve za podjetja iz Unije; ker bodo s temi delegiranimi akti uveljavljena okrepljena pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA); ker bi za centralne nasprotne stranke, ki se štejejo za sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali katero od njenih držav članic, morale veljati posebne zahteve in okrepljen nadzor organa ESMA, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s centralnimi nasprotnimi strankami iz Unije in zaščiti stabilnost finančnega sistema Unije;

B.  ker je v skladu s členom 25d Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, s katerim določi dodatne podrobnosti v zvezi s pristojbinami, ki bi jih organ ESMA moral zaračunati centralnim nasprotnim strankam iz tretjih držav, da bi pokril vse stroške, ki nastanejo zaradi priznanja in opravljanja nalog v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami iz tretjih držav;

C.  ker bi morala ta delegirana uredba začeti veljati čim prej, da se zagotovi, da centralne nasprotne stranke iz tretjih držav pravočasno in ustrezno prispevajo k financiranju organa ESMA;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: merila za ugotavljanje sistemske pomembnosti centralne nasprotne stranke s sedežem v tretji državi
PDF 119kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z merili, ki bi jih moral organ ESMA upoštevati pri ugotavljanju, ali je centralna nasprotna stranka s sedežem v tretji državi sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala (C(2020)4892 – 2020/2726(DEA))
P9_TA(2020)0215B9-0252/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2020)4892),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 14. julija 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. septembra 2020,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1), ter zlasti členov 25(2a) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 111(6) Poslovnika, ki se je iztekel 15. septembra 2020,

A.  ker več delegiranih aktov, ki jih je treba sprejeti v skladu z nedavno spremenjeno Uredbo (EU) št. 648/2012 (uredba EMIR), določa, kako se bodo pravila uredbe EMIR uporabljala za centralne nasprotne stranke iz tretjih držav, ki opravljajo storitve za podjetja iz Unije; ker bodo s temi delegiranimi akti uveljavljena okrepljena pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA); ker bi za centralne nasprotne stranke, ki se štejejo za sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali katere koli njene države članice, morale veljati posebne zahteve in okrepljen nadzor organa ESMA, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s centralnimi nasprotnimi strankami iz Unije in zaščiti stabilnost finančnega sistema Unije;

B.  ker je Komisija na podlagi člena 25(2a) pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, v katerem podrobneje opredeli merila, ki jih mora Evropski organ za vrednostne papirje in trge uporabljati pri ugotavljanju, ali je centralna nasprotna stranka tretje države sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala;

C.  ker bi morala ta delegirana uredba začeti veljati čim prej, da bi zagotovili pripravljenost Unije, ko se bo pravo Unije v Združenem kraljestvu prenehalo uporabljati po izteku prehodnega obdobja;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: minimalni elementi za ocenjevanje primerljive skladnosti CNS iz tretjih držav in načini
PDF 119kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi elementi, ki jih organ ESMA oceni pri ocenjevanju zahtev CNS iz tretjih držav za primerljivo skladnost, ter načini in pogoji za navedeno oceno (C(2020)4895 – 2020/2729(DEA))
P9_TA(2020)0216B9-0253/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2020)4895),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 14. julija 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. septembra 2020,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih(1) sklenjenih poslov, ter zlasti členov 25a(3) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 111(6) Poslovnika, ki se je iztekel 15. septembra 2020,

A.  ker več delegiranih aktov, ki jih je treba sprejeti v skladu z nedavno spremenjeno Uredbo (EU) št. 648/2012 (uredba EMIR), določa, kako se bodo pravila uredbe EMIR uporabljala za centralne nasprotne stranke iz tretjih držav, ki opravljajo storitve za podjetja iz Unije; ker bodo s temi delegiranimi akti uveljavljena okrepljena pooblastila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA); ker bi za centralne nasprotne stranke, ki se štejejo za sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali katero od njenih držav članic, morale veljati posebne zahteve in okrepljen nadzor organa ESMA, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji s centralnimi nasprotnimi strankami iz Unije in zaščiti stabilnost finančnega sistema Unije;

B.  ker člen 25a določa, da lahko centralna nasprotna stranka iz tretje države, za katero se šteje, da je sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala (CNS stopnje 2), od organa ESMA zahteva, naj oceni, ali se lahko šteje, da navedena CNS stopnje 2 zaradi skladnosti z veljavnim okvirom tretje države izpolnjuje zahteve iz uredbe EMIR;

C.  ker bi morala ta delegirana uredba začeti veljati čim prej, da bi zagotovili pripravljenost Unije, ko se bo pravo Unije v Združenem kraljestvu prenehalo uporabljati po izteku prehodnega obdobja;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 16
PDF 119kWORD 42k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z Mednarodnim standardom računovodskega poročanja 16 (D067917/01 – 2020/2712(RPS))
P9_TA(2020)0217B9-0254/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka delegirane uredbe Komisije (D067917/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov(1) in zlasti člena 3(1),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 8. julija 2020, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval osnutku uredbe,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 2. septembra 2020,

–  ob upoštevanju člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),

–  ob upoštevanju člena 112(4)(d) in člena 111(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

A.  ker je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde 28. maja 2020 izdal koncesije za najemnine, povezane s COVID-19 (spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 16 – zakupi); ker spremembe MSRP 16 omogočajo izbirno, začasno, s COVID-19 povezano operativno pomoč za zakupe, za katere velja odlog plačevanja zakupa, brez ogrožanja ustreznosti in uporabnosti finančnih informacij, ki jih sporočajo podjetja;

B.  ker je Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje 2. junija 2020 Komisiji priporočila, naj podpre spremembe MSRP 16;

C.  ker je Komisija sklenila, da spremembe MSRP 16 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, kot se zahteva v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002;

D.  ker je računovodski regulativni odbor 2. julija 2020 podal pozitivno mnenje o spremembah MSRP 16;

E.  ker je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde določil 1. junij 2020 kot začetek uporabe sprememb MSRP 16, s tem da se dovoli uporaba tudi pred tem datumom; ker bi morale določbe uredbe o spremembi veljati retroaktivno, da bi zagotovili pravno varnost za zadevne izdajatelje in skladnost z drugimi računovodskimi standardi, kot so opredeljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(3); ker je bil med posvetovanji Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje in služb Komisije izpostavljeno močno zanimanje za zgodnjo uporabo polletnih računovodskih izkazov za obdobje, ki se je končalo 30. junija 2020;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Komisiji in v vednost Svetu.

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(3) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.


Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ***I
PDF 237kWORD 70k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (COM(2020)0220 – C9-0160/2020 – 2020/0097(COD))(1)
P9_TA(2020)0218A9-0148/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 196 in člena 322(1)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 196 Pogodbe,
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Podnebne spremembe vodijo v vse pogostejše, vse intenzivnejše in vse bolj kompleksne naravne nesreče po vsem svetu, za vse to pa so še posebej ranljive države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, saj imajo po eni strani premalo razvite zmogljivosti za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in njihovo blaženje ter odzivanje na podnebne nesreče, po drugi strani pa so ravno zaradi svoje geografske lege bolj izpostavljene poplavam, sušam in gozdnim požarom.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.
(2)  Čeprav imajo primarno odgovornost za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje države članice, mehanizem Unije, zlasti pa rescEU, spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, saj dopolnjuje obstoječe zmogljivosti držav članic in jim omogoča učinkovitejše priprave in odzivanje, če zmogljivosti posameznih držav ne zadostujejo.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Gozdni požari ogrožajo življenja, sredstva preživljanja in biotsko raznovrstnost, povzročajo izpust ogromnih količin ogljikovih emisij in zmanjšujejo zmogljivost planeta za absorpcijo ogljika, zaradi česar so podnebne spremembe še hujše. Skrb zbujajo še posebej primeri, ko požari uničijo primarni gozd ali radioaktivno kontaminirana območja. Ker je nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, vse več – med njimi so tudi gozdni požari –, je treba okrepiti delovanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite zunaj Unije, kar zajema tudi dejavnosti preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje;
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic.
(3)  Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic. Poleg tega je jasno, da Unija in države članice niso dovolj pripravljene na hujše in bolj kompleksne nesreče z daljnosežnimi in dolgoročnimi globalnimi posledicami, kot je na primer večja pandemija. Zato je treba ukrepe držav članic na področju civilne zaščite bolje uskladiti, rescEU pa okrepiti.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Izkušnje med krizo zaradi COVID-19 so pokazale, da Unija in države članice niso ustrezno pripravljene, da bi se odzvale na izredne razmere velikega obsega in da obstoječi pravni okvir ne ustreza dovolj svojemu namenu. Ob krizi zaradi COVID-19 se je pokazalo tudi, da imajo katastrofe lahko izjemno daljnosežne posledice za zdravje ljudi, okolje, družbo in gospodarstvo. Ker je treba povečati pristojnosti in ukrepe Unije na področju zdravstva in civilne zaščite, je treba rescEU okrepiti ter poskrbeti, da bo prožnejši, njegovo delovanje pa hitrejše in bolj usklajeno z nacionalnimi organi civilne zaščite. Bistveno je tudi, da države članice posredujejo dovolj informacij o preprečevalnih ukrepih in pripravljenosti na izredne razmere.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)  Da bi bila preglednost in odgovornost do državljanov Unije čim večja, bi morala Komisija izdati smernice o tem, kako se meri delež izdatkov v breme mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki bi morali šteti za uradno razvojno pomoč.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 c (novo)
(3c)   Glede na izkušnje ob izbruhu COVID-19 in glede na to, da je treba povečati zmogljivosti Unije za odzivanje v zdravstvu in civilni zaščiti, bi bilo treba rescEU močno okrepiti, da bi bolje deloval v vseh treh stebrih mehanizma Unije – pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivanju.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije.
(5)  Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije. Z okrepljenim mehanizmom Unije bi morali dopolniti njene politike in sklade, ne glede na to pa bi moralo biti vanje vključeno načelo pripravljenosti na nesreče.
Sprememba 88
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.
(6)  Da bi se izboljšalo odpornost in načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi morala Unija okrepiti naložbe v čezmejno preprečevanje nesreč in nesreč v vseh sektorjih, tudi tistih, ki jih povzročajo potresne dejavnosti, kot so potresi, ali poplave ali hidrogeološke nestabilnosti, kot so zemeljski plazovi, in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi, ključnimi gospodarskimi subjekti in regionalnimi in lokalnimi organi, ki imajo odločilno vlogo v ciklu obvladovanja nesreč, pa tudi s tretjim sektorjem in prostovoljskimi organizacijami, ki delujejo na tem področju in ki ne smejo ogroziti uveljavljenega usklajevalnega mehanizma Unije. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske in čezmejne pristope ter pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost sodeluje z državami članicami in Evropskim parlamentom ter pri tem upošteva vse načrte za odzivanje v izrednih razmerah, ki so že pripravljeni na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Za učinkovito preprečevanje nesreč je bistveno zagotoviti postopek za certificiranje odzivnih zmogljivosti in stresne teste. Na regionalni in lokalni ravni so potrebne redne ocene tveganja, da bi lahko nacionalni organi po potrebi sprejemali ustrezne ukrepe, s katerimi bi povečali odpornost, med drugim tudi z uporabo sredstev Unije. Pri ocenah tveganja bi se bilo treba osredotočiti na posebnosti posameznih regij, na primer na potresno dejavnost, pogoste poplave ali gozdne požare. V oceno bi bilo treba vključiti tudi raven čezmejnega sodelovanja, da bi bil mehanizem Unije opremljen z natančnimi informacijami o razpoložljivih lokalnih zmogljivostih in bi bilo posredovanje lahko bolj ciljno usmerjeno.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Pri določanju ciljev Unije za odpornost na nesreče, s katerimi bi podprli ukrepe preprečevanja in pripravljenosti, bi morali med drugim opraviti in upoštevati natančno oceno dolgoročnih socialnih posledic, ki jih v prvi fazi po nujnem ukrepanju urejajo organi civilne zaščite, pri tem pa bi morali posebno pozornost nameniti najranljivejšim ljudem.
Sprememba 89
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)   Vloga regionalnih in lokalnih organov pri preventivi pred nesrečami in njihovem obvladovanju je zelo pomembna, zato morajo biti njihove zmogljivosti za odziv ustrezno vključene v vse dejavnosti v zvezi z usklajevanjem in uporabo zmogljivosti, ki se izvajajo na podlagi tega sklepa, v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da bi čim bolj zmanjšali prekrivanje in okrepili interoperabilnost. Taki organi lahko imajo pomembno vlogo pri preventivi in so tudi prvi, ki se skupaj z zmogljivostmi svojih prostovoljcev odzovejo po nesreči. Zato je za vzpostavitev skupnega sistema za obveščanje za hitro posredovanje pred uporabo rescEU potrebno stalno sodelovanje na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, pa tudi redne kampanje za obveščanje javnosti o prvih ukrepih za odziv.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Z združitvijo virov bo na enem mestu zbrana vrsta reševalnih ekip, strokovnjakov in opreme, države članice pa bodo poskrbele, da bodo vedno v stanju pripravljenosti za misije Unije na področju civilne zaščite. Da bi te ekipe lahko bile interoperabilne, je bistveno, da izpolnjujejo zahtevna merila kakovosti in zanesljivosti.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabljajo to storitev. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.
(9)  Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi bilo treba spodbujati, da bi uporabljale to storitev, saj prinaša večje možnosti za reševanje življenj in za lažje usklajevanje pri izrednem ukrepanju. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Mehanizem Unije in rescEU bi bilo treba razvijati na način, da bosta Uniji omogočala učinkovito odzivanje na najrazličnejše izredne razmere. Zaradi podnebnih spremembe so naravne nesreče v Uniji in po svetu pogostejše, intenzivnejše in bolj kompleksne, vse to pa zahteva večjo solidarnost med državami. Vsako leto v številnih državah članicah divjajo gozdni požari, ki uničijo na tisoče hektarov in zahtevajo veliko življenj. Še posebej se je problematičnost razmer pokazala ob gozdnih požarih na Portugalskem leta 2017, po katerih je Komisija novembra istega leta pripravila predlog o rescEU. Zmogljivosti držav članic za preprečevanje in odzivanje, tudi tistih, ki se najpogosteje spopadajo z gozdnimi požari, so pogosto nezadostne. Zato je bistveno okrepiti preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje ter poskrbeti, da bo mehanizem Unije – tudi v prehodnem obdobju rescEU – vključeval zadostne zmogljivosti za ukrepanje v primeru gozdnih požarov in drugih naravnih nesreč.
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Med pandemijo COVID-19 je Komisija na podlagi določb Sklepa št. 1313/2013/EU za namene pripravljenosti in odziva na resno čezmejno ogroženost zdravja lahko v rescEU vključila medicinske zaloge, na primer medicinsko opremo za intenzivno nego, osebno zaščitno opremo, laboratorijsko opremo, cepiva in terapevtike. Iz te zaloge je bila osebna zaščitna oprema poslana državam članicam in državam kandidatkam. Ker pa lahko zmogljivosti rescEU kupijo, najamejo ali zakupijo samo države članice, je med sprejetjem izvedbenega akta za omenjeno ustvarjanje zalog ter prvo uporabo medicinske opreme in materiala pretekel več kot en mesec.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter odziv na izredne razmere velikega obsega ali na dogodek, za katerega je majhna verjetnost, vendar ima velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite in s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega. Navedene zmogljivosti se predhodno razmestijo v logistična vozlišča znotraj Unije ali iz strateških razlogov prek zaupanja vrednih mrež vozlišč, kot so skladišča za humanitarno delovanje ZN.
(10)  Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter in učinkovit odziv na izredne razmere velikega obsega ali na malo verjetne dogodke, ki pa imajo velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite sama kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega ali čezmejnih razsežnosti. Te zmogljivosti bi se morale predhodno razmestiti v logistična vozlišča znotraj Unije. Pri določanju, upravljanju in porazdelitvi zmogljivosti za odzivanje na izredne zdravstvene razmere bi se bilo treba po potrebi posvetovati z Evropsko agencijo za zdravila in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Pri izvajanju dejavnosti mehanizma Unije bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih ljudi. Da bi v času krize preprečili nasilje na podlagi spola, med drugim tudi nasilje v družini, pa bi morala Komisija skupaj z državami članicami na podlagi primerov dobre prakse tudi oblikovati smernice, na podlagi katerih bi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovili podporo žrtvam nasilja na podlagi spola.
Sprememba 19
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)  Mehanizem Unije na področju civilne zaščite bi moral na način, s katerim bi dosegel sinergijo in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi programi Unije, zlasti s programom EU4Health, ustvariti zmogljivosti za boljše preprečevanje, pripravljenost in odzivanje v primeru izrednih zdravstvenih razmer, pri tem pa bi se moral opirati na načeli solidarnosti in splošnega kritja kakovostnih zdravstvenih storitev ter upoštevati, da je Unija gonilna sila pri reševanju svetovnih zdravstvenih izzivov.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
(11)  Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice ali Komisija, bi lahko države članice, ki jih gostijo, uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije, pri čemer bi moralo imeti prednost ukrepanje v zvezi s čezmejnimi izrednimi razmerami.
Sprememba 21
Predlog sklepa
Uvodna izjava 12
(12)  Unija ima po potrebi interes za odzivanje na izredne razmere v tretjih državah. Zmogljivosti rescEU so v prvi vrsti vzpostavljene za uporabo kot varnostna mreža v Uniji, vendar se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju humanitarnih načel lahko uporabljajo zunaj Unije.
(12)  Unija se želi odzvati na izredne razmere v tretjih državah, če je to potrebno. Zmogljivosti rescEU so bile vzpostavljene predvsem zato, da bi jih v Uniji uporabili kot varnostno mrežo, vendar se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, ob posvetovanju s humanitarnimi akterji pred posredovanjem in ob upoštevanju humanitarnih načel uporabljajo zunaj Unije.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti, kadar bi se te uporabljale zunaj Unije.
(13)  Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč tudi zunaj Unije, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti na enaki ravni, ne glede na to, ali bi se uporabljale znotraj ali zunaj Unije.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Da bi okrepili sodelovanje pri gašenju gozdnih požarov iz zraka in pri odzivanju na druge nesreče, bi bilo treba v mejah možnosti racionalizirati upravne postopke in tako zagotoviti takojšnje posredovanje.
Sprememba 24
Predlog sklepa
Uvodna izjava 16
(16)  Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da se poveča ugled Unije.
(16)  Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da bi državljani Unije in mediji o tem prejeli informacije ter da bi se tudi povečal ugled Unije. Nacionalni organi bi morali za vsako posredovanje od Komisije prejeti komunikacijske smernice, da bi bila vloga Unije ustrezno javno predstavljena.
Sprememba 25
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17
(17)  Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvrševanje proračuna, bi bilo treba kot način izvrševanja proračuna vključiti posredno upravljanje.
(17)  Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvajanje proračuna, bi bilo treba s tem sklepom kot način izvrševanja proračuna določiti posredno upravljanje, če je to upravičeno glede na naravo in vsebino posameznega ukrepa.
Sprememba 26
Predlog sklepa
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   V skladu s členom 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta1a (finančna uredba) bi morali subjekti iz člena 62(1)(c) navedene uredbe in člena 25(2) tega sklepa svoje obveznosti poročanja izpolnjevati vsako leto. Obveznosti teh subjektov v zvezi s poročanjem so določene v sporazumu o preverjanju iz člena 130(3) finančne uredbe.
____________________
1a Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 27
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18
(18)  Zaradi spodbujanja predvidljivosti in dolgoročne uspešnosti bi morala Komisija pri izvajanju Sklepa št. 1313/2013/EU sprejeti letne ali večletne delovne programe, v katerih bi navedla načrtovane dodelitve. To bi moralo Uniji omogočiti večjo prožnost pri izvrševanju proračuna in s tem okrepiti ukrepe za preprečevanje in pripravljenost.
črtano
Sprememba 28
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Delegirani akti bi morali opredeliti povečane pristojnosti vodilnih agencij Unije za upravljanje zmogljivosti rescEU, vodenje postopkov javnega naročanja in podajanje priporočil glede specifičnih količin in izdelkov v geografsko razpršenih logističnih vozliščih.
Sprememba 29
Predlog sklepa
Uvodna izjava 18 b (novo)
(18b)  Rezerve rescEU bi morali v okviru Programa EU za zdravje dopolniti z oblikovanjem, upravljanjem in distribucijo strateških rezerv Unije in njenih zalog zmogljivosti za odzivanje na zdravstvene krize.
Sprememba 30
Predlog sklepa
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)   Mehanizem Unije bi moral tudi dopuščati možnost dodatnih, prostovoljnih prispevkov držav članic.
Sprememba 31
Predlog sklepa
Uvodna izjava 23
(23)  Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene izključno ukrepom za odzivanje.
(23)  Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli tudi prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene ukrepom za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.
Sprememba 32
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25
(25)  Priloga I k Sklepu št. 1313/2013/EU ni dovolj prožna, da bi Uniji omogočila ustrezno prilagajanje naložb v preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, zato se črta. Naložbene ravni, ki bodo dodeljene različnim fazam cikla obvladovanja tveganja nesreč, je treba določiti vnaprej. To pomanjkanje prožnosti Uniji preprečuje, da bi se lahko odzvala na nepredvidljivo naravo nesreč.
črtano
Sprememba 33
Predlog sklepa
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Da bi zmogljivosti rescEU dobro delovale in da bi se mehanizem Unije učinkovito odzival na potrebe državljanov Unije, so bila med pandemijo COVID-19 dana na voljo dodatna finančna sredstva za ukrepe v okviru tega mehanizma. Uniji je treba dati potrebno prožnost, da se bo lahko učinkovito odzivala na nepredvidljive naravne nesreče, hkrati pa zagotoviti določeno predvidljivost pri uresničevanju ciljev iz tega sklepa. Pri uresničevanju teh ciljev je treba doseči ustrezno ravnovesje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bo lahko glede na prednostne naloge reformiranega mehanizma Unije spreminjala odstotke, določene v Prilogi I.
Sprememba 34
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 1 – odstavek 2
(-1)   v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.
„2. Mehanizem Unije zagotavlja predvsem zaščito ljudi, pa tudi okolja in premoženja, vključno s kulturno dediščino, ob vseh vrstah naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, tudi posledicah terorizma, ter ob tehnoloških, radioloških ali ekoloških nesrečah, onesnaževanju morja, hidrogeološki nestabilnosti in izrednih zdravstvenih razmerah, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. V primeru posledic terorističnih dejanj ali radioloških nesreč, lahko mehanizem Unije zadeva le dejavnosti na področju pripravljenosti in odziva.
Sprememba 35
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 1 – odstavek 3
(-1a)   v členu 1 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
3. Mehanizem Unije spodbuja praktično sodelovanje in usklajevanje ter s tem tudi solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje, zemljišča in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred nesrečami ter zagotovijo zadostne zmogljivosti lastnih sistemov za preprečevanje in obvladovanje nesreč, da lahko ustrezno in dosledno ukrepajo ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.
Sprememba 36
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 3 – odstavek 1 – točka c
(-1b)   v členu 3(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi s sprejetjem ukrepov za blažitev neposrednih posledic nesreč;
(c) lajšanje hitrega in učinkovitega odziva ob nesrečah ali grožnjah nesreč, tudi z odpravo morebitnih birokratskih ovir.“
Sprememba 37
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 4 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
(1a)  v členu 4 se vstavi naslednja točka:
„4a. „cilji Unije za odpornost na nesreče“ so cilji, opredeljeni za podporo ukrepom za preprečevanje in pripravljenost, katerih namen je izboljšati sposobnost Unije in njenih držav članic, da prenesejo posledice nesreče, ki ima ali bi lahko imela čezmejne učinke, za oblikovanje skupnega izhodišča glede ohranitve ključnih družbenih funkcij kljub posledicam nesreče ter za ustrezno delovanje notranjega trga v takšnih okoliščinah;
Sprememba 38
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
(1b)  v členu 5(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;
(c) pripravi in redno posodablja medsektorski pregled ter prikaz tveganj za naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, s katerimi bi se lahko soočila Unija, vključno z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke, pri čemer uporabi usklajen pristop na področjih različnih politik, na katerih je mogoče obravnavati preventivo pred nesrečami ali vplivati nanjo, ter ustrezno upošteva verjetne posledice podnebnih sprememb;
Sprememba 39
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 5 – odstavek 1 – točka h
(1c)   V členu 5(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  spodbuja uporabo različnih skladov Unije, ki jih je mogoče nameniti za trajnostno preventivo pred nesrečami, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;
(h) spodbuja uporabo skladov Unije, ki lahko prispevajo k trajnostnemu preprečevanju nesreč, tudi tistih, ki nastanejo zaradi hidrogeološke nestabilnosti, države članice in regije pa spodbuja, naj izkoristijo tovrstne možnosti financiranja;
Sprememba 40
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(-a)  v odstavku 1 se točka (c ) nadomesti z naslednjim:
(c)  nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;
(c) nadalje razvijajo in izpopolnijo načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, tudi v smislu čezmejnega sodelovanja, pri čemer upoštevajo cilje Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in tveganja, povezana z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke;
Sprememba 41
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka d
(-aa)  v odstavku 1 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
(d)  Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;
„(d) Komisiji dajo na voljo povzetek pomembnih elementov ocen iz točk (a) in (b) s poudarkom na ključnih tveganjih. Države članice pri ključnih tveganjih s čezmejnimi posledicami in tveganjih, povezanih z nesrečami, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne učinke, po potrebi pa tudi tveganjih z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, opišejo prednostne ukrepe za preventivo in pripravljenost. Povzetek predložijo Komisiji do 31. decembra 2020, nato pa vsaka tri leta in ob vsaki večji spremembi;
Sprememba 42
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 1 – točka f
(f)  izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1).;
(f)  izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1), zlasti kar zadeva ugotavljanje vrzeli pri čezmejnih zmogljivostih za odzivanje na nesreče.
Sprememba 43
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 6 – odstavek 5
5.  Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče, da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.
5.  Komisija do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, da bi ta sklep dopolnila z določitvijo ciljev Unije za odpornost na nesreče in tako podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Ti cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka ter oceni dolgoročnega socialnega učinka na prizadete regije, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh. Pri pripravi ciljev za odpornost na nesreče se Komisija izrecno osredotoči na ponavljajoče se nesreče v posameznih regijah držav članic in nacionalnim organom predlaga konkretne ukrepe za večjo odpornost zoper krize, tudi ukrepe z uporabo sredstev Unije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po potrebi sprejema delegirane akte v skladu s členom 30 za opredelitev ciljev Unije za odpornost na nesreče.
Sprememba 44
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2
ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite in ustreznimi organi Unije.
ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite, prostovoljnimi skupinami v skupnostih in ustreznimi organi Unije.
Sprememba 45
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – točka c – alinea 1
–  da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in opozarjanje, ki so v interesu Unije;
–  da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in zgodnje opozarjanje, ki so v interesu Unije, za ublažitev neposrednih učinkov nesreč ali pandemij na življenje ljudi;
Sprememba 46
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 8 – točka c – alinea 3 a (novo)
–  da bi lokalnim skupnostim zagotovila tehnično pomoč pri usposabljanju, zato da bi se povečale njihove zmogljivosti za prvi odziv na krizo, preden pride pomoč;
Sprememba 47
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 9 – odstavek 10 a (novo)
(5a)   v členu 9 se doda naslednji odstavek:
„10a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi zagotovile ustrezno opremljenost in pripravljenost za odzivanje na vsakršne nesreče iz člena 1.“
Sprememba 48
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).
1.  Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb in vse pogostejših čezmejnih požarov v naravi. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).
Sprememba 49
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 10 – odstavek 2
2.  Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.
2.  Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije ob posvetovanju s humanitarnimi akterji, po možnosti tudi lokalnimi akterji in organi, opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.
Sprememba 50
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 11 – odstavek 2
2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1) ter celotnih zmogljivosti in vrzeli z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti).
2.  Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, celotnih zmogljivosti, vrzeli, morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1) z izvedbenimi akti opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).
Sprememba 51
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2
2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2), opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, na podlagi ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči.
2.  Komisija v logističnih vozliščih vzpostavi evropske rezerve medicinske in druge opreme, vključno z medicinsko opremo za odzivanje na malo verjetne dogodke s hudimi posledicami. Komisija z izvedbenimi akti opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, med drugim na podlagi morebitnih ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5) in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, reševanja v primeru potresov in poplav, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). Komisija redno posodablja informacije o številu in razvrstitvi zmogljivosti rescEU in jih da neposredno na voljo drugim institucijam Unije.
Sprememba 52
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Komisija poskrbi, da bodo zmogljivosti, namenjene odzivanju na izredne zdravstvene razmere, na primer strateške zaloge, ekipe za nujno medicinsko pomoč in druge ustrezne zmogljivosti, dobro usklajene in v sinergiji z drugimi programi Unije, zlasti programom EU za zdravje1a , ter z ustreznimi akterji v Uniji in mednarodnimi akterji.
_______________________
1a Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 („Program EU za zdravje“) (COM(2020)0405).
Sprememba 53
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1
Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.
Komisija ali države članice kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo visokokakovostnih zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar Komisija zmogljivosti rescEU kupi, ohrani lastništvo nad njimi, tudi če se distribuirajo državam članicam. Kadar te zmogljivosti najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi, ohrani popoln nadzor nad njimi. Če Komisija kupi zmogljivosti, ki jih ni mogoče znova uporabiti, lahko lastništvo nad njimi prenese na državo članico, ki zanje zaprosi. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.
Sprememba 54
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 3
Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije. V posvetovanju z državami članicami bi se lahko zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, nahajale tudi v tretjih državah prek zaupanja vrednih mrež, ki jih upravljajo ustrezne mednarodne organizacije.
Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije.
Sprememba 55
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 5
(aa)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.  Država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.
„5. Komisija ali država članica, ki ima v lasti, najemu ali zakupu zmogljivosti rescEU oziroma jih je kako drugače pogodbeno zagotovila, poskrbi za registracijo teh zmogljivosti v sistemu CECIS ter zagotovi razpoložljivost in uporabo teh zmogljivosti za operacije v okviru mehanizma Unije.
Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo za nacionalne namene iz člena 23(4a) le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.
Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.
Zmogljivosti rescEU se uporabljajo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s točko (g) člena 32(1) ter operativnimi pogodbami med Komisijo in državo članico, ki ima take zmogljivosti v lasti, najemu ali zakupu, ter v katerih so podrobneje določeni pogoji uporabe zmogljivosti rescEU, tudi glede sodelujočega osebja.
Pogoji, določeni v operativnih pogodbah, prav tako zagotavljajo, da se zmogljivosti rescEU uporabljajo v skladu s tem sklepom, zlasti z zahtevo, da se zmogljivosti rescEU dajo na voljo, kot je določeno v odstavku 6 tega člena, in s splošnimi cilji iz člena 1. Z navedenimi pogoji se določijo tudi ukrepi, ki se sprejmejo v primeru nespoštovanja pogojev, da se zajamči ustrezna uporaba sredstev Unije.“
Sprememba 56
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 12 – odstavek 10 – pododstavek 1
„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije.“
„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije. Komisija uvede posebne določbe, s katerimi poskrbi za odgovornost in pravilno rabo zmogljivosti rescEU v tretjih državah, kar zajema tudi zagotovitev dostopa nadzornim uradnikom Unije. Prepoznavnost mehanizma Unije v tretjih državah se zagotavlja v skladu z odstavkoma 1 in 2 člena 20a tega sklepa.“
Sprememba 57
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 13 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka f a (novo)
(8a)   v drugem pododstavku člena 13(1) se doda naslednja točka:
„(fa) vzpostavi zmogljivosti posebnega strokovnega znanja na področju odziva, ki ga je mogoče uporabiti v primeru nesreč, ki prizadenejo kulturno dediščino.“
Sprememba 58
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 15 – odstavek 3 – točka b
(b)  skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno situacijsko zavedanje, in jih razpošlje državam članicam;
(b)  skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno zavedanje o razmerah in zagotovi skupen odziv nanje, in jih razpošlje neposredno državam članicam;
Sprememba 59
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 16 – odstavek 2
(9a)   v členu 16 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.
„2. Intervencije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbi Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti, Unija pa pri tem spoštuje njegovo vodilno vlogo. Komisija se v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, po možnosti posvetuje s humanitarnimi akterji, tudi lokalnimi, ter zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.
Sprememba 60
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 17 – odstavek 1 – točka a
(a)  na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2);
(a)  na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2), zlasti v primeru pandemije;
Sprememba 61
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 17 – odstavek 1 – točka b
(b)  na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3);
(b)  na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3), zlasti v primeru pandemije;
Sprememba 62
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 18 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)   razvije kartografski material za hitro razporeditev in uporabo virov, zlasti ob upoštevanju posebnosti čezmejnih regij, za spoprijemanje s čezmejnimi tveganji, kot so požari v naravi;
Sprememba 63
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 3 – pododstavek 1
(ba)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Finančna sredstva iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.
„Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a tega člena in iz člena 19a se lahko uporabijo tudi za kritje izdatkov v zvezi s pripravami, spremljanjem, nadziranjem, revizijo in evalvacijo, ki so potrebni za vodenje mehanizma Unije in za izpolnitev njegovih ciljev.
Sprememba 64
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka b b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 3 a (novo)
(bb)  vstavi se naslednji odstavek:
„3a. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a tega člena ter člena 19a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“
Sprememba 65
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4
(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
črtano
„4. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“
Sprememba 66
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4
(ca)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži in načeli iz Priloge I.
„4. Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 1 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge.
Sprememba 67
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka c b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 4 a (novo)
(cb)  vstavi se naslednji odstavek:
„4a. Finančna sredstva iz odstavka 1a tega člena in člena 19a se v obdobju 2021–2027 razdelijo v skladu z odstotnimi deleži iz točke 2 Priloge I in načeli iz točke 3 navedene priloge.“
Sprememba 68
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavka 5 in 6
(d)  odstavka 5 in 6 se črtata;
črtano
Sprememba 69
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 5
(da)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.   Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov vmesne evalvacije iz točke (a) člena 34(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 30 sprejme delegirane akte, s katerimi za več kot 8 odstotnih točk, a ne več kot 16 odstotnih točk prilagodi posamezne vrednosti iz Priloge I, če se pri tej evalvaciji ugotovi, da je to potrebno. Ti delegirani akti se sprejmejo do 30. junija 2017.
5. Komisija razčlenitev iz Priloge I pregleda na podlagi rezultatov evalvacije iz člena 34(3). Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v primeru nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na izvrševanje proračuna, ali zaradi vzpostavitve zmogljivosti rescEU sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk.“
Sprememba 70
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d b (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 6
(db)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte, s katerimi posamezne vrednosti iz Priloge I prilagodi za več kot 8 odstotnih točk, a ne več kot 16 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za nujni odziv, sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, da spremeni Prilogo I in s tem posamezne vrednosti iz točk 1 in 2 Priloge I prilagodi za več kot 10 odstotnih točk v okviru dodeljenih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 31.
Sprememba 71
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 – točka d c (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19 – odstavek 6 a (novo)
(dc)  v členu 19 se doda naslednji odstavek:
„6a. Evropski parlament in Svet odobrita razpoložljiva letna proračunska sredstva brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. .../..., ki opredeljuje večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, in medinstitucionalnega sporazuma z dne ... 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.“
Sprememba 72
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 19a – odstavek 1
Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru tega sklepa prek zneskov iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.
Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se v okviru tega sklepa izvajajo z zneskom 2 187 620 000 EUR v tekočih cenah iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.
Sprememba 73
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2
Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:
Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, mora imeti ustrezno prepoznavnost, kar je skladno s smernicami, ki jih Komisija izda za posamezne intervencije. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:
Sprememba 74
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 20a – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene iz člena 12(5), države članice na način, določen v prvem pododstavku tega odstavka, potrdijo izvor teh zmogljivosti in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, uporabljenega za njihov nakup.
Sprememba 75
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 21 – odstavek 1 – točka h
(aa)   V členu 21(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13;
„(h) podpiranje dejavnosti za izboljšanje pripravljenosti iz člena 13, zlasti s krepitvijo obstoječih mrež usposabljanja, sinergij med njimi in spodbujanjem vzpostavljanja novih mrež, pri čemer se je treba osredotočiti na inovativne rešitve ter nova tveganja in izzive;
Sprememba 76
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 3
Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.
črtano
Sprememba 77
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 2
2.  Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2.  Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 ali s posrednim upravljanjem organov iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe. Pri izbiri načina izvajanja finančne pomoči ima prednost neposredno upravljanje. Kadar je to upravičeno zaradi narave in vsebine ukrepa, lahko Komisija uporabi tudi posredno upravljanje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30, da ta sklep dopolni z opredelitvijo ukrepov, ki jih je mogoče v mehanizmu Unije izvajati s posrednim upravljanjem.
Sprememba 78
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 1
Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne ali večletne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih ali večletnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni in večletni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.
Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.
Sprememba 79
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 4 – pododstavek 2
Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni ali večletni delovni programi niso potrebni.
Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni delovni programi niso potrebni.
Sprememba 80
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 18
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 25 – odstavek 5
5.  Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.
5.  Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.
Sprememba 81
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.
Sprememba 82
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka a a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 3
(aa)   odstavek 3 se črta;
Sprememba 83
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka b
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 4
4.  Prenos pooblastila iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Prenos pooblastila iz člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 84
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 20 – točka c
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 30 – odstavek 7
7.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) ali drugega pododstavka člena 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
7.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5), člena 19(5) in (6), drugega pododstavka člena 21(3) in člena 25(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 85
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Člen 34 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
(22a)  v členu 34(2) se doda naslednji pododstavek:
„Komisija do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega spremenjenega sklepa] oceni delovanje mehanizma Unije ter usklajevanje in sinergije, dosežene s programom za zdravje in drugo zakonodajo Unije na področju zdravja, da bi predstavila zakonodajni predlog, ki bo vključeval uvedbo posebnega evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere.“
Sprememba 86
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Sklep št. 1313/2013/EU
Priloga I
(23)  Priloga I se črta;
črtano
Sprememba 87
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23 a (novo)
Sklep št. 1313/2013/EU
Priloga I
(23a)  Priloga I se spremeni:
Priloga I
Priloga I
Odstotni deleži in načela za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) in (1a) ter člena 19a.
Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1)
1.  Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1) za obdobje od 2014 do 2020
Preventiva: 20 % +/– 8 odstotnih točk
Preventiva: 10 % +/– 10 odstotnih točk
Pripravljenost: 50 % +/– 8 odstotnih točk
Pripravljenost: 65 % +/– 10 odstotnih točk
Odziv: 30 % +/– 8 odstotnih točk
Odziv: 25 % +/– 10 odstotnih točk
2.  Odstotni deleži za dodelitev finančnih sredstev za izvajanje mehanizma Unije iz člena 19(1a) in člena 19a za obdobje od 2021 do 2027
Preventiva: 8 % +/– 10 odstotnih točk
Pripravljenost: 80 % +/– 10 odstotnih točk
Odziv: 12 % +/– 10 odstotnih točk
Načela
3.  Načela
Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.
Komisija pri izvajanju tega sklepa da prednost dejavnostim, za katere so v tem sklepu določeni roki v obdobju pred iztekom tega roka, z namenom izpolnitve zadevnega roka.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0148/2020).


Svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij ***I
PDF 243kWORD 88k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 16. septembra 2020, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (COM(2019)0038 – C8-0043/2019 – 2019/0017(COD))(1)
P9_TA(2020)0219A9-0144/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Zaradi doslej največje grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je treba okrepiti ambicije in določene podnebne ukrepe v Uniji in po svetu. Unija se je zavezala, da bo okrepila prizadevanja za obvladovanje podnebnih sprememb in izvajanje Pariškega sporazuma1a v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dognanji. Medvladni panel OZN za podnebne spremembe (IPCC) v posebnem poročilu iz leta 2018 o globalnem segrevanju za 1,5 °C je potrdil, da je znatno zmanjšanje emisij v vseh sektorjih bistvenega pomena za omejitev globalnega segrevanja na manj kot 1,5°C. V posebnem poročilu iz leta 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju pa je IPCC opozoril, da so podnebni mehanizmi odvisni od zdravja oceanov in morskih ekosistemov, ki so zdaj izpostavljeni globalnemu segrevanju, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju morske biotske raznovrstnosti, zakisljevanju, deoksigeniranju in obalni eroziji. IPCC opozarja, da so oceani del rešitve v okviru prilagajanja vplivom podnebnih sprememb in njihovega blaženja, ter poudarja, da je treba nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in onesnaževanja ekosistemov, pa tudi okrepiti naravne ponore ogljika.
__________________
1a Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) iz ladijskega prevoza vpliva na svetovno podnebje. Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji15. Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
(1)  Pomorski prevoz zaradi emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO2) in drugih emisij, ki jih proizvaja, denimo metana, dušikovih oksidov, žveplovih oksidov, trdnih delcev in črnega ogljika, vpliva na spremembo podnebja, morsko biotsko raznovrstnost, kakovost zraka in javno zdravje . Leta 2015 je predstavljal 13 % skupnih emisij toplogrednih plinov iz prometa v Uniji15. Po pričakovanjih se bodo emisije iz pomorskega prometa na svetovni ravni do leta 2050 povečale za 50 % do 250 %15a. Če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, naj bi se emisije iz pomorskega prevoza do leta 2050 povečale za 86 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kljub temu, da je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) sprejela minimalne standarde za učinkovitost ladij. Mednarodni pomorski ladijski prevoz ostaja edini način prevoza, ki ni vključen v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. IMO je 13. aprila 2018 sprejel začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij. Nujno je treba sprejeti ukrepe za izvajanje te strategije, tako na svetovni ravni kot na ravni Unije, da bi se nemudoma sprejeli ukrepi za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, prispevali k izvajanju Pariškega sporazuma in dosegli cilj glede podnebne nevtralnosti Unije, ne da bi ovirali prizadevanja na področju podnebne politike v drugih sektorjih.
__________________
__________________
15 https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/transport-emissions-of-greenhouse-gases/transport-emissions-of-greenhouse-gases-12.
15 https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/transport-emissions-of-greenhouse-gases/transport-emissions-of-greenhouse-gases-12.
15a https://gmn.imo.org/wp-content/uploads/2017/05/GHG3-Executive-Summary-and-Report_web.pdf.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu z zavezami sozakonodajalcev, kot so izražene v Uredbi (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta16 in Direktivi (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta17.
(2)  Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k skupnim prizadevanjem za dokončanje prehoda na ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov čim prej in najpozneje do leta 2050 v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma in sklepi Evropskega sveta o podnebnih spremembah z dne 12. decembra 2019.
__________________
16 Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
17 Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Evropski parlament je v resoluciji iz februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030 pozval Komisijo in države članice, naj določijo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za vsaj 40 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da bodo morali za ustrezen prispevek Unije v okviru svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov k zmanjšanju navedenih emisij prispevati vsi gospodarski sektorji.
(3)  Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah z veliko večino podprl cilj, da bi čim prej in najpozneje do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Komisijo in države članice je tudi večkrat pozval, naj povečajo zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na 55% v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Poleg tega je Evropski parlament opozoril, da morajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov prispevati vsi gospodarski sektorji, tudi mednarodni letalski in pomorski prevoz, če naj bi Unija ustrezno prispevala k prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni ter uresničila svoje podnebne cilje. Hitra prizadevanja za razogljičenje pomorskega sektorja so še toliko bolj pomembna ob upoštevanju izjave Parlamenta z dne 28. novembra 2019 o podnebnih in okoljskih izrednih razmerah.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki je leta 2019 potekala v Madridu v Španiji (COP25), poudaril, da so zaradi počasnega in nezadostnega napredka v IMO potrebni dodatni ukrepi Unije za obravnavanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Evropski parlament je zlasti podprl vključitev pomorskega sektorja v sistem Unije za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov („sistem EU za trgovanje z emisijami“) in uvedbo standardov za učinkovitost ladij na ravni Unije. Tržno zasnovane politike za zmanjšanje emisij same po sebi ne zadostujejo za dosego ciljev Unije za zmanjšanje emisij in jih je treba podpreti z zavezujočimi regulativnimi zahtevami za zmanjšanje emisij, ki bodo ustrezno izvršene.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24oktobra 2014 potrdil zavezujoč cilj Unije, da se do leta 2030 doseže vsaj 40-odstotno zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990. Evropski svet je tudi poudaril, da je pomembno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in tveganja, povezana z odvisnostjo od fosilnih goriv, v prometnem sektorju, ter pozval Komisijo, naj nadalje preuči instrumente in ukrepe za celovit in tehnološko nevtralen pristop, med drugim glede spodbujanja zmanjševanja emisij, obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti v prevozu.
(4)  Evropski svet je v sklepih z dne 12decembra 20191a potrdil cilj, v skladu s katerim bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralno EU. Poudaril je tudi, da morajo biti vsa ustrezna zakonodaja in politike EU usklajene s tem ciljem glede podnebne nevtralnosti, h kateremu morajo ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev tudi prispevati.
__________________
1a https://www.consilium.europa.eu/media/41768/12-euco-final-conclusions-en.pdf
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Trenutno je sektor pomorskega prevoza edini, za katerega na ravni Unije ni nikakršnega cilja zmanjšanja emisij in nobenih posebnih ukrepov za zmanjšanje. Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru z 11. decembra 2019 navedla, da namerava sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, še zlasti pa sistem EU za trgovanje z emisijami razširiti na pomorski sektor, zakonsko urediti dostop ladij, ki najbolj onesnažujejo, do pristanišč v Uniji in zasidranim ladjam naložiti obveznost uporabe električne energije z obale. Komisija je v svojem predlogu z dne 4. marca 2020 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)1a potrdila, da je treba sprejeti dodatne ukrepe za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in da bodo morali prispevati vsi sektorji, saj se pričakuje, da bodo sedanje politike do leta 2050 zagotovile le 60-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
__________________
1a https://ec.europa.eu/info/files/commission-proposal-regulation-european-climate-law_en
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Z odpravo tržnih ovir v pomorskem sektorju, vključno z uporabo preglednega in zanesljivega sistema SPP, se želi prispevati k uporabi energetsko učinkovite tehnologije, s tem pa tudi k zmanjšanju emisij v pomorskem sektorju do leta 2030 za približno 2 %. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da bo pomorski sektor v celoti prispeval h prizadevanjem vseh gospodarskih panog k doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti ter zastavljenih in drugih morebitnih vmesnih ciljev za leto 2030. Uredba EU o SPP je kot glavni instrument Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka iz pomorskega prevoza podlaga za nadaljnje ukrepanje. Področje uporabe navedene uredbe bi bilo zato treba razširiti tako, da bo vključevalo zavezujoče zahteve za podjetja, v skladu s katerimi bodo morala zmanjšati emisije toplogrednih plinov na prevozno delo, prav tako pa bi bilo treba razširiti sistem EU ETS na sektor pomorskega prevoza.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Evropski parlament in Svet sta aprila 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/757 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza20, poročanju o njih in njihovem preverjanju (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP), ki je bila leta 2016 dopolnjena z dvema delegiranima21 in dvema izvedbenima uredbama22. Cilj uredbe EU o SPP je zbirati podatke o emisijah iz ladijskega prevoza za nadaljnje oblikovanje politik in spodbujati zmanjšanje emisij z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ladij zadevnim trgom. V skladu z uredbo EU o SPP morajo družbe od leta 2018 letno spremljati porabo goriva, emisije CO2 ter energijsko učinkovitost svojih ladij na plovbah v pristanišča Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in iz njih, o njih poročati in jih preverjati. Uredba EU o SPP se uporablja tudi za emisije CO2 v pristaniščih EGP. Prva poročila o emisijah naj bi se predložila do 30. aprila 2019.
(6)  Evropski parlament in Svet sta aprila 2015 sprejela Uredbo (EU) 2015/757 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza20, poročanju o njih in njihovem preverjanju (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o SPP), ki je bila leta 2016 dopolnjena z dvema delegiranima21 in dvema izvedbenima uredbama22. Cilj uredbe EU o SPP je zbirati podatke o emisijah iz ladijskega prevoza za nadaljnje oblikovanje politik in spodbujati zmanjšanje emisij z zagotavljanjem informacij o učinkovitosti ladij zadevnim trgom. Uredba EU o SPP je bila sprejeta kot prvi korak postopnega pristopa k vključitvi emisij iz pomorskega sektorja v zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za naknadno oblikovanje cen teh emisij v skladu z načelom „onesnaževalec plača“. Ko je bila sprejeta uredba EU o SPP, se je Komisija zavezala, da bo v okviru prihodnjih zakonodajnih predlogov o emisijah v pomorskem prometu preučila, s katerimi naslednjimi koraki bi lahko zagotovili, da bo sektor pravično prispeval k ciljem Unije glede zmanjšanja emisij, zlasti glede možnosti razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski sektor. V skladu z uredbo EU o SPP morajo družbe od leta 2018 letno spremljati porabo goriva, emisije CO2 ter energijsko učinkovitost svojih ladij na plovbah v pristanišča Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in iz njih, o njih poročati in jih preverjati. Ta obveza se uporablja tudi za emisije CO2 v pristaniščih EGP. Prva poročila o emisijah naj bi se predložila do 30. aprila 2019, Komisija pa jih je objavila 30. junija 2019.
__________________
__________________
20 Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
20 Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
21 Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2072 z dne 22. septembra 2016 o dejavnostih preverjanja in akreditaciji preveriteljev na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 320, 26.11.2016, str. 5); Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2071 z dne 22. septembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta glede metod za spremljanje emisij ogljikovega dioksida ter pravil za spremljanje drugih pomembnih informacij (UL L 320, 26.11.2016, str. 1).
21 Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2072 z dne 22. septembra 2016 o dejavnostih preverjanja in akreditaciji preveriteljev na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 320, 26.11.2016, str. 5); Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2071 z dne 22. septembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta glede metod za spremljanje emisij ogljikovega dioksida ter pravil za spremljanje drugih pomembnih informacij (UL L 320, 26.11.2016, str. 1).
22 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1927 z dne 4. novembra 2016 o predlogah načrtov za spremljanje, poročil o emisijah in listin o skladnosti v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 1); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1928 z dne 4. novembra 2016 o določitvi prepeljanega tovora za kategorije ladij, ki niso potniške ladje, ladje ro-ro ali kontejnerske ladje, na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 22).
22 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1927 z dne 4. novembra 2016 o predlogah načrtov za spremljanje, poročil o emisijah in listin o skladnosti v skladu z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 1); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1928 z dne 4. novembra 2016 o določitvi prepeljanega tovora za kategorije ladij, ki niso potniške ladje, ladje ro-ro ali kontejnerske ladje, na podlagi Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju (UL L 299, 5.11.2016, str. 22).
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Emisij pomorskega prometa in njihovega vpliva na globalno segrevanje in onesnaževanje zraka ne bi smeli zmanjševati tako, da bi škodovali morski biotski raznovrstnosti, pripraviti pa bi morali tudi namenske ukrepe za obnovo morskih in obalnih ekosistemov, ki jih prizadene pomorski promet, na primer zaradi izpustov škodljivih snovi (kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije), na morju izgubljenih zabojnikov in trkov s kiti in delfini.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  V pomorskem sektorju lastnik ladje ni vedno tudi oseba ali subjekt, ki ladjo upravlja. Zato bi moral podatke, ki se zahtevajo po uredbi EU o SPP, zbirati subjekt, ki je odgovoren za komercialno upravljanje ladje, na primer upravljavec, časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, in bi mu morali biti ti podatki tudi pripisani.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Podatke, zbrane v okviru uredbe EU o SPP, bi morali uporabiti za spodbujanje prehoda na brezemisijske ladje, in sicer z uvedbo ladijskega certifikata o energijski učinkovitosti z lestvico ocen, s čimer bi omogočili pregledno primerjavo ladij, zlasti pri prodaji ali najemu, in spodbudili države članice, da bi spodbujale dobro prakso in podpirale najučinkovitejše ladje.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)  Evropsko ladijsko oznako bi morala Komisija zasnovati v sodelovanju z ladjarji, drugimi deležniki in neodvisnimi strokovnjaki, zato da bi potrošnike ob nakupu proizvodov seznanili s tem, kako prek pomorskega prometa vplivajo na okolje. Oznaka bi podpirala okoljski in energetski prehod ladijskega sektorja, saj bi dajala zanesljive in pregledne informacije o prostovoljnih pobudah. Potrošnike bi tako spodbujala k nakupu proizvodov, ki jih prevažajo ladjarji, ki so zmanjšali svoj vpliv na okolje, na primer glede emisij toplogrednih plinov in onesnaževal, obremenitve s hrupom ter ravnanja z odpadki in vodo.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 e (novo)
(6e)  Direktiva Sveta 92/106/EGS1a pomaga zmanjševati emisije iz prometa s spodbujanjem prehoda s cestnega tovornega prometa na prevoz z nižjimi emisijami, na primer na brezemisijske rečne koridorje. Navedeno direktivo je treba revidirati, da bi okrepili prizadevanja za spodbujanje multimodalnega prevoza ter povečali učinkovitost in nabor nizkoemisijskih alternativ. Brezemisijski prevoz po plovnih poteh je poglavitnega pomena za trajnostni prehod s cestnih na vodne poti, zato je treba podpreti naložbe v polnilno infrastrukturo celinskih pristanišč.
__________________
1a Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 f (novo)
(6f)  Pristanišča Unije so zaradi svojega geografskega položaja in gospodarskih dejavnosti strateška vozlišča za energetski prehod. Med drugim so glavna vstopna točka za energente (uvoz, skladiščenje ali distribucijo), vse bolj razvijajo tudi obrate za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, nove oblike energetskega upravljanja in strategije krožnega gospodarstva. Glede na cilje evropskega zelenega dogovora mora Unija razogljičenje pomorskega sektorja pospremiti s strateškim pristopom za svoja pristanišča in tako podpreti njihovo pomembno vlogo pri energetskem prehodu. Države članice bi bilo treba spodbujati k pospešenemu razvoju brezemisijskih pristanišč in k vlaganju v polnilno infrastrukturo. To bi prineslo takojšnje zdravstvene koristi za vse državljane, ki živijo ob pristaniščih in na obalnih območjih, ter zmanjšalo negativni vpliv na tamkajšnjo pomorsko in obalno biotsko raznovrstnost, gre namreč za ogromna kopenska območja, nekatera sodijo celo v omrežje Natura 2000.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom.
(7)  V členu 22 uredbe EU o SPP je navedeno, da bo Komisija v primeru mednarodnega sporazuma o svetovnem sistemu za spremljanje, poročanje in preverjanje ali o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza pregledala uredbo EU o SPP in po potrebi predlagala spremembe, da se zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom. Pomembno je, da Unija ne glede na globalne ukrepe ostane enako ambiciozna in svojo vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam izkaže z ohranitvijo oziroma s sprejetjem strožjih ukrepov v Uniji.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)23 decembra 2015, so Unija in njene države članice sprejele cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu. V okviru Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prevozu, kar bi bilo treba spodbujati. IMO je oktobra 2016 sprejela24 sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (v nadaljnjem besedilu: svetovni sistem zbiranja podatkov IMO).
(8)  Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)23 decembra 2015, so Unija in njene države članice sprejele cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu. V okviru Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prevozu, kar bi bilo treba spodbujati. IMO je oktobra 2016 sprejela24 sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (v nadaljnjem besedilu: svetovni sistem zbiranja podatkov IMO). IMO je 13. aprila 2018 sprejela tudi začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij (začetno strategijo IMO), s katero želi čim prej omejiti povečanje teh emisij in jih do leta 2050 zmanjšati za vsaj 50 % v primerjavi z letom 2008 ter si prizadevati za njihovo postopno odpravo. Hkrati so se države članice in pridružene članice IMO, tudi vse države članice Unije, zavezale, da bodo zmanjšale emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje v mednarodnem ladijskem prometu, za najmanj 40 % do leta 2030 in si prizadevale za zmanjšanje za 70 % do leta 2050. Zato je ustrezno glavne elemente začetne strategije IMO vključiti v zakonodajo Unije, obenem pa je treba še naprej konstruktivno sodelovati z državami članicami IMO, da bi dosegli svetovni dogovor o ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Družbe bi morali zavezati, da do leta 2030 vsaj za 40 % linearno zmanjšajo emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost, kot povprečje vseh ladij, za katere so odgovorne, v primerjavi s povprečnimi emisijami na kategorijo ladij iste velikosti in vrste, sporočenimi v skladu z uredbo SPP. Izhodišče za ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi bilo treba določiti z uporabo podatkov iz sistema THETIS-SPP in IMO DCS, pri tem pa v celoti upoštevati zmanjšanje emisij, ki so ga zagotovile družbe, ki so prve začele z razogljičevanjem. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte za opredelitev podrobnih pravil za določanje izhodišča, letnega faktorja za zmanjšanje za vsako kategorijo ladij, pravil in načinov za izračun in pobiranje kazni za presežne emisije ter kakršnega koli drugega pravila, ki je potrebno za izpolnjevanje te obveznosti in preverjanje skladnosti s to obveznostjo.
__________________
__________________
23 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
23 Pariški sporazum (UL L 282, 19.10.2016, str. 4).
24 Resolucija IMO MEPC.278(70) o spremembi Priloge VI h konvenciji MARPOL.
24 Resolucija IMO MEPC.278(70) o spremembi Priloge VI h konvenciji MARPOL.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.
(9)  Ob upoštevanju sočasnega obstoja navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja je Komisija na podlagi člena 22 uredbe EU o SPP ocenila, kako ju uskladiti, da bi se zmanjšalo upravno breme za ladje, zlasti za tiste v lasti malih in srednjih podjetij, hkrati pa ohranili cilji uredbe EU o SPP.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje, področje uporabe ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.
(10)  V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi delna uskladitev navedenih sistemov spremljanja, poročanja in preverjanja lahko prispevala k zmanjšanju upravnega bremena ladijskih družb in hkrati ohranila ključne cilje uredbe EU o SPP. Vendar takšna delna uskladitev ne bi smela spreminjati uredbe EU o SPP, kar zadeva upravljanje ter zahteve glede preverjanja, preglednosti in poročanja o emisijah CO2, saj bi s tem resno ogrozila cilje navedene uredbe in vplivala na njeno zmožnost prispevanja k prihodnjim odločitvam glede oblikovanja politik ter spodbujanja energijsko učinkovitejših ukrepov in ravnanja v ladijskem prevozu. Zato bi bilo treba kakršne koli spremembe uredbe EU o SPP z namenom usklajevanja s svetovnim sistemom zbiranja podatkov IMO omejiti na ladje, ki jih ureja uredba EU o SPP, opredelitve pojmov, parametre spremljanja ter načrte in predloge za spremljanje.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“, poročanje o „prepeljanem tovoru“ pa bi moralo ostati prostovoljno. „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO25, da bi se zmanjšalo upravno breme.
(12)  Treba bi bilo upoštevati določbe svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO o podatkih, ki jih je treba spremljati in o njih letno poročati, da bi se zagotovilo zbiranje racionaliziranih podatkov za dejavnosti ladij, ki zadevajo oba sistema. V ta namen bi bilo treba obvezno poročati o parametru „nosilnost“ in o parametru „prepeljani tovor“. „Čas, preživet na morju“ bi bilo treba nadomestiti z opredelitvijo pojma svetovnega sistema zbiranja podatkov IMO „ure plovbe“. Poleg tega bi moral izračun „preplute razdalje“ temeljiti na svetovnem sistemu zbiranja podatkov IMO25, da bi se zmanjšalo upravno breme.
__________________
__________________
25 Resolucija IMO MEPC.282(70).
25 Resolucija IMO MEPC.282(70).
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Vsebina načrtov za spremljanje bi se morala racionalizirati, tako da bi se upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov IMO, razen za tiste dele načrtov, ki so potrebni za zagotavljanje, da se v okviru uredbe EU o SPP spremljanje in poročanje izvajata samo za tiste podatke, ki so povezani z Unijo. Zato bi morale kakršne koli določbe „po posameznih plovbah“ ostati del načrta za spremljanje.
(13)  Vsebina načrtov za spremljanje bi se morala racionalizirati, tako da bi se upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov IMO, razen za tiste dele načrtov, ki so potrebni za zagotavljanje, da se v okviru uredbe EU o SPP spremljanje in poročanje izvajata samo za tiste podatke, ki so povezani z Unijo. Zato bi morale kakršne koli določbe „po posameznih plovbah“ ostati del načrta za spremljanje. Poleg tega bi morala Komisija državam članicam pomagati z deljenjem strokovnega znanja in dobre prakse ter z uvajanjem nove tehnologije, zato da bi zmanjšali upravne ovire in omogočili učinkovito in varno pridobivanje podatkov.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)  Ocena učinka, ki jo je Komisija izvedla leta 2013 in ki je priložena predlogu uredbe EU o SPP, je potrdila, da je sistem EU za trgovanje z emisijami v pomorskem prometu učinkovit in da bi lahko s tovrstnim sistemom ali namensko zastavljenim izravnalnim skladom dosegli potrebno zmanjšanje emisij v tem sektorju. Da bi pomorski promet vključili v prizadevanja Unije za zmanjšanje emisij, bi morali Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1aspremeniti, da bi zajemala tudi emisije v pomorskem prometu. Komisija bi morala sprejeti delegirane akte, da bi določila skupno količino pravic za pomorski promet v skladu z drugimi sektorji in metodo dodeljevanja vseh pravic za pomorski promet z dražbo. Komisija bi morala pri pripravi navedenih delegiranih aktov posodobiti oceno učinka iz leta 2013, zlasti ob upoštevanju cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in cilja „podnebne nevtralnosti“, kot je opredeljen v Uredbi (EU).../... [evropska podnebna pravila], in gospodarskega učinka, tudi v smislu možnih tveganj nenamernih modalnih premikov in selitve virov emisij CO2. Rezultate te ocene bi morala objaviti. Pomembno je, da EU in njene države članice na mednarodni ravni podprejo ukrepe za zmanjšanje vpliva pomorskega prometa na podnebje. Komisija bi morala spremljati napredek v zvezi s sprejetjem tržnega ukrepa v okviru IMO in v primeru sprejetja takšnega ukrepa na svetovni ravni razmisliti, kako uskladiti ukrepe Unije in globalne ukrepe, tako da bi ohranili okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnega ukrepanja Unije.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Uspešen prehod na brezemisijski ladijski promet zahteva celostni pristop in ustrezno ugodno okolje za spodbujanje inovacij na ladjah in v pristaniščih. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, tehnološke in operativne ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti ladij ter uporabo trajnostnih alternativnih goriv, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, in brezemisijskih pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih. S prihodki, ustvarjenimi s prodajo pomorskih pravic na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, bi morali ustanoviti sklad za oceane, da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe za pomoč pri razogljičenju pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratkih razdaljah in pristanišči. Komisija bi morala pripraviti tudi ukrepe za ureditev dostopa najbolj onesnažujočih ladij v pristanišča Unije in zahtevati, da se ladje na fosilna goriva med privezom oskrbujejo z električno energijo z obale ali alternativnimi brezemisijskimi viri. Komisija bi morala tudi oceniti možnost, da bi od pristanišč zahtevali, naj takse za podaljšani postanek v pristaniščih temeljijo na emisijah.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)  Za uspešen prehod na brezemisijske in okolju prijazne ladje je potreben celovit pristop, s katerim bi spodbujali inovativne ukrepe za okolju prijaznejše ladje (npr. v zvezi s projektiranjem ladijskega trupa, novimi motorji in trajnostnimi alternativnimi gorivi ter pogonom na veter) ter operativne srednjeročne ukrepe za zmanjšanje porabe goriva in s tem emisij, denimo zmanjšanje hitrosti ali boljše načrtovanje poti. Zmanjšanje hitrosti (počasna vožnja) je bilo zaradi velikega povečanja cen goriva v velikem obsegu testirano med letoma 2006 in 2012: z 10-odstotnim zmanjšanjem hitrosti se je poraba zmanjšala za približno 19 %1a, ustrezno temu pa so se zmanjšale tudi emisije. Tržni ukrepi, kot je sistem EU trgovanja z emisijami, bodo spodbudili zmanjšanje emisij ter naložbe v raziskave in inovacije, s tem pa se bo izboljšala tudi energijska učinkovitost ladij ter uporaba trajnostnih alternativnih goriv in pogonskih tehnologij, vključno s potrebno infrastrukturo za oskrbo z gorivom in polnjenje v pristaniščih in celinskih pristaniščih.
__________________
1a „The impact of international shipping on European air quality and climate forcing“ (Vpliv mednarodnega pomorskega prometa na evropsko kakovost zraka in nasilno spreminjanje podnebja), Evropska agencija za okolje, tehnično poročilo št. 4/2013.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Da bi ohranili visoko kakovost podatkov, sporočenih v register sistema THETIS-SPP, bi bilo treba Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA) dati potrebna pooblastila in vire za preverjanje poročil o emisijah, ki so jih kot ustrezne ocenili preveritelji.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)  Komisija bi morala pregledati delovanje Uredbe (EU) 2015/757 ter pri tem upoštevati izkušnje, pridobljene pri izvajanju te uredbe in svetovnega sistema IMO za zbiranje podatkov o gorivu, ter druge pomembne spremembe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v pomorskem prevozu.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 c (novo)
(14c)  Pomorski prevoz je tudi vir onesnaževal zraka, kot so žveplov oksid (SOx), dušikov oksid (NOx), delci, ozonu škodljive snovi ali hlapne organske spojine1a. Onesnaževala zraka negativno vplivajo na okolje in na zdravje državljanov, predvsem tistih, ki živijo ali delajo na obalnih ali pristaniških območjih. Komisija bi morala pregledati ustrezno zakonodajo do junija 2021 in pripraviti konkretne predloge za rešitev težave emisij onesnaževal zraka iz pomorskega prometa. Komisija bi si morala prizadevati tudi za razširitev območij nadzora nad emisijami žvepla (SECA) in območij nadzora nad emisijami NOx (NECA) v vseh evropskih morjih, tudi v Sredozemskem morju, in dodatno obravnavati problem odvajanja odpadnih vod iz pralnikov plinov in odvajanja drugih snovi, kot so balastna voda, ogljikovodiki, težke kovine in kemikalije, v odprte vode ter problem vpliva teh snovi na morsko biotsko raznovrstnost.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije CO2 ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, kar je prvi korak v okviru večfaznega pristopa za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(15)  Cilj Uredbe (EU) 2015/757 je spremljati emisije toplogrednih plinov z ladij, ki opravljajo postanke v pristaniščih EGP, poročati o njih in jih preverjati, da bi se zmanjšala njihova povprečna intenzivnost ogljika na opravljeno prevozno dejavnost, med drugim z bistvenim zmanjšanjem emisij med privezom, in da bi tem emisijam določili ceno in tako zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja. Tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije. Svetovni sistem zbiranja podatkov IMO bi bilo treba upoštevati in ta uredba zagotavlja, da bodo podatki, zbrani na podlagi enotnih zahtev, še naprej primerljivi in zanesljivi. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Prehod na podnebno nevtralen ladijski promet še ni uresničen, doslej sprejeti regulativni ukrepi v zvezi s tem pa niso bili ustrezni. Pristanišča imajo lahko pomembno vlogo pri razogljičenju pomorskega prometa. Upravljavci ladij bi morali v pristaniščih Unije, denimo s priključitvijo na električno energijo z obale, zagotoviti, da njihove zasidrane ladje ne oddajajo emisij toplogrednih plinov ali emisij onesnaževal v zraku. To bi bilo še posebej pomembno pri privezih v bližini mestnih območij, da bi zmanjšali posledice onesnaževanja zraka za zdravje ljudi. Glede na to, da ladje povzročajo različne količine emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, bi bilo treba to v prvi vrsti zahtevati od ladij, ki najbolj onesnažujejo okolje, vključno z velikimi potniškimi ladjami.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 b (novo)
(15b)  Upravljavci ladij bi morali zagotoviti, da plovila upravljajo na najbolj energijsko učinkovit način in da emisije ostanejo na najnižji možni ravni. Ladjedelnice bi morale zagotoviti, da ima pri gradnji novih ladij prednost zmanjševanje emisij.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – naslov (novo)
Spremembe Uredbe (EU) 2015/757
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek -1 (novo)
Uredba (EU) 2015/757 se spremeni:
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek -1 a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Uvodna izjava 23
(-1a)  uvodna izjava 23 se nadomesti z naslednjim:
(23)   Drugi toplogredni plini, povzročitelji sprememb podnebnega ravnovesja ali onesnaževala zraka na tej stopnji ne bi smeli biti zajeti s sistemom SPP Unije, sicer bi bilo treba namestiti merilno opremo, ki ni dovolj zanesljiva ali komercialno razpoložljiva, kar bi lahko oviralo izvajanje sistema SPP Unije.
(23) Sistem Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje bi bilo treba razširiti, da bo zajemal tudi druge toplogredne pline, povzročitelje sprememb podnebnega ravnovesja in onesnaževala zraka, če obstaja dovolj zanesljiva ali komercialno razpoložljiva merilna oprema, da bi bolje zaščitili podnebje, okolje in zdravje ljudi.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek -1 b (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 1
(-1b)  člen 1 se nadomesti z naslednjim:
Člen 1
Člen 1
Predmet urejanja
Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) in drugih relevantnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje zaradi spodbujanja stroškovno učinkovitega zmanjševanja emisij CO2 iz pomorskega prevoza.
Ta uredba določa pravila za natančno spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih relevantnih informacij z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega, poročanje o emisijah in zadevnih informacijah ter njihovo preverjanje. Da bi prispevali k doseganju cilja podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva Unije, kot je opredeljen v Uredbi (EU) .../... [evropska podnebna pravila] ter obenem upoštevali začetno strategijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, ki jo je IMO sprejela 13. aprila 2018, ta uredba določa, da morajo družbe v skladu s členom 12a zmanjšati svoje povprečne letne emisije CO2 na opravljeno prevozno dejavnost.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek -1 c (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 2 – odstavek 1
(-1c)  v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.   Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 5000 ali več v zvezi z emisijami CO2, ki jih spustijo med njihovimi plovbami iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka, kot tudi v samih pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.
1. Ta uredba se uporablja za ladje z bruto tonažo 5000 ali več v zvezi z emisijami toplogrednih plinov, ki jih spustijo med njihovimi plovbami iz njihovega zadnjega pristanišča postanka v pristanišče postanka pod jurisdikcijo države članice in iz pristanišča postanka pod jurisdikcijo države članice v njihovo naslednje pristanišče postanka, kot tudi v samih pristaniščih postanka pod jurisdikcijo države članice.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 3 – odstavek 1 – točka a (novo)
(-a)  vstavi se naslednja točka:
„(aa) „emisije toplogrednih plinov“ pomeni izpust toplogrednih plinov iz ladij, kot je navedena v Prilogi II k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta*;
_______________________
* Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32)“
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -a a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 3 – odstavek 1 – točka b
(-aa)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:
(b)  „pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori tovor ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje in/ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;
(b) „pristanišče postanka“ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi, da natovori ali raztovori velik del tovora ali da vkrca ali izkrca potnike; posledično so izvzeti postanki, namenjeni izključno oskrbi z gorivom ali zalogami, menjavi posadke, postankom v suhem doku ali popravilom ladje in/ali njene opreme, postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v stiski, prevozi z ene ladje na drugo izven pristanišč ter postanki, ki so namenjeni izključno iskanju zavetja pred slabim vremenom ali so potrebni zaradi dejavnosti iskanja in reševanja;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
Uredba (EU) 2015/757
Člen 3 – odstavek 1 – točka d
(d)  „družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in privolila, da prevzame vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006;;
(d) „družba“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec, časovni zakupnik ali zakupnik ladje brez posadke, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za komercialno upravljanje ladje in je odgovoren za plačilo goriva, ki ga porabi ladja.“
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 3 – odstavek 1 – točka i
(aa)  točka (i) se nadomesti z naslednjim:
(i)  „druge pomembne informacije“ pomenijo informacije v zvezi z emisijami CO2 iz porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo in energetsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij;
(i) „druge pomembne informacije“ pomenijo informacije v zvezi z emisijami CO2 iz porabe goriva, opravljeno prevozno dejavnostjo, dobavo energije s kopnega na ladjo, medtem ko je plovilo zasidrano, in energijsko učinkovitostjo ladij, ki omogočajo analizo trendov emisij in oceno delovanja ladij;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 4 – odstavek 1
(1a)  v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Družbe v skladu s členi 8 do 12 za vsako od svojih ladij med poročevalnim obdobjem spremljajo ustrezne parametre in poročajo o njih. To spremljanje in poročanje izvajajo v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega.
1. Družbe v skladu s členi 8 do 12 za vsako ladjo pod njihovim komercialnim operativnim nadzorom med poročevalnim obdobjem spremljajo ustrezne parametre in poročajo o njih. To spremljanje in poročanje izvajajo v vseh pristaniščih pod jurisdikcijo države članice in za vse plovbe v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali iz njega.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
(1b)  v členu 5 se doda naslednji odstavek:
„2a. Komisija do 31. decembra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo metod za ugotavljanje emisij metana (CH4).
Poleg sprejetja delegiranih aktov iz prvega pododstavka Komisija do 31. decembra 2021 oceni vpliv toplogrednih plinov, ki niso CO2 in CH4, z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega, na svetovno podnebje in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog za obravnavo teh emisij.“
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a – točka i a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 6 – odstavek 3 – točka c a (novo)
(ia)  vstavi se naslednja točka:
„(ca) faktorji emisije za alternativna goriva, tudi za utekočinjeni zemeljski plin, biogoriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, ki vsebujejo ogljik, so izraženi v ekvivalentu CO2 in vključujejo vse toplogredne pline ter temeljijo na analizi življenjskega kroga. Te faktorje emisije določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2);“
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 – točka a
Uredba (EU) 2015/757
Člen 9 – odstavek 1 – točka f
(f)  prepeljani tovor (prostovoljno);
črtano
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 3 a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 9 – odstavek 2 – točka a
(3a)  v členu 9(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  se vse plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in
(a) se vsaj 90 % plovbe ladje v poročevalnem obdobju začnejo ali končajo v pristanišču pod jurisdikcijo države članice in
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 4 – točka a a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 10 – odstavek 1 – točka j a (novo)
(aa)  doda se naslednja točka:
„(ja) prepeljani tovor.“
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 – točka a
Uredba (EU) 2015/757
Člen 11 – odstavek 2
2.  V primeru zamenjave družbe prejšnja družba čim prej po dokončanju postopka zamenjave in največ tri mesece po njem Komisiji in organom zadevne države zastave predloži poročilo, ki zajema iste elemente kot poročilo o emisijah, vendar samo za obdobje, ko je bila sama odgovorna za izvajanje dejavnosti.“;
2. V primeru zamenjave družbe prejšnja družba na dan dokončanja postopka zamenjave oziroma čim prej in največ en mesec po njem Komisiji in organom zadevne države zastave predloži poročilo, ki zajema iste elemente kot poročilo o emisijah, vendar samo za obdobje, ko je bila sama odgovorna za izvajanje dejavnosti. Nova družba zagotovi, da vsaka ladja v njeni pristojnosti v preostalem poročevalnem obdobju po zamenjavi izpolnjuje zahteve iz te uredbe.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 – točka b a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 11 – odstavek 3 – točka xi a (novo)
(ba)  v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:
„(xia) prepeljani tovor;“
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 – točka b b (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 11 – odstavek 3 – točka xi b (novo)
(bb)  v točki (a) odstavka 3 se doda naslednja točka:
„(xib) velikost ladje;“
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Poglavje II a (novo) – člen 12 a (novo)
(5a)  vstavi se naslednje poglavje:
„POGLAVJE IIa
ZMANJŠANJE EMISIJ
Člen 12a
Zmanjšanje emisij
1.  Družbe linearno znižujejo letne emisije CO2 na prevozno delo za vsaj 40 % do leta 2030 kot povprečje za vse ladje, za katere so odgovorne, v primerjavi s povprečnimi emisijami na kategorijo ladij enake velikosti in vrste, sporočenimi v skladu z uredbo SPP.
2.  Če družba v danem letu ne doseže letnega zmanjšanja iz odstavka 1, Komisija naloži denarno kazen, ki je učinkovita, sorazmerna, odvračilna in združljiva s tržnim sistemom za trgovanje z emisijami, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami. Če družba plača kazen za presežne emisije, to ne pomeni, da je oproščena obveznosti, ki jo ima v skladu z odstavkom 1 za obdobje do leta 2030. Za družbe, ki prekoračijo mejne vrednosti emisij iz tega člena, se uporabljajo določbe iz člena 20(3) in 20(4).
3.  Komisija do ... [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo kategorij ladij iz odstavka 1, z določitvijo izhodišča in letnega faktorja za zmanjšanje za vsako kategorijo ladij z uporabo podatkov iz sistema THETIS-SPP, vključno z obveznim parametrom „prepeljani tovor“, in IMO DCS, pri čemer upošteva zmanjšanje emisij, ki so ga zagotovile družbe, ki so prve začele z razogljičevanjem, da bi dosegli cilj iz odstavka 1, z določitvijo pravil in načinov za izračun in pobiranje kazni za presežne emisije iz odstavka 2 ter kakršnega koli drugega pravila, ki je potrebno za skladnost in preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega člena.
4.  Komisija v 12 mesecih po tem, ko IMO sprejme ukrepe za izvajanje začetne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, ki jo je sprejela 13. aprila 2018, in preden se ti ukrepi začnejo izvajati, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči ambicije in splošno okoljsko celovitost ukrepov IMO, vključno z njihovo splošno ambicioznostjo glede na cilje iz Pariškega sporazuma, cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in cilj podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU).../... [evropska podnebna pravila].
5.  Komisija poročilu iz odstavka 4 lahko po potrebi priloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo te uredbe, in sicer na način, ki je skladen s ciljem ohranjanja okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov Unije, predvsem s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU).../... [evropska podnebna pravila].“
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 b (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 12 b (novo)
(5b)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 12b
Emisije z ladij med privezom
Družbe zagotovijo, da do leta 2030 nobena ladja v njihovi pristojnosti med privezom ne oddaja emisij toplogrednih plinov.“
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 c (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 1
(5c)  v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Komisija vsako leto do 30. junija objavi informacije o emisijah CO2 , sporočenih v skladu s členom 11, in informacije iz odstavka 2 tega člena.
1. Komisija vsako leto do 30. junija objavi informacije, sporočene v skladu s členom 11, in informacije iz odstavka 2 tega člena.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 5 d (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka a
(5d)  v členu 21 se točka (a) odstavka 2 nadomesti z naslednjim:
(a)  identiteto ladje (ime, identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);
(a) identiteto ladje (ime, družbo, identifikacijsko številko IMO in pristanišče vpisa ali matično pristanišče);
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 a (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka d
(6a)  v členu 21(2) se točka (d) spremeni:
(d)   skupno letno porabo goriva za plovbe;
(d)  skupno letno porabo goriva, po vrsti goriva, za plovbe;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 b (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k a (novo)
(6b)  v členu 21 se v odstavku 2 doda naslednja točka:
„(ka) velikost ladje;“
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 c (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k b (novo)
(6c)  v členu 21(2) se doda naslednja točka:
„(kb) skupna razdalja;“
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 d (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k c (novo)
(6d)  v členu 21(2) se doda naslednja točka:
„(kc) nosilnost;“
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 e (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k d (novo)
(6e)  v členu 21(2) se doda naslednja točka:
„(kd) prevozna dejavnost;“
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 f (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k e (novo)
(6f)  v členu 21(2) se doda naslednja točka:
„(ke) ime lastnika ladje;“
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 g (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 2 – točka k f (novo)
(6g)  v členu 21(2) se doda naslednja točka:
„(kf) prepeljani tovor.“
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 h (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 – odstavek 6 a (novo)
(6h)  v členu 21 se doda naslednji odstavek:
„6a. Evropska agencija za pomorsko varnost v skladu s svojim delovnim programom za obdobje 2020–2022 izvede dodatna statistična preverjanja posredovanih podatkov iz člena 11(1), da bi zagotovila njihovo pravilnost.“
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 i (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 21 a (novo)
(6i)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 21a
Označevanje okoljske učinkovitosti ladij
1.  Komisija vzpostavi celostni sistem Unije za označevanje okoljske učinkovitosti ladij, ki se uporablja za ladje, ki jih zajema ta uredba, da bi tako spodbudili zmanjšanje emisij in povečali preglednost informacij.
2.  Komisija do 1. julija 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z določitvijo natančnejših določb o delovanju sistema Unije za označevanje okoljske učinkovitosti ladij ter tehničnih standardov, na katerih temelji.“
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 j (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 22 – odstavek 3
(6j)  v členu 22 se črta odstavek 3;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 k (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 22 a (novo)
(6k)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 22a
Pregled
1.  Komisija do 31. decembra 2022 pregleda delovanje te uredbe, pri čemer upošteva izkušnje, pridobljene pri njenem izvajanju, in druge pomembne spremembe, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prevoza in izpolnjevanju zavez Unije iz Pariškega sporazuma. Komisija v okviru pregleda predlaga dodatne zahteve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso emisije CO2, ter za zmanjšanje onesnaževal zraka in odvajanje odpadne vode, tudi iz pralnikov plinov, v odprte vode z ladij. V pregledu se obravnava tudi razširitev področja uporabe te uredbe na ladje z bruto tonažo med 400 in 5000 ton. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.
2.  Komisija v okviru naslednjega pregleda Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta** pripravi tudi predlog za določitev zavezujočih ciljev za države članice, da se v pomorskih pristaniščih in pristaniščih na celinskih plovnih poteh zagotovi zadostna oskrba z električno energijo z obale.
__________________
* Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
** Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 l (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 23 – odstavek 2
(6l)  v členu 23 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. julija 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 m (novo)
Uredba (EU) 2015/757
Člen 23 – odstavek 3
(6m)  v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Prenos pooblastila iz člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3. Prenos pooblastila iz členov 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 6 n
Uredba (EU) 2015/757
Člen 23 – odstavek 5
(6n)  v členu 23 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2), člena 15(5) in člena 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 5(2), 5(2a), 12a(3), 15(5) in 16(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 1 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Poglavje II a (novo)
Člen 1a
Spremembe Direktive 2003/87/ES
Direktiva 2003/87/ES se spremeni:
(1)   vstavi se naslednje poglavje:
„POGLAVJE IIa
POMORSKI PROMET
Člen 3ga
Področje uporabe
Določbe tega poglavja se od 1. januarja 2022 uporabljajo za izdajo in dodelitev pravic v zvezi z emisijami toplogrednih plinov z ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, so v njem zasidrane ali odplujejo iz njega in so zajete v področje uporabe Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta*. Če se spremeni družba v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2015/757, se od nove družbe zahteva le, da pridobi pravice v zvezi z emisijami toplogrednih plinov za obdobje, v katerem so bile dejavnosti ladje v njeni pristojnosti.
Člen 3gb
Skupna količina in metoda dodelitve pravic za pomorski promet
1.  Komisija do 31. decembra 2020 posodobi oceno učinka iz leta 2013, ki je bila priložena predlogu Komisije o Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta**, ter sprejme delegirane akte v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive, tako da določi skupno količino pravic za pomorski prevoz v skladu z drugimi sektorji in metodo dodeljevanja vseh pravic za pomorski prevoz z dražbo ter predpiše posebne določbe v zvezi z državo članico upravljavko. Podlaga za delegirane akte so najboljši razpoložljivi podatki ter ocena učinka za različne možnosti, tudi učinka na emisije in ekonomskih učinkov.
2.  Člena 12 in 16 se za pravice za pomorski prevoz uporabljata na enak način kot za pravice, povezane z drugimi dejavnostmi.
3.  Najmanj 50 % prihodkov, ustvarjenih s prodajo pravic iz odstavka 1 tega člena na dražbi, se uporabi prek sklada, ustanovljenega v skladu s členom 3gc.
4.  Prihodki, ustvarjeni s prodajo pravic na dražbi, ki se ne uporabljajo prek sklada iz člena 3gc in se dodelijo državam članicam, se uporabijo na način, ki je skladen s cilji te direktive, zlasti za boj proti podnebnim spremembam v Uniji in tretjih državah, za zaščito in obnovo morskih ekosistemov, na katere vpliva globalno segrevanje, ter za podporo pravičnemu prehodu v državah članicah, podporo pri prerazporejanju, preusposabljanju in izpopolnjevanju delavcev, izobraževanju, pobudam za iskanje zaposlitve in zagonskih podjetjih, v dialogu s socialnimi partnerji. Vse informacije o uporabi teh prihodkov so na voljo javnosti.
5.  Komisija spremlja izvajanje tega poglavja in možne trende v zvezi z družbami, ki se skušajo izogniti izpolnjevanju obveznosti iz te direktive. Komisija po potrebi predlaga ukrepe, da se izogibanje prepreči.
Člen 3gc
Sklad za oceane
1.  Za obdobje od leta 2022 do 2030 bo vzpostavljen Sklad za oceane (v nadaljevanju: sklad), da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe v inovativne tehnologije in infrastrukturo za razogljičenje pomorskega prevoza, vključno s pomorskim prevozom na kratkih razdaljah in pristanišči, ter uvedli trajnostna alternativna goriva, kot sta vodik in amonijak, ki se pridobivajo iz obnovljivih virov energije, in brezemisijske pogonske tehnologije, tudi vetrne. 20 % prihodkov iz sklada se uporabi za prispevanje k zaščiti in obnovi morskih ekosistemov, ki jih je prizadelo globalno segrevanje, kot so zaščitena morska območja, in boljšemu upravljanju z njimi ter spodbujanju medsektorskega trajnostnega modrega gospodarstva, kot je obnovljiva oceanska energija. Vse naložbe, ki jih podpira sklad, se objavijo in so skladne s cilji te direktive.
2.  Z odstopanjem od člena 12 te direktive lahko družbe za pomorski prevoz v sklad vplačajo letno članarino v skladu s svojimi skupnimi emisijami, ki jih sporočijo za predhodno koledarsko leto v skladu z Uredbo (EU) 2015/757, s čimer bi zmanjšali upravno breme za pomorske družbe, tudi male in srednje družbe in družbe, ki niso pogosto dejavne na področju uporabe te direktive. Sklad izvaja kolektivno predajo pravic v imenu družb za pomorski prevoz, ki so članice sklada. Sklad vsako leto do 28. februarja določi članarino za tono emisij, ki je najmanj enaka najvišji zabeleženi ceni poravnave za pravice na primarnih ali sekundarnih trgih v predhodnem letu.
3.  Sklad pridobi pravice, enake skupni količini prispevkov iz odstavka 2 tega člena v predhodnem koledarskem letu in jih preda v registru, vzpostavljenem v skladu s členom 19 te direktive do 30. aprila vsakega leta za poznejšo ukinitev. Vse informacije o prispevkih so na voljo javnosti.
4.  Sklad centralno upravlja organ Unije, čigar upravljavska struktura je podobna upravljanju sklada iz člena 10a(8) te direktive. Struktura upravljanja in odločanja je pregledna in vključujoča, predvsem pri določanju prednostnih področij, meril in postopkov dodeljevanja nepovratnih sredstev. Ustrezni deležniki imajo primerno posvetovalno vlogo. Vse informacije o naložbah in druge ustrezne informacije o delovanju sklada so na voljo javnosti.
5.  Komisija s tretjimi državami išče načine, kako bi lahko tudi one postale koristnice sklada.
6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te direktive v zvezi z izvajanjem tega člena.
Člen 3gd
Poročanje Komisije o izvajanju ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v Mednarodni pomorski organizaciji in pregled izvajanja
1.  Komisija v 12 mesecih po tem, ko IMO sprejme globalne tržne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, in preden se ti ukrepi začnejo izvajati, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči ambicije in splošno okoljsko celovitost teh ukrepov, vključno z njihovo splošno ambicioznostjo glede na cilje iz Pariškega sporazuma in cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU).../... [evropska podnebna pravila]. V tem poročilu zlasti upošteva stopnjo sodelovanja pri teh globalnih ukrepih, njihovo izvršljivost, preglednost, kazni za kršitve, postopke za udeležbo javnosti, uporabo izravnalnih dobropisov, spremljanj, poročanje in preverjanje emisij, registre, odgovornost ter pravila o uporabi biogoriv.
2.  Komisija poročilu iz odstavka 1 po potrebi priloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo te direktive, in sicer na način, ki je skladen s ciljem ohranjanja okoljske celovitosti in učinkovitosti podnebnih ukrepov Unije, predvsem s ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije za leto 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti, kot je opredeljen v Uredbi (EU).../... [evropska podnebna pravila].
__________________
* Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
** Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0144/2020).


Osnutek sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije *
PDF 192kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (10025/2020 – C9-0215/2020 – 2018/0135(CNS))
P9_TA(2020)0220A9-0146/2020

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10025/2020),

–  ob upoštevanju člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0215/2020),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020(1) in o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih(3),

–  ob upoštevanju svojega vmesnega poročila z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 – stališče Parlamenta v luči dogovora(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov(5),

–  ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in lastnih sredstvih: čas je za izpolnitev pričakovanj državljanov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. maja 2020 o novem večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in načrtu za okrevanje(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“ (COM(2020)0442),

–  ob upoštevanju končnega poročila in priporočil skupine na visoki ravni za vire lastnih sredstev, ki so bila objavljena decembra 2016 ter predstavljena Evropskemu parlamentu in Svetu januarja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020(7),

–  ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0146/2020),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Osnutek Sveta   Sprememba
Sprememba 1
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Ta sklep zagotavlja pravno podlago za to, da si Komisija na kapitalskih trgih izposodi sredstva za financiranje odhodkov v okviru svežnja ukrepov za okrevanje Next Generation EU. Stroške, povezane z vračanjem glavnice in obresti, je treba ponovno financirati iz proračuna Unije po vnaprej določenem časovnem okviru, ki je odvisen od zapadlosti izdanih obveznic in strategije za odplačilo dolgov. Ti stroški ne bi smeli povzročiti neupravičenega zmanjšanja odhodkov za programe ali naložbene instrumente v večletnem finančnem okviru ter ne bi smeli voditi v skokovito povečanje nacionalnih prispevkov. Zato, pa tudi za povečanje verodostojnosti in vzdržnosti načrta odplačevanja Next Generation EU, bi bilo treba takšne stroške v celoti kriti iz prihodkov iz resničnih novih virov lastnih sredstev. S tem povezane odobritve za odhodke bi bilo treba šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, kar se določi v novi uredbi o večletnem finančnem okviru.
Sprememba 2
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   Vsi zneski iz teh novih virov lastnih sredstev, ki presegajo raven, potrebno za kritje obveznosti vračanja v danem letu, bi morali ostati v proračunu Unije kot splošni prihodki. Po izteku načrta odplačevanja bi morala ta lastna sredstva kot splošni prihodek še naprej financirati proračun Unije. Uvedba košarice novih virov lastnih sredstev bi morala zagotoviti ustrezno raven financiranja porabe Unije v večletnem finančnem okviru, hkrati pa ublažiti prevlado nacionalnih prispevkov na podlagi BND pri financiranju letnega proračuna Unije in s tem omejiti oblikovanje proračuna Unije na podlagi pristopa „igre z ničelno vsoto“, ki ga zaznamujejo prakse „pravičnega donosa“. To bi potem lahko spodbudilo boljšo osredotočenost odhodkov na ravni Unije v prednostna področja in skupne javne dobrine z večjo učinkovitostjo v primerjavi z nacionalno porabo.
Sprememba 3
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)  Nove kategorije virov lastnih sredstev bi bilo treba uvesti z letom 2021, da bi bili prihodki iz njih na voljo, ko nastanejo obveznosti obresti in odplačevanja. Novi viri lastnih sredstev bi morali biti usklajeni s cilji politik Unije ter podpirati evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga, pa tudi prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb in okrepitev boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Evropski parlament je v svojem vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru in virih lastnih sredstev iz novembra 2018 že podprl morebitno košarico novih virov lastnih sredstev in drugih prihodkov s takšnimi značilnostmi; to košarico bi bilo mogoče razširiti, da bi vključevala dodatne možnosti.
Sprememba 4
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Evropski svet je zato na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da je primerno, da se izračunavanje tega vira lastnih sredstev poenostavi.
(5)  Vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost je uveljavljen vir prihodkov za proračun Unije in bi moral še naprej odražati povezavo med potrošniki na enotnem trgu in javnimi financami Unije. Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice pa so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Zato je izračunavanje tega vira lastnih sredstev primerno poenostaviti.
Sprememba 5
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Da bi bili instrumenti Unije za financiranje bolj usklajeni s prioritetami njenih politik, da bi se vloga proračuna Unije bolje odražala pri delovanju enotnega trga, da bi bolje podpirali cilje politik Unije in zmanjšali prispevke držav članic iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND) v letni proračun Unije, je Evropski svet na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da si bo Unija v prihodnjih letih prizadevala reformirati sistem virov lastnih sredstev in da bo uvedla nove vire lastnih sredstev.
(6)  Vsaj za financiranje stroškov odplačevanja glavnice in obresti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, za boljšo uskladitev instrumentov Unije za financiranje s prioritetami njenih politik, za večje odražanje vloge proračuna Unije pri delovanju enotnega trga, za večjo podporo ciljem politik Unije, kot sta evropski zeleni dogovor in digitalna preobrazba, ob hkratnem omejevanju prevladujočega položaja prispevkov držav članic iz naslova BND v letnem proračunu Unije, je treba uvesti nove kategorije virov lastnih sredstev iz naslova skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, nacionalnih prihodkov, ki izhajajo iz sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, in iz naslova nacionalnega prispevka, izračunanega na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže, s čimer se spodbudi krožno gospodarstvo. Poleg tega bi bilo treba v ta namen takoj, ko bodo vzpostavljeni temeljni pravni pogoji, uvesti nove vire lastnih sredstev na osnovi mehanizma za ogljično prilagajanje na mejah, ki je povsem skladen s pravili STO, davka na digitalne storitve in davka na finančne transakcije, ki se bo po možnosti izvajal v skladu s shemo, o kateri bodo dogovor dosegle vse države članice. Komisija bi morala čim prej pripraviti potrebne zakonodajne predloge za te nove vire lastnih sredstev in morebitne druge nove vire lastnih sredstev, ki bodo podpirali evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga ter prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Morebitne nove vire lastnih sredstev, ki jih je Komisija že sporočila, kot je dajatev za enotni trg, bi bilo treba dodatno oceniti, preden bodo predstavljeni Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 6
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Najprej bi bilo treba uvesti novo kategorijo virov lastnih sredstev, ki bi temeljila na nacionalnem prispevku, izračunanem na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže. V skladu z evropsko strategijo za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo. Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Da bi preprečili pretirano regresiven vpliv na nacionalne prispevke, bi bilo treba pri prispevkih držav članic, katerih BND na prebivalca je bil leta 2017 nižji od povprečja EU, uporabiti mehanizem prilagajanja v obliki letnega pavšalnega znižanja. To znižanje bi moralo ustrezati 3,8 kg, pomnoženim s številom prebivalstva zadevne države članice v letu 2017.
(7)  V skladu s strategijo Unije za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo in doseže cilje recikliranja odpadne embalaže. Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti enostavno metodo izračunavanja ter učinkovite mehanizme registracije in nadzora. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Glede na to, da naj bi šlo pri tem prispevku za lastna sredstva, ki temeljijo na načelu „onesnaževalec plača“, se zanj ne bi smel uporabljati noben korekcijski mehanizem.
Sprememba 7
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Unija za prednostno nalogo šteje doseganje cilja zmanjšanja svojih emisij za vsaj 40 % med letoma 1990 in 2030 v skladu s svojimi zavezami iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami je eden od glavnih instrumentov, ki so bili vzpostavljeni za doseganje tega cilja, in ustvarja prihodke s prodajo pravic na dražbah. Ob upoštevanju harmonizirane narave sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami ter sredstev, ki jih Unija zagotavlja za spodbujanje prizadevanj v državah članicah za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je primerno v tem okviru uvesti nov vir lastnih sredstev za proračun Unije. Ta vir lastnih sredstev bi moral temeljiti na pravicah, ki jih bodo države članice prodajale na dražbah, vključno s prehodno brezplačno dodeljenimi pravicami sektorju električne energije. Da bi se upoštevale posebne določbe za nekatere države članice iz Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, se pravice, ki se prerazporedijo za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav, ter pravice, namenjene skladu za inovacije in skladu za modernizacijo, ne bi smele upoštevati pri določanju prispevka lastnih sredstev. Vir lastnih sredstev iz naslova sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami bi bilo treba opredeliti tudi tako, da bo vključeval morebitne dodatne prihodke iz prihodnje razširitve področja uporabe direktive o sistemu za trgovanje z emisijami na nove sektorje ali geografske regije in obenem zagotavljal konkurenčnost Unije.
__________________
1a Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
Sprememba 8
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8
(8)   Evropski svet je bil na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanjen, da bo Komisija v prvi polovici leta 2021 kot podlago za dodatna lastna sredstva predložila predlog o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah in predlog o digitalni dajatvi, da bi bila lahko vpeljana najpozneje do 1. januarja 2023. Evropski svet je pozval Komisijo, naj predloži revidiran predlog o sistemu trgovanja z emisijami ter ga po možnosti razširi na letalski in pomorski sektor. Sklenil je, da si bo Unija med večletnim finančnim okvirom (v nadaljnjem besedilu: MFF) za obdobje 2021–2027 prizadevala uvesti še druge vire lastnih sredstev, med katerimi bi lahko bil tudi davek na finančne transakcije.
(8)   Potrebne dodatne vire lastnih sredstev bi bilo treba uvesti najpozneje do leta 2018 v skladu s pravno zavezujočim časovnim razporedom, določenim v tem sklepu, ki bi moral zagotoviti, da bo lahko temeljna zakonodaja pravočasno sprejeta in se začela uporabljati, da bodo prihodki na voljo, ko bodo nastali stroški. Komisija bi morala v zvezi s tem pripraviti zakonodajne predloge. Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo bi moral določati podrobnejšo ureditev in druge določbe v zvezi s tem pravno zavezujočim časovnim razporedom, denimo datume začetka veljavnosti ali morebitno retroaktivno uporabo nekaterih novih virov lastnih sredstev.
Sprememba 9
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Kot prvi korak bo prispevek, ki temelji na nereciklirani odpadni plastični embalaži, od januarja 2021 dopolnjeval obstoječa lastna sredstva. Poleg tega bo 30 % prihodkov z dražb v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami od leta 2021 predstavljalo splošni prihodek proračuna Unije. Kot drugi korak bo Komisija pripravila potrebne predloge, s katerimi bo davek na finančne transakcije z letom 2024 postal podlaga za vir lastnih sredstev. Komisija bo v prvi polovici leta 2021 predstavila tudi zakonodajne predloge za uvedbo novih virov lastnih sredstev na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in digitalnega davka. Prihodki bodo na voljo od leta 2023. Če bo imel mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obliko dodatnih carin na uvoz, ga bo urejala zakonodaja o tradicionalnih virih lastnih sredstev in zanj ne bo potreben ločen sklep o virih lastnih sredstev. Če pa bo imel mehanizem zasnovan kot razširitev področja uporabe sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, bo moral biti v celoti vključen v vire lastnih sredstev na podlagi tega sistema. Kot tretji korak in kot del vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira v prvi polovici leta 2024 bo Komisija pripravila dodatne nove ali prenovljene stare predloge, s katerimi se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) spremeni v osnovo za vir lastnih sredstev. Zakonodaja bi morala začeti veljati pravočasno, da bodo prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev na voljo od leta 2026. Lastnih sredstev na osnovi davkov ne bo treba izvajati retroaktivno.
Sprememba 10
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 9
(9)   Evropski svet je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da bi morali ureditev virov lastnih sredstev usmerjati splošni cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti, vključno s pravično delitvijo bremena. Sklenil je tudi, da bodo Danska, Nizozemska, Avstrija in Švedska, v okviru podpore okrevanju in odpornosti pa tudi Nemčija, upravičene do pavšalnih popravkov njihovih letnih prispevkov iz naslova DDV za obdobje 2021–2027.
(9)  Ukiniti bi bilo treba rabate in druge popravne mehanizme.
Sprememba 11
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Unija si bo prizadevala, da se v prihodnjih letih in pred letom 2028 uvedejo potencialni drugi dodatni viri lastnih sredstev. Če Evropski parlament ali Svet predlaga nov vir lastnih sredstev, ga bo Komisija ocenila.
Sprememba 12
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Glede na prihodnja odločanja o spremembah pogodb in z uporabo zagona, ki ga bo nudila konferenca o prihodnosti Evrope, bi bilo treba demokratično legitimnost, odgovornost, odpornost in usklajenost z glavnimi političnimi cilji na strani prihodkov proračuna Unije dodatno okrepiti tako, da se Evropskemu parlamentu podelijo večje pristojnosti pri zakonodajnem odločanju in dejavnejša vloga pri spremljanju izvajanja sistema virov lastnih sredstev, pa tudi temeljne sektorske zakonodaje.
Sprememba 13
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Države članice bi morale kot stroške pobiranja zadržati 25 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih poberejo.
(10)  To, da države članice kot stroške pobiranja zadržijo 20 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, pomeni, da velik delež lastnih sredstev ni dan na razpolago proračunu Unije. Delež, ki ga zadržijo države članice za stroške pobiranja tradicionalnih lastnih sredstev, bi bilo treba z 20 % ponovno vrniti na prvotno raven 10 % zaradi boljše uskladitve finančne podpore za carinsko opremo, osebje in informacije z dejanskimi stroški in potrebami. Ta delež bi moral biti enak za vse države članice.
Sprememba 14
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 11
(11)  V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije bodo z uredbo Sveta določeni izvedbeni ukrepi v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse kategorije virov lastnih sredstev. Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za izračun in vnos razlike v proračun ter določbe in ureditve, potrebne za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev.
(11)  V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet določi izvedbene ukrepe za sistem virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse vrste virov lastnih sredstev in pri katerih je še posebej pomemben ustrezen parlamentarni nadzor. Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za določitev zneskov lastnih sredstev iz člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za lastna sredstva iz točk (b) do (e) člena 2(1), tehničnimi vprašanji, povezanimi z bruto nacionalnim dohodkom, določbami in ureditvami, potrebnimi za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev, vključno s pravili o inšpekcijskih pregledih ter pooblastilih uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov, ter vsemi ustreznimi zahtevami glede poročanja. Ti ukrepi bi morali vključevati tudi praktične določbe za redno obveščanje držav članic in Evropskega parlamenta kot veje proračunskega organa o stanju zadolževanja, upravljanju dolgov in s tem povezanih strategijah za obvladovanje tveganja ter načrtu za odplačilo dolgov.
Sprememba 15
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 13
(13)  V okviru zgornjih mej lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti zadostno razliko, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu. Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih v proračun Unije za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne bil smel presegati 1,40 % skupne vsote BND vseh držav članic. Skupni znesek letnih odobritev za prevzem obveznosti ne bi smel presegati 1,46 % skupne vsote BND vseh držav članic.
(13)  Da se ohrani zadostna razlika do zgornje meje iz virov lastnih sredstev, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu, bi bilo treba zgornjo mejo iz virov lastnih sredstev povečati na raven 1,50 % skupne vsote bruto nacionalnega dohodka držav članic po tržnih cenah za odobritve plačil.
Sprememba 16
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Zgornjo mejo za odobritve plačil bi bilo treba povečati za 0,6 odstotne točke izključno za kritje dodatnih finančnih in pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev in zagotavljanje finančne vzdržnosti tudi v času upada gospodarske rasti.
Sprememba 17
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 19
(19)  Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, in pripadajočih obresti bi bilo treba financirati iz proračuna Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.
(19)  Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva in pripadajočih obresti, bi se moralo financirati s prihodki iz novih virov lasnih sredstev, uvedenih v proračunu Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.
Sprememba 18
Osnutek sklepa
Uvodna izjava 25
(25)  Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav. Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.
(25)  Svet sprejme ta sklep po posvetovanju z Evropskim parlamentom, da se omogoči začetek postopka ratifikacije. Evropski parlament je izrazil namero, da hitro pripravi svoje mnenje v okviru postopka posvetovanja, ki je s pravnega vidika potrebno za pospešitev postopka, s katerim se Komisijo pooblasti, da začne najemati posojila za financiranje evropskega instrumenta za okrevanje. Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav, tudi kar zadeva nove kategorije virov lastnih sredstev. Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.
Sprememba 19
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c
(c)  uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Vpoklicna stopnja je 0,80 EUR na kilogram. Za določene države članice se uporabi letno pavšalno znižanje, kot je določeno v četrtem pododstavku;
(c)  uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže od 1. januarja 2021; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 2,00 EUR na kilogram;
Sprememba 20
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)  uporabe, od 1. januarja 2021, enotne vpoklicne stopnje za znesek, ki predstavlja prihodke iz pravic, ki bodo prodane na dražbi, iz točke (a) člena 10(2) Direktive 2003/87/ES, in tržno vrednost prehodnih brezplačnih pravic za posodobitev energetskega sektorja, kot je določeno v členu 10c(3) navedene direktive; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 50 %; celotnih dodatnih prihodkov, ustvarjenih z morebitno prihodnjo širitvijo področja uporabe sistema za trgovanje z emisijami po 1. januarju 2021 na dodatne sektorje in regije;
Sprememba 21
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)  prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagajanje na mejah na podlagi predloga Komisije [.../...] do 1. januarja 2023;
Sprememba 22
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c c (novo)
(cc)  prihodkov iz davka na digitalne storitve do sprejetja in izvajanja Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) 1. januarja 2023; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 100 %;
Sprememba 23
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c d (novo)
(cd)  uporabe, od 1. januarja 2026, enotne vpoklicne stopnje za delež obdavčljivih dobičkov, pripisanih vsaki državi članici v skladu s pravili Unije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 6 %;
Sprememba 24
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c e (novo)
(ce)  uporabe, od 1. januarja 2024, davka na finančne transakcije, ki se pobira v skladu z Direktivo Sveta (EU) št. […/…], z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami v znesku deleža, ki ne presega minimalnih stopenj iz te direktive; če se direktiva o davku na finančne transakcije izvaja začasno v okviru okrepljenega sodelovanja, ta vir lastnih sredstev ne vpliva na države članice, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju;
Sprememba 25
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 2
2.  Avstriji se za obdobje 2021–2027 odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 565 milijonov EUR, Danski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 377 milijonov EUR, Nemčiji se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 3 671 milijonov EUR, Nizozemski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 1 921 milijonov EUR in Švedski se odobri bruto znižanje letnega prispevka iz naslova BND v višini 1 069 milijonov EUR. Ti zneski se merijo v cenah iz leta 2020 in prilagodijo tekočim cenam z uporabo zadnjega deflatorja bruto domačega proizvoda za Unijo, izraženega v eurih, ki ga določi Komisija in je na voljo, ko se pripravlja predlog proračuna. Ta bruto znižanja financirajo vse države članice.
2.  Nobena država članica ni upravičena do morebitnih popustov ali popravkov.
Sprememba 26
Osnutek sklepa
Člen 2 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Evropski parlament in Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo do 1. januarja 2021 določita podrobno ureditev in druge potrebne določbe za uporabo pravno zavezujočega časovnega razporeda za uvedbo novih virov lastnih sredstev v medinstitucionalnem sporazumu. Prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev zadostujejo vsaj za kritje odplačila stroškov izposojanja, ki nastanejo v okviru instrumenta za izposojanje, vzpostavljenega v skladu s členom 3b. Novi viri lastnih sredstev bi morali zagotavljati tudi ustrezno raven financiranja porabe Unije v večletnem finančnem okviru, hkrati pa omejiti prevlado prispevkov na podlagi BND.
Komisija v ta namen pripravi ustrezne zakonodajne predloge.
Vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se med drugim uporabi za prilagoditev in po potrebi za sprejetje nove zakonodaje, da se dosežejo cilji iz tega odstavka.
Sprememba 27
Osnutek sklepa
Člen 3 – odstavek 1
1.  Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne presega 1,40 % vsote BND vseh držav članic.
1.  Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih Uniji za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne presega 1,50 % vsote bruto nacionalnih dohodkov vseh držav članic.
Sprememba 28
Osnutek sklepa
Člen 3 – odstavek 2
2.  Skupni letni znesek odobritev za prevzem obveznosti v proračunu Unije ne sme presegati 1,46 % skupne vsote BND vseh držav članic.
črtano
Sprememba 29
Osnutek sklepa
Člen 3 – odstavek 3
3.  Med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil se ohranja pravilno razmerje, da se v naslednjih letih zagotovi njihova združljivost in omogoči upoštevanje zgornje meje iz odstavka 1.
črtano
Sprememba 30
Osnutek sklepa
Člen 3 – odstavek 4
4.  Kadar spremembe Uredbe (EU) št. 549/2013 privedejo do znatnih sprememb pri stopnji BND, Komisija preračuna zgornje meje iz odstavkov 1 in 2 tako, da se začasno povečajo v skladu s členom 3c na podlagi naslednje formule:
črtano
BNDt–2 + BNDt–1 + BNDt obstoječi ESR
x% (y %) *_________________
BNDt–2 + BNDt–1 + BNDt spremenjeni ESR
V tej formuli je „t“ zadnje celo leto, za katero so na razpolago podatki, določeni v Uredbi (EU) št. 2019/5165, „x“ se nanaša na zgornjo mejo lastnih sredstev za odobritve plačil, „y“ pa na zgornjo mejo lastnih sredstev za odobritve za prevzem obveznosti.
V tej formuli je „ESR“ Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Uniji.
___________________
5 Uredba (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah in razveljavitvi Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (Uredba BND) (UL L 91, 29.3.2019, str. 19).
Sprememba 31
Osnutek sklepa
Člen 3b – odstavek 2 – pododstavek 1
Odplačevanje glavnice sredstev, ki se uporabljajo za odhodke iz točke (b) odstavka 1, in pripadajočih obresti se krije iz splošnega proračuna Unije. Proračunske obveznosti se lahko porazdelijo v letne obroke čez več let v skladu s členom 112(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta6.
Odplačevanje glavnice sredstev, ki se uporabljajo za odhodke iz točke (b) odstavka 1, in pripadajočih obresti se krije s prihodki iz novih virov lastnih sredstev, uvedenih v splošnem proračunu Unije. Proračunske obveznosti se lahko porazdelijo v letne obroke čez več let v skladu s členom 112(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.
_____________________
6 Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
Sprememba 32
Osnutek sklepa
Člen 5
Člen 5
črtano
Prenos presežka
Vsi presežki prihodkov Unije nad skupnimi dejanskimi odhodki v proračunskem letu se prenesejo v naslednje proračunsko leto.
Sprememba 33
Osnutek sklepa
Člen 6 – odstavek 2
2.  Države članice kot stroške pobiranja zadržijo 25 % zneskov iz člena 2(1)(a).
2.  Države članice kot nadomestilo za kritje stroškov pobiranja zadržijo 10 % zneskov iz člena 2(1)(a).
Sprememba 34
Osnutek sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)  proračunsko obravnavo prihodkov iz glob za kršitve pravil konkurence in postopkov za ugotavljanje kršitev;
Sprememba 35
Osnutek sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka b b (novo)
(bb)   pravili za določitev zneskov lastnih sredstev iz točk (a) do (ce) člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za ta lastna sredstva, v okviru omejitev, določenih v navedenih točkah, ter izračunom veljavne stopnje lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka;
Sprememba 36
Osnutek sklepa
Člen 7 – odstavek 1 – točka b c (novo)
(bc)   referenčnim bruto nacionalnim dohodkom, določbami za prilagoditev bruto nacionalnega dohodka in določbami za preračun zgornjih meja za plačila in obveznosti v primeru znatnih sprememb bruto nacionalnega dohodka za namene uporabe člena 2(1);

(1) UL C 162, 10.5.2019, str. 51.
(2) UL C 162, 10.5.2019, str. 71.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0226.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0449.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0032.
(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0124.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.


Izvajanje pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo
PDF 167kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo (2019/2200(INI))
P9_TA(2020)0221A9-0136/2020

Evropski parlament,

—  ob upoštevanju člena 8 in naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 2016,

—  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 14. novembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Gruzijo(1), z dne 14. junija 2018 o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po ruski invaziji(2), z dne 14. marca 2018 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji(3), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(4), z dne 18. decembra 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, v imenu Evropske unije(5),

—  ob upoštevanju rezultatov pete seje pridružitvenega sveta med EU in Gruzijo z dne 5. marca 2019,

—  ob upoštevanju sklepne izjave in priporočil z osme seje pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Gruzija, ki je potekala 27. in 28. marca 2019,

—  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, nazadnje tiste z vrha, ki je potekal 24. novembra 2017 v Bruslju,

—  ob upoštevanju sklepne izjave s šeste seje platforme civilne družbe EU-Gruzija, ki je potekala 20. februarja 2020,

—  ob upoštevanju izida tretjega strateškega dialoga na visoki ravni o varnosti med EU in Gruzijo z dne 25. oktobra 2019,

—  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. februarja 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (SDW(2020)0030),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju in skupne izjave v zvezi s parlamentarnimi volitvami leta 2020, ki so ju 8. marca 2020 podpisale vladajoča in opozicijske stranke,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 19. junija 2017 o osnutku sprememb gruzijske ustave,

–  ob upoštevanju končnega mnenja Beneške komisije z dne 19. marca 2018 o gruzijski ustavni reformi,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije za opazovanje volitev pri Uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) z dne 28. februarja 2019 o predsedniških volitvah v Gruziji,

–  ob upoštevanju nujnega mnenja Beneške komisije z dne 16. aprila 2019 o izboru in imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča Gruzije ter drugega poročila ODIHR z dne 9. januarja 2020 o kandidaturah in imenovanju sodnikov vrhovnega sodišča v Gruziji,

–  ob upoštevanju člena 54 poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0136/2020),

A.  ker sta Gruzija in EU kot pridruženi partnerici zavezani spodbujanju političnega združevanja in gospodarskega povezovanja, ki temelji na skupnih vrednotah in načelih, kot so demokracija, človekove pravice in temeljne svoboščine, pravna država in dobro upravljanje; ker gruzijska družba še naprej odločno podpira evropske težnje te države in njeno približevanje EU;

B.  ker lahko v skladu s členom 49 PEU in Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 vsaka evropska država zaprosi za članstvo v EU, če izpolnjuje københavnska merila;

C.  ker se je z začetkom veljavnosti revidirane ustave decembra 2018 končal prehod Gruzije v povsem parlamentarni sistem; ker je bil dosežen napredek pri izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, vključno s prehodom na povsem proporcionalni volilni sistem z letom 2024;

D.  ker je Gruzija še naprej zavezana izvajanju pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine in se še naprej usklajuje s pravnim redom EU, pa tudi s standardi EU, kar prinaša vse večje koristi;

E.  ker se nadaljujejo poskusi destabilizacije Gruzije, tudi z izvajanjem tako imenovanih sporazumov med Rusko federacijo in gruzijskima regijama Abhazijo in Chinvalijem/Južno Osetijo, zaprtjem mejnih prehodov blizu upravne razmejitvene črte v Chinvaliju/Južni Osetiji od avgusta 2019, utrjevanjem meje vzdolž upravne razmejitvene črte in izvedbo tako imenovanih „predsedniških volitev“ v Abhaziji marca 2020;

F.  ker je nedavni dialog med strankami vlade in opozicije, ki so ga spodbudile EU in ZDA, privedel do memoranduma o soglasju in skupne izjave z dne 8. marca 2020, ki so jo podpisale vse večje stranke, kar je ključni korak k zmanjšanju polariziranosti in normalizaciji političnega okolja v Gruziji pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2020;

G.  ker reforme pravosodja ostajajo skromne in ker nedavno imenovanje 14 sodnikov vrhovnega sodišča za dosmrtni mandat ni bilo dovolj pregledno in je odstopalo od meril objektivnosti in zaslužnosti ter pokazalo na vpliv strankarske politike; ker je bilo glasovanje plenarnega zasedanja o imenovanju sodnikov izvedeno med politično krizo ter kljub bojkotu opozicije, pozivom k preložitvi glasovanja in resnim motnjam postopka v odboru in na plenarnem zasedanju;

1.  pozdravlja stalno poglabljanje odnosov med EU in Gruzijo ter trdno podporo, ki jo v celotnem političnem spektru in družbi uživa izbrana pot Gruzije v smeri evropske in evro-atlantske integracije; priznava napredek, ki ga je Gruzija dosegla pri izvajanju obsežnih reform, saj je tako postala eden ključnih partnerjev EU v regiji; ponovno poudarja, da je treba še naprej izvajati reforme v okviru pridružitvenega sporazuma ter poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; opozarja, da tesnejše sodelovanje in pomoč EU temeljita na načelu „več za več“ in da se pogojujeta z napredkom pri reformah, zlasti na področju demokracije in pravne države, vključno s sistemom nadzora in ravnotežja v institucijah, neodvisnosti sodstva in volilnega sistema;

2.  ponovno izraža polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter zavezo, da bo še naprej prispeval k mirnemu reševanju konflikta med Rusijo in Gruzijo, tudi prek posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, sopredsedovanja mednarodnim razpravam v Ženevi, ukrepov nadzorne misije Evropske unije (EUMM) ter politike nepriznavanja in angažiranja; odločno obsoja nezakonito zasedbo gruzijskih regij Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije s strani Ruske federacije ter nezakonito postavljanje žičnih ograj in drugih umetnih ovir („zamejevanje“) vzdolž upravne razmejitvene črte, ki jo izvajajo ruski in de facto južnoosetski varnostni akterji, in poudarja, da je treba te kršitve mednarodnega prava ustaviti; poziva de facto oblasti v Abhaziji in Chinvaliju/Južni Osetiji, naj nemudoma ponovno odprejo zaprte prehode ter naj prenehajo preprečevati delo in omejevati mandat EUMM in prosto gibanje v teh regijah; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj to ravnanje obsodijo; poudarja, da pridružitveni sporazum zajema celotno ozemlje Gruzije, vključno z njenimi zasedenimi regijami, njegov cilj pa je koristiti vsem prebivalcem; poziva Rusko federacijo, naj izpolni svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki ga je dosegla EU, zlasti naj umakne vse svoje vojaške sile z zasedenih ozemelj Gruzije in nadzorni misiji Evropske unije omogoči neoviran dostop do celotnega ozemlja Gruzije; v zvezi s tem poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj posreduje jasne informacije o tem, katerih določb Ruska federacija še vedno ni izpolnila; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si bolj prizadevata za mirno rešitev konflikta, tudi prek nadzorne misije EU in posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, in naj še naprej podpirata sveženj gruzijskega parlamenta z naslovom „Korak za boljšo prihodnost“ ter medosebne stike in ukrepe za poglabljanje zaupanja; pozdravlja prizadevanja gruzijskih oblasti za dobre sosedske odnose in konstruktivno sodelovanje med državami Južnega Kavkaza;

3.  pozdravlja mednarodno priznan odziv ljudi in javnih organov v Gruziji na pandemijo COVID-19 in opozarja na učinkovite preventivne ukrepe, ki so jih sprejeli zdravstveni delavci in vladni organi, s čimer se je zmanjšala obremenitev gruzijskega zdravstvenega sistema in ublažil negativni učinek na gospodarstvo; čestita gruzijskim državljanom, ker so te ukrepe upoštevali kljub gospodarski in socialni stiski; se zavzema za spodbujanje naložb, ki bodo izboljšale kakovost zdravstvenega varstva in njegovo dostopnost za vse; pozdravlja dejstvo, da je EU namenila 183 milijonov EUR nepovratnih sredstev za odzivanje Gruzije na pandemijo COVID-19 in 150 milijonov EUR za posojila, ki naj bi prispevala k makroekonomski stabilnosti in preusmerjanju virov k zaščiti državljanov, omilitvi zelo hudih družbenih in gospodarskih posledic pandemije in poglabljanju sodelovanja z EU na področju odpornosti javnega zdravja, med drugim k izmenjavi najboljše prakse in pritegnitvi civilne družbe k oblikovanju epidemioloških strategij, osredotočenih na najbolj ranljive skupine;

4.  pozdravlja, da so gruzijski državljani od marca 2017 opravili 900.000 potovanj brez vizumov v schengenske in pridružene schengenske države; je seznanjen z naraščajočim številom neupravičenih prošenj gruzijskih državljanov za azil in poziva vse države članice, naj Gruzijo uvrstijo na seznam varnih izvornih držav, da bi pospešile obdelavo takšnih prošenj in vračanje; poudarja, kako pomembno je, da Gruzija še naprej uresničuje merila za liberalizacijo vizumskega režima, njeni sodni organi in organi pregona pa pospešeno sodelujejo z državami članicami EU, da bi zmanjšali čezmejni kriminal, zlasti tihotapljenje ljudi in prepovedanih drog; pozdravlja poglobljeno sodelovanje med Gruzijo in Europolom pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj;

5.  poudarja, da je Gruzija zanesljiva partnerica EU in da pomembno prispeva k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike in zveze NATO; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej sodelujeta z Gruzijo na področju skupne varnostne in obrambne politike, zlasti glede na to, da se ta država zanima za sodelovanje pri projektih PESCO ter za vzpostavitev sodelovanja z ustreznimi agencijami EU, kadar je to v skupnem interesu obeh strani;

Politični dialog in parlamentarne volitve

6.  izreka pohvalo vsem glavnim političnim strankam za podpis skupne izjave in memoranduma o soglasju z dne 8. marca 2020, v katerem so bile določene ključne značilnosti volilnega sistema s 120 proporcionalnimi in 30 večinskimi sedeži ter pravična porazdelitev po volilnih okrožjih v skladu s priporočili Beneške komisije, saj bo tako mogoče ta sistem uporabiti že za parlamentarne volitve oktobra 2020; pozdravlja izid medstrankarskega dialoga kot jasen znak pripravljenosti za iskanje skupne rešitve in poudarja, da je treba med pripravami na parlamentarne volitve oktobra 2020 še naprej poglabljati zaupanje med političnimi strankami in nadaljevati medstrankarski dialog, saj je to temelj za politično stabilnost; pozdravlja izvajanje sporazuma z dne 8. marca 2020 in odločitev predsednice Zurabašvilijeve z dne 15. maja 2020, da bo oprostila dva zaprta opozicijska voditelja, saj je to pomemben korak k rahljanju napetosti; v zvezi s tem poziva vse strani, naj spoštujejo črko in duh tega sporazuma in v celoti izvajajo vse njegove vidike ter s tem zagotovijo, da bodo vsi elementi volilne reforme preneseni v ustavo in zakonodajo in v celoti uresničeni, prav tako pa poziva k takojšnjemu razpletu vseh potekajočih političnih sodnih procesov;

7.  pozdravlja dejstvo, da je gruzijski parlament začel obravnavati reformo volilnega sistema, potem ko so bile izredne razmere preklicane, in da je uspešno sprejel spremembe ustave in volilnega zakonika; čestita Gruziji za korak k bolj reprezentativnemu parlamentu in manjši polarizaciji političnega prostora; poziva vse politične stranke in parlamentarce, naj si v dobri veri prizadevajo za napredek gruzijske demokracije;

8.  ugotavlja, da bodo bližnje parlamentarne volitve odločilne za potrditev demokratičnega ugleda Gruzije, zato upa, da bo predvolilna kampanja potekala v duhu poštene konkurence; poziva gruzijske oblasti, naj hitro in v celoti izvedejo priporočila OVSE/ODIHR in pregledajo ustrezno zakonodajo, da bi odpravile ugotovljene pomanjkljivosti, vključno z zlorabo javnih sredstev za politične kampanje in drugimi nepravilnimi načini financiranja kampanj, nekaznovanostjo za nasilje, širjenjem sovražnega govora in ksenofobije, kupovanjem glasov, zastopanostjo opozicije v volilni komisiji ter možnostjo volivcev, predvsem javnih uradnikov, da volijo brez pritiskov in strahu pred maščevanjem(6); poziva oblasti, naj zavarujejo organizacije civilne družbe in opazovalce volitev pri delu, da bodo lahko svoje dejavnosti izvajali brez ustrahovanja in vmešavanja;

9.  spodbuja gruzijske oblasti in državno volilno komisijo, naj na parlamentarnih volitvah oktobra 2020 poskrbijo za varnost, in sicer razdelijo zaščitno opremo članom volilnih odborov, uredijo volišča tako, da bosta zagotovljena varnost in zdravje udeleženih državljanov, opazovalcem volitev pa omogočijo nemoteno delo;

10.  znova izraža podporo živahni gruzijski civilni družbi in poudarja, da igra ključno vlogo pri demokratičnem nadzoru nad pridružitvenim sporazumom in poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem ter spremlja njuno izvajanje; poziva gruzijsko vlado in parlament, naj vzpostavita formalne mehanizme, ki bodo urejali sodelovanje civilne družbe v političnem procesu; poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo politično, tehnično in finančno pomoč za dejavnosti civilne družbe; poziva gruzijske oblasti, naj uvedejo državne programe podpore za civilno družbo, poleg tistih, ki jih zagotavljata EU in mednarodna skupnost donatorjev;

Pravna država, dobro upravljanje in svoboda medijev

11.  priznava napredek Gruzije pri izvajanju reform za utrditev demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti ustavne reforme v letu 2018; spodbuja gruzijsko vlado, naj utrdi pravno državo in nadaljuje reformo pravosodja, boj proti korupciji in ujetju države, reformo javne uprave, decentralizacijo, dobro upravljanje, izvajanje zakonodaje proti diskriminaciji in zagotavljanje pravic iz dela, da bo lahko pospešila povezovanje med Gruzijo in EU;

12.  je zaskrbljen zaradi nedavnih sodnih postopkov proti opozicijskim politikom, ki so spodkopali zaupanje med vladajočo stranko in opozicijo in bi lahko upočasnili reforme v zvezi s pridružitvenim sporazumom ter poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, prav tako pa bi bili lahko v nasprotju s črko in duhom pridružitvenega sporazuma; pozdravlja predsedničino pomilostitev obsojenih opozicijskih politikov, s čimer se utira pot zmanjšanju polarizacije politike in družbe; gruzijske oblasti poziva, naj se vzdržijo politično motiviranih sodnih postopkov, delegacijo EU pa, naj vsa takšna sojenja spremlja; poziva Gruzijo, naj spoštuje najvišje standarde pravne države, zlasti neodvisnost sodstva in pravico do poštenega sojenja, pa tudi človekove pravice v skladu z obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma;

13.  poziva k reviziji izbirnih postopkov za sodnike, s katerimi bi zagotovili, da bodo pred vsakim novim imenovanjem v celoti uresničena priporočila Beneške komisije; obžaluje, da nedavni izbirni postopek vrhovnih sodnikov ni bil povsem v skladu s temi priporočili in da so ga zaznamovale hude pomanjkljivosti; poudarja pomen depolitiziranega sodstva brez političnega vmešavanja, pa tudi pomen spoštovanja preglednosti, zaslužnosti in odgovornosti pri imenovanju sodnikov gruzijskega vrhovnega sodišča in drugih pravosodnih institucij; zato spodbuja gruzijsko vlado, naj nadaljuje in poglablja reforme pravosodnega sistema, vključno z državnim tožilstvom, hkrati pa spodbuja odprt dialog z vsemi političnimi akterji in civilno družbo ter zagotavlja spoštovanje mednarodnih standardov;

14.  poudarja, kako pomembno je brezpogojno in nepretrgano sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, da se zagotovi polna odgovornost v zvezi z zadevami, ki jih obravnava;

15.  poziva k preiskavi vseh primerov, v katerih so gruzijski organi pregona uporabili pretirano silo zoper miroljubne protestnike in novinarje, med drugim med protesti junija 2019; poudarja, da storilci teh dejanj ne smejo ostati nekaznovani; poziva gruzijsko vlado, naj spoštuje pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja v skladu z obveznostmi iz pridružitvenega sporazuma, med drugim omili nesorazmerne sankcije za protestnike;

16.  priznava, da je gruzijski medijski prostor dinamičen in pluralen, vendar tudi razcepljen; poudarja pomen svobode medijev, ki bi morala vključevati enak dostop vseh političnih strank do medijev, neodvisno uredniško politiko ter pluralistično, nepristransko in nediskriminatorsko poročanje o političnih stališčih v programih javnih in zasebnih radiotelevizijskih hiš med bližnjo predvolilno kampanjo; poudarja, da so potrebne jasne določbe, ki bodo urejale brezplačne in plačane oglase, pa tudi večja preglednost z okrepljenim spremljanjem medijev; poziva oblasti, naj ne posegajo v medijsko svobodo in naj se vodijo politično motiviranih sodnih procesov proti lastnikom in predstavnikom medijev; poziva gruzijsko vlado, naj prepreči dezinformacijske kampanje domačih in tujih akterjev zoper politične stranke ali državo; poziva družbene medije, naj poskrbijo, da ne bodo zlorabljeni za spodkopavanje integritete volilnega procesa;

17.  odločno obsoja kibernetske napade na gruzijske institucije in medijske hiše, ki se pogosto pripisujejo ruskim akterjem; poudarja, da je treba učinkovito preiskati tuje dezinformacije in propagando ter se boriti proti njim, saj spodkopavajo gruzijske institucije in polarizirajo družbo; zato poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poglobita sodelovanje v zvezi s kibernetsko varnostjo, da bo postala Gruzija odpornejša na tem področju; Komisijo poziva, naj podpre reforme na področju medijske in informacijske pismenosti, gruzijsko vlado pa, naj sodeluje z institucijami EU v zvezi z dobro prakso v boju proti dezinformacijam; poziva tudi vse politične akterje v Gruziji, naj se vzdržijo uporabe družbenih medijev za napade na ljudi, organizacije in institucije ter namerno širjenje lažnih informacij; je seznanjen z nedavnimi ukrepi družbenih medijev zoper račune in strani, ki so sodelovali v usklajenem neavtentičnem vedenju in napadih na opozicijo, medije in civilno družbo;

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

18.  obžaluje, da Ruska federacija, ki dejansko nadzira gruzijsko regijo Abhazijo in Chinvali/Južno Osetijo, stalno krši temeljne pravice ljudi na teh zasedenih ozemljih, saj jim je odvzeta pravica do svobode gibanja in prebivanja, lastninska pravica in pravica do izobraževanja v maternem jeziku, ter ponovno poudarja, da v celoti podpira pravico do varne in dostojanstvene vrnitve notranje razseljenih oseb in beguncev; je zaskrbljen zaradi nadaljnjega nezakonitega „zamejevanja“, ki ima še posebej škodljive posledice v boju proti pandemiji COVID-19, saj tamkajšnji prebivalci zaradi omejevanja svobodnega gibanja ne morejo priti do potrebne zdravstvene oskrbe, njihova življenja pa so zato ogrožena; pozdravlja ponovni začetek sodelovanja v mehanizmih za preprečevanje incidentov in odzivanje nanje v Ergnetiju 30. julija 2020 in poziva vse strani, naj znova vzpostavijo dialog v tej obliki, da bi izboljšale varnost in humanitarne razmere prebivalstva, ki ga je prizadel konflikt;

19.  poudarja, da je enakost spolov eden ključnih pogojev za trajnosten in vključujoč razvoj; pozdravlja delo sveta za enakost spolov pri gruzijskem parlamentu in njegova prizadevanja za opredelitev spolnega nadlegovanja kot oblike diskriminacije in ozaveščanja o njem; poziva gruzijsko vlado in oblasti, naj še naprej izboljšujejo zastopanost žensk in njihovo enako obravnavo na vseh ravneh političnega in družbenega življenja; poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v vse svoje politike, programe in dejavnosti v zvezi z Gruzijo; poziva, naj se Istanbulska konvencija izvaja v celoti;

20.  pozdravlja delo oddelka za človekove pravice na gruzijskem ministrstvu za notranje zadeve in vztraja, da je treba temeljito in učinkovito izvajati veljavno zakonodajo na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji; poziva k nadaljnjim prizadevanjem zoper diskriminacijo žensk, oseb LGBT, Romov in verskih manjšin na socialnem, gospodarskem, delovnem in zdravstvenem področju ter k pospešitvi preiskav in sodnega pregona sovražnega govora in nasilja nad manjšinami in ranljivimi skupinami; poziva vse verske skupnosti, med drugim gruzijsko pravoslavno cerkev, in civilno družbo, naj sodelujejo in tako ustvarijo strpno ozračje;

21.  poudarja pomen nadaljnjih izboljšav sistema za zaščito otrok, tudi s preprečevanjem nasilja nad mladoletniki in njihovega spolnega izkoriščanja; poziva k ozaveščanju o digitalnih nevarnostih in k možnostim izobraževanja za vse, tudi za invalidne otroke; poudarja, da je za spremljanje razmer otrok v sirotišnicah odgovorna gruzijska vlada;

Institucionalne določbe

22.  poudarja, da je treba zmanjšati nasprotja in polarizacijo politike ter konstruktivno sodelovati v demokratičnih institucijah države, zlasti v gruzijskem parlamentu; zato poudarja, da je treba izboljšati politično ozračje in zgraditi zaupanje med vsemi političnimi in institucionalnimi akterji, pa tudi med njimi in gruzijskim ljudstvom;

23.  poziva gruzijski parlament, naj v celoti izkoristi priložnosti, ki jih ima na voljo Gruzija kot prednostna država za dejavnosti Evropskega parlamenta v podporo demokraciji, in naj vzpostavi dialog za opredelitev svojih potreb;

24.  poziva gruzijski parlament, naj okrepi svojo sposobnost za uporabo mehanizmov parlamentarnega nadzora, zlasti nadzora nad varnostnim sistemom; spodbuja k večji vloge opozicije pri parlamentarnem nadzoru, preprostejšim postopkom za pozivanje članov vlade in drugih odgovornih uradnikov ter vzpostavitvi centralnega registra za posredovanje pravočasnih in popolnih informacij o parlamentarnem nadzoru vsem zainteresiranim deležnikom;

Gospodarski in trgovinski odnosi

25.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je EU največja trgovinska partnerica Gruzije in ustvari 27 % njene skupne trgovine; pozdravlja stalno usklajevanje gruzijske zakonodaje na področjih, povezanih s trgovino; poudarja, da je treba povečati in diverzificirati gruzijski izvoz v EU, da ne bo omejen le na kmetijske proizvode in surovine, ter privabiti naložbe iz EU v Gruzijo, da bi zagotovili več delovnih mest in izboljšali trgovinsko bilanco Gruzije z EU ter njeno makrofinančno stabilnost, predvsem z okrepitvijo pravne države, bojem proti korupciji, pranju denarja in davčnim utajam ter približevanjem standardom EU; poudarja, da je treba podpreti ugodno poslovno okolje za regionalna ter mala in srednja podjetja, da bi povečali sposobnost Gruzije za inovacije v novih gospodarskih sektorjih; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za večje sektorsko sodelovanje na področjih digitalnega gospodarstva, izobraževanja, raziskav in inovacij, okrepi sektor IKT, digitalizacijo in zelene tehnologije ter izmenja strokovno znanje in najboljšo prakso; poudarja pomen usmerjenih programov za mlade, da bi ustvarili pravične možnosti za delo;

26.  spominja, da je namen pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini med EU in Gruzijo postopna vključitev Gruzije na enotni trg; poziva Komisijo, naj se glasneje zavzame za dostop Gruzije do enotnega trga in pospeši pobude za tesnejše sektorsko povezovanje, da bi ta država svoje politike bolj približala EU in da bi bili sadovi dvostranskega sodelovanja na obeh straneh bolj prepoznavni in otipljivi;

27.  poudarja, kako pomembna je transparentnost, in gruzijske oblasti spodbuja, naj lokalne podjetnike in množične medije še izčrpneje obveščajo o izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini;

28.  poziva Komisijo, naj z usklajeno pomočjo podpre polno izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini ter se pri tem osredotoči na trajnostni gospodarski razvoj v skladu z evropskim zelenim dogovorom in na podporo za mala in srednja podjetja ter strukturne reforme v sodelovanju s podjetji in civilno družbo, vključno z obsežno reformo bančnega in finančnega sektorja, namenjeno boju proti pranju denarja in davčnim utajam;

29.  poudarja pomen strukturnih reform za nadaljnje izboljšave naložbenega ozračja v Gruziji, da bi med drugim pritegnili tuje naložbe in zagotovili njihovo preglednost; spodbuja gruzijske oblasti, naj povečajo zmogljivosti odgovornih institucij ter politično enotnost in podporo za infrastrukturne projekte strateškega pomena;

Sektorsko sodelovanje

30.  spodbuja vlado Gruzije, naj nadaljuje obsežno reformo delovne zakonodaje, da bi zagotovila boljše urejanje delovnih razmer, vključno s stalnimi izboljšavami delovnih inšpekcij in socialnega dialoga; poudarja zlasti, da je treba spremeniti zakon o varnosti pri delu, da bi vzpostavili polno delujoč sistem inšpekcij in ustrezen protidiskriminacijski mehanizem za izrecno spremljanje spoštovanja pravic delavcev in sistematično preverjanje morebitnih nevarnosti na delovnem mestu, ter vključiti sodoben protikorupcijski mehanizem in ratificirati vse ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela; spodbuja k vključitvi organizacij civilne družbe in sindikatov v te reforme, saj so pomembni za pravice delavcev in socialne pravice v Gruziji;

31.  želi spomniti, da morajo poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini vedno vsebovati trdna, zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, v katerih se v celoti upoštevajo mednarodne obveze, zlasti Pariški sporazum, ter biti skladni s pravili STO; spodbuja hitrejše izvajanje tretjega nacionalnega akcijskega programa za okolje in približevanje gruzijske zakonodaje pravnemu redu EU, ki se nanaša na okolje, v skladu z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma glede varstva okolja; poziva Gruzijo, naj bolj sodeluje v boju proti podnebnim spremembam, ter Komisijo, naj olajša udeležbo Gruzije v evropskem zelenem dogovoru in poskrbi, da poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini ne bo v nasprotju z okoljskimi cilji in pobudami iz tega dogovora;

32.  pozdravlja dosežke znotraj enotnega okvira podpore ter spodbuja hitro in učinkovito izvajanje novih programov pomoči, osredotočenih na energetsko učinkovitost, ravnanje s trdnimi odpadki, oskrbo z vodo in kanalizacijo;

33.  pozdravlja, da je Komisija dodelila 3,4 milijarde EUR za 18 prednostnih projektov v Gruziji v sklopu okvirnega akcijskega načrta za naložbe v vseevropska prometna omrežja (TEN-T); poziva Gruzijo, naj izboljša svoj energetski sektor in povezljivost, ob tem pa zagotovi okoljsko trajnost, zlasti ohranitev biotske raznovrstnosti in zaščitenih območij, pri izvajanju pa upošteva tudi potrebe lokalne skupnosti;

34.  pozdravlja novi gruzijski izobraževalni sistem, revizijo strategije za izobraževanje in znanost v obdobju 2017–2021, novi zakon o poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter doseženi napredek pri usklajevanju mehanizma za zagotavljanje kakovosti izobraževanja z zahtevami iz pridružitvenega sporazuma; pozdravlja uspešno sodelovanje Gruzije v programu Erasmus+, saj je v izmenjavah z EU sodelovalo skoraj 7500 študentov in akademskega osebja, pa tudi evropsko šolo vzhodnega partnerstva in prvo evropsko šolo, ki sta jo ustanovili EU in gruzijska vlada;

35.  priporoča, naj si Komisija še naprej prizadeva omogočiti sodelovanje Gruzije v programih in agencijah, ki jih podpira EU in so na voljo državam, ki niso članice EU, v skladu s primernim pravnim statusom;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Gruzije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0457.
(2) UL C 28, 27.1.2020, str. 97.
(3) UL C 162, 10.5.2019, str. 138.
(4) UL C 11, 12.1.2018, str. 82.
(5) UL C 294, 12.8.2016, str. 111.
(6) Končno poročilo misije za opazovanje volitev ODIHR z dne 28. februarja 2019 o predsedniških volitvah v Gruziji, str. 30.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov