Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 21. oktober 2020 - Bruselj
Priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih z Belorusijo
 Priporočilo podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku in Svetu v zvezi s pripravo desetega postopka pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), nadzorom nad jedrskim orožjem in možnostmi jedrskega razoroževanja

Priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih z Belorusijo
PDF 201kWORD 69k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o odnosih z Belorusijo (2020/2081(INI))
P9_TA(2020)0280A9-0167/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju, ter videokonference voditeljev vzhodnega partnerstva leta 2020,

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Belorusijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. julija 2020(1),

–  ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Belorusijo o poenostavitvi izdajanja vizumov(2), ki je začel veljati 1. julija 2020,

–  ob upoštevanju šestega kroga dvostranskega dialoga o človekovih pravicah med EU in Belorusijo 18. junija 2019 v Bruslju,

–  ob upoštevanju skupne izjave visokega predstavnika in podpredsednika Josepa Borella in komisarja za sosedstvo in širitev Olivérja Várhelyija z dne 10. avgusta 2020 ter izjave visokega predstavnika v imenu Evropske unije o predsedniških volitvah v Belorusiji z dne 11. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca ESZD o nedavnih dogodkih v Belorusiji z dne 19. junija 2020 in izjav visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borella v zvezi z volitvami v Belorusiji z dne 14. julija 2020, 7. avgusta 2020 in 17. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju izjav uradnega govorca ESZD o izvajanju smrtne kazni v Belorusiji, zlasti z dne 30. julija 2019, 28. oktobra 2019, 20. decembra 2019, 11. januarja 2020 in 7. marca 2020,

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vzhodnem partnerstvu pred vrhom junija 2020,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov za Svet OZN za človekove pravice o položaju človekovih pravic v Belorusiji z dne 10. julija 2020,

–  ob upoštevanju izjav OZN o razmerah v Belorusiji, zlasti izjave Visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 12. avgusta 2020, posebnih poročevalcev OZN za človekove pravice z dne 13. avgusta 2020 in uradnega govorca Visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 21. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020, v kateri je pozval k ustavitvi nasilja v Belorusiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave skupin PPE, S&D, Renew Europe, Verts/ALE in ECR v Evropskem parlamentu o beloruskih političnih voditeljih z dne 17. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju najpomembnejših rezultatov izredne seje Odbora za zunanje zadeve 14. avgusta 2020, sklepov Evropskega sveta z dne 19. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, ki so potekale 9. avgusta 2020, in sklepov Evropskega sveta z dne 1. oktobra 2020 ter Sveta za zunanje zadeve z dne 12. oktobra 2020 o uvedbi omejevalnih ukrepov proti posameznikom, za katere je bilo ugotovljeno, da so odgovorni za zatiranje in ustrahovanje miroljubnih protestnikov, opozicijskih poslancev in novinarjev po predsedniških volitvah v Belorusiji leta 2020, pa tudi za kršitve volitev,

–  ob upoštevanju odprtega pisma o dejavnostih diplomatskega opazovanja med predsedniškimi volitvami 2020 v Belorusiji (Minsk, 13. avgust 2020),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o Belorusiji, zlasti tistih z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji(3), z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji(4), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji(5), z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti v primeru Listine 97(6), ter z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Belorusiji(7),

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0167/2020),

A.  ker so dejanja Lukašenkovega režima kazniva ter v nasprotju z evropskimi vrednotami, načeli demokracije in voljo beloruskih prebivalcev; ker je politika EU, ki se izraža kot kritično sodelovanje z Belorusijo, kljub vztrajanju pri bistvenih omejitvah temeljnih svoboščin in človekovih pravic v Belorusiji, privedla do nekaterih rezultatov, in sicer podpisanih sporazumov in okrepljenega sodelovanja na področjih, kot so okolje, povezljivost, čezmejno sodelovanje in upravljanje meja, a tudi do nezadovoljivih rezultatov pri tem, kako režim spoštuje temeljne vrednote vzhodnega partnerstva; ker nezakonita dejanja beloruskega režima ogrožajo te rezultate in je treba odnose med EU in Belorusijo temeljito pregledati zaradi nespoštovanja zavez režima v okviru mednarodnega prava in sporazumov z EU; ker bodo prihodnji odnosi med EU in Belorusijo določeni v prednostnih nalogah partnerstva, o katerih se bosta dogovorili EU in nova, legitimna in demokratično izvoljena oblast v Belorusiji, in bi morali temeljiti na skupnih vrednotah, na katerih je zgrajena EU – demokraciji, pravni državi ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

B.  ker imajo prebivalci Belorusije skupno evropsko dediščino in kulturo, država pa neposredno meji na tri države članice EU; ker lahko razmere v Belorusiji neposredno vplivajo na EU;

C.  ker nobene parlamentarne ali predsedniške volitve v Belorusiji od leta 1994 niso bile svobodne in poštene, vendar so prebivalci Belorusije kljub tem težavnim nedemokratičnim pogojem po več kot dveh desetletjih zatiranja več kot očitno glasovali za spremembo; ker nedavne predsedniške volitve niso bile ne svobodne ne poštene in jih je še bolj kot prejšnje zaznamovalo neupoštevanje temeljnih svoboščin zbiranja, združevanja in izražanja, potekale pa so po omejenem številu kampanj in v izjemno restriktivnem okolju, ki v splošnem ni omogočalo smiselnega ali konkurenčnega političnega tekmovanja;

D.  ker beloruske oblasti niso izpolnile minimalnih mednarodnih standardov verodostojnega, preglednega, svobodnega in poštenega postopka predsedniških volitev;

E.  ker je predsedniško volilno kampanjo zaznamovalo razširjeno birokratsko vmešavanje v prid dosedanjega predsednika, ustrahovanje in zatiranje drugih kandidatov, njihovih družin in podpornikov, zavračanje registracije kandidatov, ki so zbrali dovolj podpisov, številne aretacije, poskusi utišanja neodvisnih novinarjev in blogerjev ter odstranjevanje disidentskih spletnih mest z interneta;

F.  ker je omejevalen in samovoljen postopek registracije večini kandidatov preprečil udeležbo, glavni predsedniški tekmec Viktor Babarik in Sergej Tihanovski, mož še ene ključne kandidatke Svetlane Tihanovske, sta bila aretirana, osrednja volilna komisija pa je zavrnila registracijo ključnega opozicijskega kandidata Valerija Cepkala zaradi nezadostnega števila veljavnih podpisov za vložitev kandidature in ni dopustila pritožbe, da bi zavrnjene podpise ponovno obravnavali; ker to poudarja nesorazmerne in nerazumne ovire za vložitev kandidature, kar je v nasprotju z zavezami OVSE in drugimi mednarodnimi standardi; ker takšne izključitve kandidatov omejujejo možnosti beloruskega prebivalstva, da izvoli svoje kandidate;

G.  ker „zagovorniki človekovih pravic za svobodne volitve“ poročajo o nadaljnjih ukrepih, ki so opozicijske kandidate postavili v slabši položaj, kot so omejitev krajev, kjer lahko zakonito potekajo volilne dejavnosti, pridržanje članov predvolilnih ekip kandidatov in blokiranje skoraj vseh opozicijskih nominirancev za okrajne volilne komisije, zaradi česar je bilo iz opozicijskih strank izvoljenih 1,1 % vseh nominirancev, iz provladnih strank pa 96,7 %;

H.  ker beloruska vlada misije OVSE/ODIHR ni pravočasno povabila k opazovanju predsedniških volitev 9. avgusta 2020, zato na teh volitvah ni bilo neodvisnih mednarodnih opazovalcev;

I.  ker lokalni opazovalci volitev zaradi omejitev, ki jih je osrednja volilna komisija uvedla med koronavirusno pandemijo, v nobeni fazi volitev, in sicer med predčasnimi volitvami, na dan volitev in med glasovanjem na domu, niso mogli v celoti opraviti svojih dolžnosti: ker je beloruski režim predčasne volitve uporabil za večkratno umetno povečanje volilne udeležbe, poleg tega so bili zabeleženi številni primeri prisilnega glasovanja nekaterih kategorij volivcev, na primer pripadnikov vojske, javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih podjetjih in državljanov, ki živijo v javnih stanovanjih; ker je bilo na dan volitev lokalnim opazovalcem volitev onemogočeno spremljanje štetja glasovnic, število volivcev in rezultati volitev, ki so jih objavile okrajne volilne komisije in osrednja volilna komisija, pa so se znatno razlikovali od njihovih opažanj;

J.  ker so neodvisne platforme, ki so jih vzpostavile organizacije civilne družbe v Belorusiji (na primer golos-belarus2020.org), izvedle neodvisne vzporedne volitve in analizirale protokole več kot 200 okrajnih volilnih komisij ter dobile pristne rezultate, ki jasno kažejo, da je Svetlana Tihanovska dobila absolutno večino glasov (med 71,1 % in 97,6 %);

K.  ker je osrednja volilna komisija razglasila Aleksandra Lukašenka za zmagovalca volitev, saj naj bi zanj glasovalo 80,10 % , za njegovo glavno tekmico Svetlano Tihanovsko pa le 10,12 % volivcev; ker se je med dnevi volitev nenehno poročalo o nepravilnostih, ljudje so bili pogosto prikrajšani za volilno pravico, zapisniki okrajnih volilnih komisij pa so bili ponarejeni;

L.  ker Evropska unija in njene države članice niso priznale rezultatov predsedniških volitev, saj so utemeljeno podvomile v njihovo poštenost, prav tako pa so obsodile nesorazmerno in nesprejemljivo uporabo sile proti mirnim protestnikom ter podprle pravico beloruskega prebivalstva, da odloča o svoji prihodnosti;

M.  ker je bila Svetlana Tihanovska, predsednica, ki so jo izvolili beloruski prebivalci, ustrahovana in dva dneva po predsedniških volitvah prisiljena zapustiti Belorusijo; ker so državo, potem ko je bila ogrožena njihova varnost ali varnost njihovih družin, zapustili tudi drugi civilni in politični aktivisti ter sindikalisti;

N.  ker beloruski režim zavrača začetek nacionalnega dialoga s prebivalci in ne priznava koordinacijskega sveta, ki ga je ustanovila Svetlana Tihanovska izključno z namenom, da bi omogočila miroljubno in zakonito predajo oblasti z dialogom, prav tako pa si prizadeva ustrahovati in razkropiti njegove članice ter zoper njih sprožiti kazenske postopke; ker je Svetlana Aleksijevič edina članica predsedstva koordinacijskega sveta, ki je beloruske oblasti niso pridržale ali prisilno izgnale iz države;

O.  ker po predsedniških volitvah 9. avgusta 2020 in objavi ponarejenih rezultatov, v skladu s katerimi naj bi zmagal sedanji predsednik, v Belorusiji po vsej državi potekajo miroljubni protesti brez primere za svobodne in poštene nove volitve; ker so bili protesti nasilno zatrti in je bilo pridržanih več tisoč Belorusov, več sto jih je pristalo v bolnišnicah, vsaj šest umrlo, številni pa so pogrešani;

P.  ker Evropski parlament izraža podporo zahtevam beloruskih prebivalcev po svobodnih in poštenih volitvah ter možnosti, da svobodno odločajo o prihodnosti svoje države;

Q.  ker Evropski parlament pozdravlja in spodbuja nadaljnjo organizacijo mirnih protestov po vsej državi ter izreka pohvalo beloruskim ženskam za njihovo vlogo in odločno vodenje;

R.  ker pričevanja beloruskih protestnikov o nečloveških razmerah in obravnavi, ki so je bili deležni med nezakonitim pridržanjem, vključujejo poročila o brezkončnem pretepanju, dejanjih posilstva, poniževalnega ravnanja, nečloveških pogojih pridržanja v prenatrpanih celicah brez dostopa do pitne vode, obrokov, sanitarij in zdravniške pomoči; ker si je vodja beloruske opozicije in politični zapornik Pavel Sevjarinec prerezal zapestja v protest proti mučenju in nečloveškim pogojem pridržanja; ker je bilo veliko ljudi po izpustitvi hospitaliziranih in so bili nekateri sprejeti na intenzivno nego s poškodbami, kot so zlomi okončin, počene lobanje, poškodbe vida in sluha, pri čemer bodo imeli nekateri od njih zaradi teh poškodb in psihičnih travm utrpeli vseživljenjske posledice, vključno z neplodnostjo;

S.  ker so postali povračilni ukrepi proti nasprotnikom režima, opazovalcem volitev, novinarjem, blogerjem, aktivistom civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, vključno s fizičnim nasiljem, ugrabitvami, ki jih izvajajo neznanci brez identifikacijskih znakov, upravnimi globami, grožnjami z izgubo skrbništva nad otrokom, kazenskimi postopki ter fizičnim in psihičnim mučenjem, v zadnjih mesecih v Belorusiji stalna praksa;

T.  ker beloruski prebivalci nujno potrebujejo pomoč in podporo mednarodne skupnosti;

U.  ker je glede na razmere v Belorusiji potrebna nujna mednarodna preiskava o kršitvah človekovih pravic mirnih protestnikov in prekomerni uporabi sile beloruskega režima;

V.  ker se okolje za delovanje zagovornikov človekovih pravic, predstavnikov opozicije, civilne družbe in medijev nenehno slabša in so sistematično podvrženi ustrahovanju, nadlegovanju in omejevanju temeljnih svoboščin; ker se organizacijam za človekove pravice in drugim civilnodružbenim organizacijam sistematično zavrača registracija, članstvo v neregistriranih skupinah in prejemanje sredstev iz tujine pa sta kriminalizirana; ker odvetnike za človekove pravice izključujejo iz odvetniške zbornice zaradi zagovarjanja pridržanih državljanskih in političnih aktivistov, ki se ne morejo zanašati na pošteno sojenje;

W.  ker razširjeno nekaznovanje pripadnikov organov pregona prispeva k nadaljnjim kršitvam človekovih pravic in povračilnim ukrepom proti zagovornikom človekovih pravic in nedolžnim osebam;

X.  ker poročilo posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Belorusiji iz julija 2020 ne ugotavlja večjih izboljšanj na področju pravnega in regulativnega varstva človekovih pravic v Belorusiji in poleg zgoraj poudarjenih težav opozarja na stalno izvajanje smrtne kazni, prevladujočo diskriminacijo ranljivih skupin, vključno z ženskami, invalidi, etničnimi in verskimi manjšinami ter osebami LGBTIQ, stalno prakso prisilnega dela, mučenja in drugih vrst okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja pridržanih oseb ter diskriminacijo govorcev beloruskega jezika;

Y.  ker je po trditvah beloruskih organizacij za človekove pravice v Belorusiji iz političnih razlogov pridržanih približno 100 oseb; ker so med zaprtimi opozicijskimi poslanci Mikola Statkevič, demokratska kandidatka na predsedniških volitvah leta 2010, ki je bila od leta 2011 do 2017 zapornica vesti, še en nekdanji zapornik vesti Anatol Ljabecka, člani predsedstva koordinacijskega sveta Belorusije Maria Kalesnikava, Lilija Ulasava in Maksim Znak, predsedniški kandidat Viktar Babarika in video bloger Sergej Tsikanovski;

Z.  ker Evropski parlament ob smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vikorja, Artsjoma Parukovja, Henadza Šutava in Konstantina Šišmakova izreka iskreno sožalje njihovim družinam in beloruskemu narodu;

AA.  ker je beloruski režim 14. avgusta 2020 zavrnil vstop v državo poslancema Evropskega parlamenta, tj. Robertu Biedrońu, predsedniku delegacije za odnose z Belorusijo, in Petrasu Auštrevičiusu, stalnemu poročevalcu Parlamenta za Belorusijo, ki sta v Belorusijo potovala na povabilo beloruske civilne družbe;

AB.  ker je bilo od leta 2014 18.000 beloruskih mladoletnikov v skladu s členom 328 kazenskega zakonika obsojenih na nesorazmerno dolge zaporne kazni od osem do 15 let za nenasilna kazniva dejanja, povezana z drogami; ker so beloruski mladoletniki med pridržanjem in prestajanjem zaporne kazni deležni številnih kršitev pravic, vključno s fizičnim nasiljem in mučenjem, ter izpostavljeni zdravju nevarnim pogojem dela;

AC.  ker je EU leta 2016 odpravila večino sankcij proti Belorusiji razen embarga na orožje in sankcij proti štirim posameznikom, vendar tega ni storila, ker bi Belorusija izpolnila vse pogoje, pač pa v upanju, da bo država še naprej izboljševala okolje za politično in državljansko udeležbo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker doslej ni bilo napredka na področju demokratičnega upravljanja in človekovih pravic, povečalo pa se je tudi upravno, finančno in fizično zatiranje demokratične opozicije, organizacij civilne družbe, novinarjev in blogerjev ter celo običajnih državljanov;

AD.  ker je Evropski svet leta 2020 sklenil uvesti sankcije zoper večje število posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in ponarejanje volilnih rezultatov v Belorusiji, in sicer jim je preprečil vstop v EU in zamrznil njihovo premoženje v EU;

AE.  ker je nesprejemljivo, če država članica jasno ne obsodi ponarejanja volitev, nasilja in zatiranja in če šteje Lukašenkovo Belorusijo za partnersko državo, saj razmere v Belorusiji zahtevajo sprejetje odločnega in načelnega stališča ter dogovor o skupnih ukrepih EU;

AF.  ker so beloruske oblasti zanikale, da se je COVID-19 razširil po državi, s čimer je bil izgubljen dragoceni čas, ki bi ga lahko porabili za pripravo in zaščito prebivalstva države, zlasti njegovega zdravstvenega osebja, niso odpovedale množičnih dogodkov, zlasti vojaške parade 9. maja 2020, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi, in letnega dne delovnih akcij, ki se ga udeleži četrtina beloruskih prebivalcev, in so namesto tega sodelovale pri ustrahovanju novinarjev, blogerjev, demokratične opozicije, organizacij civilne družbe in navadnih državljanov, ki so delili pomembne informacije o pandemiji in potrebnih preventivnih ukrepih, zato ima Belorusija eno najvišjih stopenj okužb s COVID-19 na število prebivalcev v Evropi ter ogroža zdravje v regiji; ker beloruska vlada in predsednik nista navedla dejstev o pandemiji in se nanjo nista pravočasno odzvala, ampak sta dejavno širila lažne informacije, ki so ogrozile zdravje državljanov;

AG.  ker EU že vse od izbruha pandemije COVID-19 kaže solidarnost z beloruskimi prebivalci in je državi dodelila 60 milijonov EUR za blažitev neposrednih učinkov izbruha, kot odziv na povolilne razmere v Belorusiji pa še dodatnih 53 milijonov EUR za pomoč beloruskim prebivalcem; ker Belorusija proučuje možnost, da bi EU zaprosila za makrofinančno pomoč;

AH.  ker so se med pandemijo COVID-19 pokazale odpornost, odločnost in samoorganiziranost beloruske družbe brez primere, zlasti glede na letargičen odziv oblasti ter celo zanikanje pandemije in njenega vpliva;

AI.  ker v Belorusiji ni registriranih neodvisnih tiskovnih agencij in je svoboda tiska od leta 2015 vse bolj ogrožena, kakor vsako leto znova potrdi svetovni indeks svobode tiska, razmere pa so se poslabšale po predsedniških volitvah avgusta 2020; ker je tistih nekaj neodvisnih novinarjev, blogerjev, fotografov ali medijskih hiš, ki lahko delujejo v državi in ki obsojajo kršitve človekovih pravic, žrtev sistematičnega nadlegovanja in represivnih ukrepov, kot so aretacije ali sprožitve kazenskih preiskav, vključno z obtožbami o nezakonitem tvorjenju in razširjanju informacij, ekstremizmu, diskreditiranju in žaljenju predsednika ali huliganstvu, povečalo pa se je tudi število primerov kazenskega pregona za izjave na internetu; ker sta bila v letih 2000 in 2016 ubita dva novinarja za človekove pravice, potem ko sta dejavno poročala o kršitvah človekovih pravic in kritizirala represivno politiko avtoritarne beloruske vlade;

AJ.  ker je beloruski režim po predsedniških volitvah še bolj omejil svobodo medijev in pravice ljudi, da dostopajo do informacij in jih razširjajo, tako da je onemogočil dostop do interneta, oviral tiskanje časopisov, aretiral lokalne novinarje in tuje dopisnike, ki so opazovali demonstracije ali poročali o njih, pa tudi tiste, ki so kritizirali okoljsko politiko države ali komentirali pandemijo COVID-19 v državi, ter jih izpostavil mučenju in nečloveškemu ravnanju; ker so bile njegove tarče zlasti novinarji in jih je bilo več ranjenih, medtem ko so poročali o tem, kako beloruski režim zatira mirne protestnike; ker nekatere televizijske postaje v državni lasti ne poročajo o protestih, ki trenutno potekajo, in grozodejstvih Lukašenkovega režima, temveč se uporabljajo za širjenje dezinformacij, napadanje in diskreditiranje Svetlane Tihanovske, političnih aktivistov in mirnih protestnikov; ker so novinarje državnih televizijskih postaj, ki so odstopili, zamenjali strokovnjaki za propagando iz Rusije;

AK.  ker se neodvisni novinarji, ki sodelujejo s tujimi mediji in delajo zanje, kazensko preganjajo po členu 22(9) zakonika o upravnih prekrških, v skladu s katerim je prejemanje finančnih nagrad od medijev, ki niso ustrezno registrirani in akreditirani v Belorusiji, nezakonito; ker televizijska postaja Belsat, ki ima uradni sedež na Poljskem, v Belorusiji ni registrirana in so njene dejavnosti nenehno deležne pritiskov in napadov, tudi brutalnih pridržanj njenih novinarjev ter glob, naloženih osebam, ki pripravljajo prispevke, katerih skupna vsota je do 18. junija 2020 znašala 101 791 USD;

AL.  ker Rusija nad Belorusijo vrši pritisk, kakršnega ne pomnimo, da bi poglobila svojo integracijo v okviru unije s sosednjo državo v škodo suverenosti Belorusije, kar je med drugim privedlo do nerešenega vprašanja v zvezi z uvozom nafte in plina iz Rusije;

AM.  ker so za 26 let, odkar je na oblasti Aleksander Lukašenko, značilne politike spodkopavanja suverenosti in neodvisnosti države ter slabitve beloruske identitete, dediščine in kulture;

AN.  ker je z varnostnega vidika Belorusija tesno povezana z Rusijo in je od nje odvisna ter sodeluje pri ukrepih, ki ogrožajo države članice EU, kot so nepregledne skupne vojaške vaje Zapad 2017, načrtovana skupna vojaška vaja Zapad 2021 in gradnja nevarnih jedrskih obratov;

AO.  ker je Aleksander Lukašenko po izbruhu množičnih protestov za pomoč zaprosil Rusijo, da bi omogočil preživetje beloruskega režima, prav tako pa želi z izmišljenimi zgodbami o zunanjih grožnjah Belorusiji, ki naj bi jih povzročali zahodni akterji, rešiti svojo podobo in ohraniti podporo javnosti, enake tuje akterje pa je uporabil tudi kot opravičilo za okrepitev dejavnosti in premike beloruskih vojaških sil v regiji Grodno na meji s Poljsko in Litvo, s čimer neposredno ogroža EU in njene države članice;

AP.  ker Belorusija v partnerstvu z rusko korporacijo ROSATOM gradi jedrsko elektrarno Astravec na neupravičeni lokaciji samo 20 km od zunanje meje EU in 45 km od glavnega mesta Litve; ker se pri gradnji jedrske elektrarne Astravec ne upoštevajo mednarodni standardi jedrske varnosti, prihaja do resnih varnostnih kršitev in večjih incidentov, gradbena dela pa se kljub izbruhu COVID-19 izvajajo brez prekinitve; ker naj bi prvi reaktor jedrske elektrarne Astravec po načrtih zagnali pred predsedniškimi volitvami avgusta 2020 in pred začetkom izvajanja vseh priporočil, podanih na podlagi stresnih testov, ki so jih opravili organi EU za jedrsko varnost;

AQ.  ker težke gospodarske razmere, ki se bodo zaradi stavk po vsej državi in nepripravljenosti beloruskega režima, da bi vzpostavil nacionalni dialog z beloruskim prebivalstvom, še poslabšale, kažejo, da je gospodarski model Belorusije dosegel svoje meje in bi lahko država vstopila v obdobje tranzicije, v katerem ima lahko EU ključno vlogo za uravnoteženje;

AR.  ker se je sodelovanje z belorusko civilno družbo znatno povečalo, tudi prek dejavnosti, ki jih podpira EU, in okrepljenih stikov med ljudmi;

1.  priporoči Svetu, Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

  

Razmere v Belorusiji po volitvah

   (a) naj odločno podprejo odločitev EU in držav članic, da zaradi upravičenih dvomov v poštenost volitev ne bodo priznale ponarejenih rezultatov volitev, ki jih je razglasila beloruska osrednja volilna komisija, Aleksandra Lukašenka pa ne bodo priznale za zakonitega predsednika države, ko se najpozneje 5. novembra 2020 izteče njegov sedanji mandat; naj obsodijo, da se je Aleksander Lukašenko na nelegitimni slovesnosti, ki je potekala 23. septembra 2020 v tajnosti, razglasil za predsednika Belorusije; naj ga pozovejo, naj spoštuje odločitev beloruskih prebivalcev in mirno odstopi; naj pozovejo vse države članice k obsodbi volilne goljufije, zatiranja opozicije in civilne družbe, omejevanja človekovih pravic, svobode izražanja in svobode medijev ter kršitev osrednjih demokratičnih vrednot in načela pravne države;
   (b) naj vztrajajo pri tem, da bodo ti dogodki negativno vplivali na odnose med EU in Belorusijo;
   (c) naj odkrito podprejo belorusko ljudstvo pri legitimnih zahtevah za vnovične svobodne in poštene volitve, ki bi jih bilo treba organizirati čim prej ter bi morale potekati pod nadzorom OVSE in neodvisnih mednarodnih opazovalcev; naj poudarijo potrebo po mirni in demokratični rešitvi sedanje krize s poudarkom na neodvisnih in svobodnih medijih ter močni civilni družbi;
   (d) naj vztrajajo pri popolni skladnosti volilnih postopkov v Belorusiji z mednarodnimi standardi, priporočili OVSE in mnenji Beneške komisije ter pozovejo k spremembi volilne zakonodaje Republike Belorusije, da bi se vanjo vključili bistveni postopkovni in pravni zaščitni ukrepi, ki izboljšujejo vključenost, integriteto in preglednost v vseh fazah volilnega procesa, predvsem pa uvedla jasna in razumna merila in mehanizmi za registracijo kandidatov in preverjanje podpisov, zagotovilo sodelovanje v volilnih komisijah za predstavnike vseh akterjev v volilnem procesu in vsem udeležencem omogočil enakopraven dostop do medijev;
   (e) naj pozovejo k svobodnim in poštenim volitvam, ki bi potekale pred preglednim in vključujočim procesom ustavne reforme, pri katerem bi se opravilo javno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki beloruske družbe, saj gre za ključno priložnost za uvedbo resničnih sprememb, tudi na področju temeljnih državljanskih pravic in svoboščin, s katerimi bi odpravili pomanjkljivosti sedanjega političnega sistema, zagotovili pregleden in pluralističen volilni proces, beloruskemu ljudstvu pa omogočili, da bi bil zastopan v demokratično izvoljenem parlamentu ter dejavno sodeloval v političnem življenju in procesih;
   (f) naj pozovejo oblasti, da povečajo preglednost, odpravijo samovoljne ovire, na podlagi katerih ni bila od leta 2000 v Belorusiji registrirana nobena nova politična stranka, in omogočijo registracijo političnih strank, verskih in civilnodružbenih organizacij ter neodvisnih sindikatov, prav tako pa odpravijo omejitve, ki veljajo za uveljavljene organizacije, in nehajo preganjati politične nasprotnike režima;
   (g) naj poudarijo, da je v očeh beloruskega ljudstva novoizvoljena predsednica Svetlana Tihanovska, ki je po neodvisnih socioloških raziskavah na predsedniških volitvah leta 2020 prejela več kot polovico glasov;
   (h) naj priznajo koordinacijski svet, ki ga je ustanovila Svetlana Tihanovska, kot legitimnega predstavnika ljudi, ki zahtevajo demokratične spremembe in svobodo v Belorusiji, ter naj vztrajajo, da beloruski režim z njim začne dialog; naj obsodijo preganjanje članov koordinacijskega sveta in zahtevajo, da se opustijo vsi sodni postopki, ki so jih proti njim sprejeli organi, vsi pridržani in zaprti pa izpustijo;
   (i) naj podprejo prizadevanja koordinacijskega sveta za mirno in demokratično predajo oblasti na podlagi vključujočega nacionalnega dialoga med belorusko vlado in opozicijo/civilno družbo/koordinacijskim svetom, vključno s predstavniki cerkev, saj gre za cenjene in nevtralne posrednike; naj zagotovijo vso potrebno pomoč za izboljšanje organizacije in delovanja koordinacijskega sveta;
   (j) naj spodbudijo in podpirajo ustanovitev neodvisnega središča za demokratično Belorusijo, med drugim v Bruslju in drugih prestolnicah, da bi razširjali informacije in izvajali dejavnosti v zvezi z demokratičnimi procesi v Belorusiji;
   (k) naj vztrajajo, da mora Aleksander Lukašenko sprejeti ponudbo sedanjega in prihodnjega predsednika Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), da se reši politična kriza in odpravijo negotove razmere v državi ter zagotovi, da bo EU ponudila konkretno pomoč OVSE pri njenem predlogu, da prevzame vlogo posrednika;
   (l) naj zahtevajo takojšnje prenehanje nasilja, krute represije, mučenja in zatiranja miroljubnih protestnikov; naj obsodijo takšne izjave, kot jo je 12. oktobra 2020 podalo belorusko ministrstvo za notranje zadeve, ko je zagrozilo, da bo proti miroljubnim protestnikom uporabilo posebno opremo in smrtonosno orožje; naj pozovejo k celoviti evropski/mednarodni preiskavi zločinov zoper belorusko ljudstvo, ki so jih zagrešili organi kazenskega pregona pod Lukašenkovim režimom, oblasti pa naj vsem žrtvam kršitev človekovih pravic in zlorab omogočijo dostop do pravnega varstva in zagotovijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva;
   (m) naj pregledajo in posodobijo Prilogo III k Uredbi Sveta (ES) št. 765/2006 z dne 18. maja 2006(8) o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo, ki vsebuje seznam opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo v Belorusiji, na seznam pa naj dodajo tudi izvidniške brezpilotne zrakoplove;
   (n) naj obsodijo taktiko beloruskega režima, ki želi z ustrahovanjem in izgonom članov ter opozicijskih politikov in aktivistov iz Belorusije razkropiti koordinacijski svet in doseči, da bi bili ti akterji oddaljeni od notranjih političnih procesov;
   (o) naj pozovejo Belorusijo, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse politične zapornike in člane civilne družbe, novinarje in vse druge, ki so bili samovoljno pridržani med volilno kampanjo oziroma v obdobju pred njo ali po njej; naj zahtevajo popolno povrnitev in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s svobodo tiska, svobodo zbiranja ter drugimi političnimi in državljanskimi svoboščinami v Belorusiji;
   (p) naj pozdravijo delovanje delavcev številnih tovarn in institucij v državi, ki so se na različne načine pridružili protestom, tudi s stavkanjem, ter zagotovijo potrebno podporo za tiste, ki jih je režim kaznoval, ker so uveljavljali svoje demokratične pravice;
   (q) naj obravnavajo težave, ki pestijo neodvisne sindikate, vključno z zavrnitvijo registracije, politično motiviranim pregonom njihovih voditeljev in prisilnim članstvom novih uslužbencev v sindikatih, ki so pod nadzorom države;
   (r) naj ostanejo pozorni v zvezi z aretacijami, izginotji in nadlegovanjem kandidatov, protestnikov, aktivistov in neodvisnih novinarjev ter naj razplet takih primerov preverjajo pri beloruskih oblasteh;
   (s) naj še naprej pozorno spremljajo primere aretacij in izginotij v Belorusiji, nanje opozorijo beloruske oblasti ter zahtevajo primerne in takojšnje ukrepe; naj začnejo ciljno usmerjen program pomoči EU za žrtve političnega zatiranja in policijskega nasilja, zlasti z dostopom do pravnega svetovanja, materialne in zdravniške pomoči ter rehabilitacije;
   (t) naj vztrajajo, da je potrebna neodvisna in učinkovita preiskava smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vikorja, Artsjoma Parukovja, Henadza Šutava in Konstantina Šišmakova, povezanih s protesti, ter umorov pripadnikov politične opozicije Jurija Zaharenka, Anatolija Krasovskega in Viktorja Hončarja leta 1999 ter da je treba ugotoviti, kaj se je leta 2000 zgodilo z novinarjem Dimitrijem Zavadskim in kje je;
   (u) naj Belorusijo pozovejo k vključitvi posebne opredelitve mučenja v kazenski zakonik v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in zagotavljanju, da bo mučenje tudi kaznovano, ter k uvedbi zakonodajnih sprememb za kriminalizacijo prisilnega izginotja;
   (v) naj pozovejo oblasti k izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva v prostorih za pridržanje, njegove razpoložljivosti in kakovosti, zlasti glede na pandemijo COVID-19, ter izboljšanju delovnih pogojev za medicinsko osebje, saj policija glede na poročila preprečuje nudenje pomoči ranjenim protestnikom in aretira zdravstvene delavce;
   (w) naj čim prej in v smiselnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji začnejo izvajati sankcije, o katerih so se dogovorili ministri za zunanje zadeve in Evropski svet;
   (x) naj zaostrijo sankcije, tako da bi v skupino oseb dodali tudi Aleksandra Lukašenka in precej visokih in srednjih uradnikov ter članov osrednje volilne komisije, ki so odgovorni za ponarejanje rezultatov predsedniških volitev v Belorusiji oziroma so k temu pripomogli, prav tako pa so odgovorni za kršitve državljanskih in človekovih pravic oziroma so k njim prispevali; ta seznam, ki bi ga morala uporabljati celotna EU, bi bilo treba stalno posodabljati in razširjati glede na resnost kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil Lukašenkov režim;
   (y) naj prepovedo izdajanje vizumov in uvedejo finančne sankcije, vključno z zamrznitvijo sredstev, zoper predstavnike režima ter sankcionirane posameznike in njihove družinske člane;
   (z) naj hitro pripravijo in uvedejo mehanizem EU za sankcije na področju človekovih pravic, ki bo omogočil izvajanje sankcij, podobnih sankcijam v okviru Magnickijevega zakona v ZDA proti posameznikom in podjetjem, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic in odgovorni za druga kazniva dejanja, in njihovo uporabo proti beloruskim uradnikom, vključno s preiskovalci in sodniki, ki vodijo kazenske zadeve proti političnim zapornikom, ter drugim posameznikom in podjetjem, ki so vpleteni v nasilno zatiranje mirnih protestov in shodov za zbiranje podpisov v Belorusiji, vključno z mučenjem pridržanih oseb in političnih zapornikov ter grdim ravnanjem z njimi;
   (aa) naj razmislijo o sektorskih sankcijah za Belorusijo, s katerimi bi bilo mogoče povečati pritisk na režim, a ne bi imele dolgoročnega negativnega vpliva na prebivalstvo;
   (ab) naj si prizadevajo za neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Belorusije; naj odločno zavračajo vsakršno odkrito ali prikrito zunanje vmešavanje katere koli tretje države, tudi Ruske federacije, zlasti v beloruske državne medije in varnostne sile; naj poudarjajo, da so beloruski protesti po naravi prodemokratični in ne geopolitični; naj ponovno poudarijo, da bi bila Evropska unija odprta za nadaljnji razvoj odnosov z državo dvostransko ali pa v okviru vzhodnega partnerstva le, če bo Belorusija izpolnila vse predhodno dogovorjene pogoje, povezane z demokracijo, pravno državo, svobodnimi in poštenimi volitvami, mednarodnim pravom ter človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami;
   (ac) naj pozovejo Rusko federacijo, naj se vzdrži dejanj, ki bi ogrozili suverenost in ozemeljsko celovitost Belorusije; naj izrazijo zaskrbljenost, ker Rusija pogajanja za neprekinjeno dobavljanje nafte in plina Belorusiji izkorišča za izvajanje političnega pritiska; naj javno opozorijo na hibridno vmešavanje Ruske federacije, na primer z imenovanjem tako imenovanih strokovnjakov za medije v beloruske državne medije in svetovalcev v beloruske vojaške agencije in organe pregona, obsodijo te dejavnosti ter preprečujejo, da bi se nadaljevale; naj opozorijo pred vsakršnimi poskusi, da bi razmere militarizirali in izzvali napetosti s sosednjimi državami;
   (ad) naj obsodijo, da je Belorusija Svetlano Tihanovsko obtožila domnevnega javnega pozivanja k ogrožanju varnosti države in zasedbi oblasti, pa tudi, da se je Ruska federacija odločila Tihanovsko uvrstiti na meddržavni seznam iskanih oseb;
   (ae) naj poudarijo, da je vojaška vaja beloruskih oboroženih sil, ki je potekala konec avgusta 2020 na meji z Litvo in Poljsko, sledila pa ji je sovražna in zavajajoča informacijska kampanja, po nepotrebnem povečala napetost in nezaupanje;
   (af) naj priznajo, da je politika kritičnega sodelovanja, ki se je izvajala pred nelegalnimi predsedniškimi volitvami 9. avgusta 2020, sicer prinesla nekaj sprememb v dvostranskih odnosih, a je bil napredek na ključnih področjih demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin – vključno s svobodo govora in izražanja ter svobodo medijev in delavskimi pravicami – ter napredek v zvezi s civilno družbo izničen med volitvami in po njih, za socialno-ekonomski položaj pa so značilni nizki dohodki gospodinjstev, visoka stopnja brezposelnosti ter gospodarstvo, ki stagnira in na katerega močno vplivajo podjetja v državni lasti in korupcija; naj glede na to, da se EU zavzema za bolj prilagojen pristop k vzhodnemu partnerstvu in celovit pregled odnosov med EU in Belorusijo, razmislijo o uporabi načela „manj za manj“, če bi prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na področju človekovih pravic, kar pa ne bi smelo vplivati na sodelovanje in podporo civilni družbi, zagovornikom človekovih pravic, neodvisnim medijem in prebivalcem Belorusije, saj je treba po drugi strani še okrepiti politično, finančno, tehnološko in informacijsko podporo in uporabiti načelo „več za več“ ter tesneje vključiti civilno družbo v pobude in projekte, ki jih v Belorusiji podpirajo EU in druge mednarodne organizacije ter posamezne države;
   (ag) naj pripravijo celovit pregled politike do Belorusije, pri tem pa se osredotočijo predvsem na podporo EU civilni družbi in prebivalcem ter upoštevajo različne scenarije razvoja v državi, pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo pa prekinejo, dokler ne bodo izvedene svobodne in poštene volitve; naj vztrajajo, da mora biti EU pri odzivu na razmere v Belorusiji po predsedniških volitvah združena in vztrajna;
   (ah) naj pozdravijo izjavo Sveta za zunanje zadeve z dne 12. oktobra 2020, v kateri je izražena pripravljenost EU, da podpre miroljuben demokratični prehod in v okviru vzhodnega partnerstva uporabi pestro paleto instrumentov, med drugim tudi pripravo celovitega načrta gospodarske podpore;
   (ai) naj pozove politično vodstvo Evropskega parlamenta, zlasti predsednika in konferenco predsednikov, naj vzpostavi misijo na visoki ravni za Belorusijo, pri kateri bi sodelovali nekdanji voditelji držav ali vlad, njihova naloga pa bi bila pomagati pri ustavitvi nasilja ter izpustitvi političnih zapornikov in pripornikov, prav tako pa raziskati vse možnosti na državni in mednarodni ravni za vzpostavitev okolja, ki bi v Belorusiji omogočalo vključujoč politični dialog;
   (aj) naj obsodijo ukrepe beloruskih oblasti zoper litovsko in poljsko veleposlaništvo v Minsku, namreč zahtevo, da se odpokliče litovskega in poljskega veleposlanika in zmanjša število diplomatskega osebja v veleposlaništvih teh držav; naj zagotovijo usklajen in enoten odziv držav članic EU; naj v zvezi s tem pozdravijo znake solidarnosti držav članic, ki so sklenile odpoklicati svoje veleposlanike na posvetovanja;
   (ak) naj ponudijo alternativo okrepljenega in precej tesnejšega sodelovanja z Belorusijo, ki bi vključevalo tudi občutno večjo finančno in tehnično zavezanost EU, če bi se uresničile demokratične spremembe, vključno z novimi volitvami;
   (al) naj pripravijo celovit program za Belorusijo, potem ko bodo organizirane predsedniške volitve, in organizirajo donatorsko konferenco za demokratično Belorusijo, na kateri bi se srečale mednarodne finančne institucije, države G7, države članice in institucije EU ter drugi akterji, ki bi se bili pripravljeni zavezati k plačilu večmilijardnega finančnega svežnja za podporo prihodnjim prizadevanjem za reforme in prestrukturiranje gospodarstva;
   (am) naj nemudoma prekinejo izplačevanje kakršne koli finančne pomoči EU nelegitimnim beloruskim oblastem in preprečijo kakršno koli financiranje vladnih projektov in projektov pod nadzorom države, vključno s projekti tesnega in čezmejnega sodelovanja ter z usmerjanjem pomoči ali financiranjem civilne družbe prek teh subjektov; naj določijo jasne pogoje, s katerimi bodo zagotovili, da finančna pomoč EU ne bo končala v rokah predstavnikov režima in ne bo uporabljena za legitimiranje njihovih dejanj, razen če režim ne opusti represije, začne dialoga z državljani ter omogoči novih svobodnih in poštenih volitev;
   (an) naj zagotovijo, da bo dodatna podpora v višini 53 milijonov EUR izpolnila potrebe beloruskega ljudstva, da bi se z njo – poleg pomoči v zvezi s pandemijo COVID-19 – krila tudi zdravstvena oskrba prebivalcev, ki so bili ranjeni ali travmatizirani zaradi surovega zatiranja protestnikov, v najresnejših primerih pa omogočilo in podprlo zdravljenje in okrevanje v državah članicah EU; naj izrazijo podporo organizacijam civilne družbe in aktivistom, tudi tistim, ki delujejo v izgnanstvu, organizacijam in pravnikom, ki ponujajo pravne storitve žrtvam beloruskega režima, tistim, ki dokumentirajo in preiskujejo kršitve človekovih pravic, ter beloruskim delavcem, ki stavkajo, neodvisnim sindikatom, neodvisnim medijem in preiskovalnim novinarjem;
   (ao) naj pripravijo strategijo za porazdelitev sredstev EU v sodelovanju s civilno družbo in demokratičnimi predstavniki beloruskih prebivalcev, evropskimi in mednarodnimi organizacijami civilne družbe in institucijami, ki imajo izkušnje s sodelovanjem z Belorusijo;
   (ap) naj vztrajajo, da morajo biti tudi podporni programi, ki se izvajajo prek Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke, OZN in drugih mednarodnih organizacij, pogojeni z izboljšanjem stanja človekovih pravic in demokracije ter izpolnjevanjem mednarodnih standardov za jedrsko varnost; naj upoštevajo in obravnavajo dejstvo, da trenutno upravljavski organi programov, ki se izvajajo v sodelovanju teh mednarodnih organizacij z državnimi strukturami v Belorusiji, običajno ne vključujejo neodvisnih deležnikov, kar pomeni, da so dosežki takih programov dvomljivi in da so v strukture sodelovanja z EU namesto organizacij civilne družbe vključene javne organizacije v državni lasti (nevladne organizacije, ki jih je ustanovila vlada);
   (aq) naj pozdravijo številna dejanja solidarnosti z beloruskimi prebivalci, vključno z zbiranjem sredstev, dobrodelnostjo in humanitarno pomočjo; naj v zvezi s tem obsodijo prekinitev prevoza humanitarne pomoči, ki ga je organiziral sindikat NSZZ Solidarność;
   (ar) naj podprejo delo evropskih političnih fundacij, ki si prizadevajo za krepitev razvoja in vloge državljanov pri oblikovanju javnih zadev in krepitev vloge prihodnjih političnih vodij v Belorusiji;
   (as) naj opomnijo beloruske oblasti, da je EU hitro ukrepala in se odzvala na nujne potrebe Belorusije med pandemijo COVID-19, tako da je mobilizirala več kot 60 milijonov EUR pomoči za takojšnje potrebe, kot je podpora za zdravstveni sektor in ranljive skupnosti, pa tudi kratkoročne potrebe za podporo socialnemu in gospodarskemu okrevanju;
   (at) naj vztrajajo, da je prihodnja makrofinančna pomoč EU za ublažitev gospodarskih posledic pandemije COVID-19 odvisna od strogih političnih in gospodarskih meril, zlasti tistih, ki so povezana z demokracijo in človekovimi pravicami, predvsem pa od prenehanja političnega zatiranja in izpustitve vseh političnih zapornikov; naj upoštevajo pomisleke glede jedrske varnosti, ki jih izražajo nekatere države članice EU, pa tudi grožnje, ki jih predstavlja vojaško sodelovanje med Belorusijo in Rusijo, in vztrajajo, naj se sprejmejo ustrezni ukrepi za boj proti virusu in zaščito prebivalstva;
   (au) naj vztrajajo, da je treba takšno podporo natančno spremljati, da bi preprečili zlorabo sredstev EU, na primer financiranje eksperimentalnih zdravil ali cepiv;
   (av) naj poudarijo, da je treba obravnavati poskuse beloruskega režima, da bi širil dezinformacije in podporo EU prikazal kot podporo režimu; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi širjenja lažnih novic in dezinformacij v Belorusiji med pandemijo COVID-19 ter spodbudijo beloruske oblasti in EU, naj razvijejo posebne programe za boj proti dezinformacijam in propagandi;
   (aw) naj pozovejo beloruske oblasti, naj javno priznajo, da pandemija COVID-19 predstavlja grožnjo, okrepijo zdravstveni sistem, državljanom pregledno in vključujoče posredujejo ustrezne življenjsko pomembne informacije in statistične podatke o pandemiji, začnejo izvajati priporočila strokovne misije Svetovne zdravstvene organizacije v Belorusiji iz aprila 2020, izboljšajo delovne pogoje za zdravstveno osebje ter poenostavijo dostop do zdravstvenega varstva, povečajo njegovo razpoložljivost in izboljšajo kakovost, tudi v prostorih za pridržanje;
   (ax) naj ohranijo vprašanje jedrske varnosti kot pomembno zadevo za EU, saj bi v primeru nesreče celotna regija utegnila utrpeti katastrofalne posledice; naj prednostno obravnavajo vprašanje jedrske elektrarne Astravec, saj se približuje začetek njenega delovanja, prva dobava jedrskega goriva iz Rusije pa je bila prejeta in naložena v prvi reaktor, zdaj pa potekajo nadaljnje tehnične priprave za začetek pridobivanja električne energije novembra 2020;
   (ay) naj zahtevajo, da se načrtovani prevzem jedrske elektrarne Astravec v obratovanje odloži, dokler ne bodo izpolnjeni mednarodni standardi za jedrsko varnost, organizirana obvezna javna posvetovanja in se bodo politične razmere v Belorusiji stabilizirale, glede na to, da je bilo med stresnimi testi ugotovljenih več nerešenih težav z jedrsko varnostjo, da končni sklep o varnosti elektrarne ni bil sprejet, da so zmogljivosti za shranjevanje izrabljenega jedrskega goriva in zalog energije nezadostne ter da bi bilo zaradi trenutnih nestabilnih razmer v Belorusiji težko izvajati ukrepe odzivanja v primeru nesreče, tveganje nesreče pa je med zagonom reaktorja povečano;
   (az) naj izrazijo zaskrbljenost, da Belorusija ne bo v celoti izvedla priporočil, podanih v okviru stresnih testov, ki so jih izvedli organi EU za jedrsko varnost pred začetkom delovanja prvega reaktorja jedrske elektrarne Astravec, ter opomnijo, da se jedrska elektrarna gradi brez sekundarne kontrolne rezerve, ki je potrebna za varno delovanje;
   (ba) naj vztrajajo, da je treba v zvezi z jedrsko elektrarno Astravec v celoti spoštovati mednarodne standarde za jedrsko in okoljsko varnost, pregledno, vključujoče in konstruktivno sodelovati z mednarodnimi organi, neodvisnim okoljskim organizacijam v Belorusiji pa zagotavljati dostop in nadzorne zmogljivosti, ter naj izpolnjevanje teh pogojev povežejo z izplačevanjem finančne pomoči EU; naj podpirajo prizadevanja za zagotovitev evropske solidarnosti pri vprašanju prepovedi uvoza energije iz jedrske elektrarne Astravec na trg EU;
  

Človekove pravice in svoboda medijev

   (bb) naj pozdravijo pogum in odločnost beloruskih prebivalcev ter odločno podprejo njihovo željo po demokratičnih spremembah, socialni pravičnosti in svobodi ter prihodnosti Belorusije, ki bo temeljila na načelih demokracije, pravne države in človekovih pravic, da se v državi zagotovijo svoboda, neodvisnost, suverenost in blaginja;
   (bc) naj vztrajajo, da je treba spremeniti nacionalno zakonodajo Belorusije, da bi zagotovili temeljne državljanske pravice in svoboščine, na primer svobodo zbiranja, združevanja, izražanja in mnenja, pa tudi medijsko svobodo in skladnost z mednarodnimi sporazumi in smernicami OVSE o svobodi mirnega zbiranja; naj pozovejo Belorusijo, naj v celoti sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v državi, vključno z obiski Belorusije, pa tudi z Odborom proti mučenju in Odborom za človekove pravice, da bi izvedli že dolgo potrebne reforme za zaščito človekovih pravic, okrepili demokracijo in obravnavali vprašanje mučenja in drugega okrutnega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja pridržanih oseb v Belorusiji;
   (bd) naj obsodijo nadaljevanje izvajanja smrtne kazni v Belorusiji in še naprej sodelujejo z beloruskimi oblastmi, da bi dosegli moratorij kot prvi korak na poti k trajni odpravi smrtne kazni, do takrat pa naj si prizadevajo za učinkovito pravico do pritožbe proti smrtni kazni; naj spodbujajo okrepitev javne razprave o odpravi smrtni kazni, da se utre pot morebitnemu referendumu o tem vprašanju;
   (be) naj obsodijo nenehno ustrahovanje in preganjanje zagovornikov človekovih pravic, opozicijskih akterjev, vključno z morebitnimi predsedniškimi kandidati, njihovih podpornikov in družinskih članov, miroljubnih protestnikov, aktivistov civilne družbe, opazovalcev volitev, zagovornikov okoljskih pravic, verskih voditeljev športnikov, študentov in raziskovalcev ter neodvisnih novinarjev in blogerjev, zlasti ko gre za taktiko izginotja in visokih kazni, ki jo uporabljajo oblasti; naj pozovejo Belorusijo, naj preneha represijo in tem ljudem zagotovi, da bodo lahko svoje dejavnosti opravljali brez strahu pred povračilnimi ukrepi in brez vsakršnih omejitev; naj obsodijo utišanje in zastraševanje zdravnikov, zdravstvenih delavcev in drugih, ki so javno spregovorili o širjenju bolezni COVID-19 v Belorusiji in opozarjali pred njim;
   (bf) naj opozorijo na poskuse prekinitve in omejitve delovanja ter utišanja poročanja članov centra za človekove pravice Vjasna, zlasti Aleksandra Burakova, Alesa Burakova, Ramana Kisljaka, Vladimira Vjaličkina, Alene Masljukove, Andreja Mjadzvedzeva in Sergeja Lacinskega, ter pozovejo, naj se te osebe in njihove družinske člane preneha pridrževati, preganjati in ustrahovati;
   (bg) naj priznajo grozljiv vpliv represije na civilno družbo in pomembno vlogo zagovornikov človekovih pravic pri zagotavljanju neodvisnega spremljanja, zlasti med volitvami;
   (bh) naj obsodijo prizadevanja beloruskega režima, da bi Belorusom, ki so kritični do njega, na primer voditelju beloruske katoliške cerkve nadškofu Tadevušu Kandruseviču, pa tudi neodvisnim novinarjem, delavcem na področju človekovih pravic in predstavnikom mednarodne skupnosti, vključno s poslanci Evropskega parlamenta, preprečil vstop v državo;
   (bi) naj v državah članicah EU pripravijo jasen postopek in zmogljivosti za pospešeno obravnavo in izdajanje schengenskih vizumov ter vzpostavitev humanitarnega koridorja za tiste beloruske državljane, ki bodo nujno potrebovali zdravstveno pomoč ali iz političnih razlogov iskali zavetišče;
   (bj) naj obsodijo nenehno diskriminacijo in stigmatizacijo invalidov, oseb z virusom HIV, manjšin, oseb LGBTQI in družin pridržanih po vsej Belorusiji ter pozovejo k ustanovitvi neodvisnega nacionalnega organa za človekove pravice, pripravi novega akcijskega načrta za človekove pravice in sprejetju celovite protidiskriminacijske zakonodaje;
   (bk) naj poudarijo, da je Belorusija ratificirala Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, v skladu s katerim mora državna zakonodaja vsem ljudem zagotavljati enako in učinkovito zaščito pred diskriminacijo na vseh podlagah: na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, političnih ali drugih prepričanj, nacionalnega ali socialnega porekla, premoženjskega stanja ter rojstva in drugih okoliščin; naj izrazijo zaskrbljenost, ker vladni uradniki, sodniki, tožilci in odvetniki pakt še vedno le slabo poznajo; naj pozovejo beloruske oblasti, naj izboljšajo izobraževalni sistem in v medijih širijo informacije, namenjene vzpostavljanju strpnega odnosa do ranljivih skupin;
   (bl) naj pozovejo k ukrepom za učinkovit boj proti vztrajnemu določanju stereotipov in diskriminaciji zoper ženske, pri čemer bi bilo treba med drugim izboljšati njihovo delovno okolje, jim omogočiti dostop do vseh zaposlitvenih sektorjev, zmanjšati razliko v plačah med spoloma ter spodbujati politično udejstvovanje žensk; naj vključujejo načelo enakosti spolov v odnose EU z Belorusijo;
   (bm) naj poudarijo vprašanje diskriminacije govorcev beloruščine v Belorusiji ter podprejo pobude, namenjene spodbujanju širše uporabe beloruščine v šolskem, javnem in kulturnem življenju ter medijih;
   (bn) naj obsodijo razširjenost prisilnega dela, ki je nesorazmerno usmerjeno v ranljive kategorije ljudi, vključno z zaposlenimi v državnih podjetjih in upravah, študenti, ljudmi, zaprtimi v tako imenovanih centrih za delovno terapijo, zaporniki in vojaškimi obvezniki; naj pozovejo Belorusijo, naj prekliče vso zakonodajo, ki dopušča prisilno delo, in naj ne sili beloruskega prebivalstva v vsakoletni dan delovnih akcij;
   (bo) naj obravnavajo vprašanje nesorazmernih kazni v pravnem sistemu Belorusije, zlasti člen 328 kazenskega zakonika, v skladu s katerim so mladoletniki za nenasilna kazniva dejanja, povezana z drogami, kaznovani z nesorazmerno dolgimi zapornimi kaznimi;
   (bp) naj spodbujajo nadaljevanje dialoga o človekovih pravicah med EU in Belorusijo, vendar vztrajajo, da njegova resnična uporabnost ne izhaja le iz institucionalnih stikov, temveč tudi iz merljivega napredka, ki po navedbah sodelujočih beloruskih organizacij civilne družbe ni bil dosežen;
   (bq) naj spremljajo razmere na področju svobode medijev v Belorusiji ter podpirajo neodvisne medijske hiše, blogerje in novinarje, vključno s tistimi, ki kot samostojni zunanji sodelavci delajo z neregistriranimi tujimi mediji, pa tudi medije s sedežem na Poljskem, kot so Belsat TV, European Radio for Belarus in Radio Racja, ter vzpostavijo varno delovno okolje zanje, saj so pomemben vir informacij tako za Belorusijo kot tudi o njej in zagotavljajo nujno potreben kanal za alternativna mnenja;
   (br) naj ostro obsodijo omejevanje spleta in medijev, cestne zapore ter ustrahovanje novinarjev in množično razveljavljanje akreditacij, ki se izvajajo, da bi ustavili tok informacij o razmerah v državi, pa tudi preprečevanje dostopa mednarodnim medijem, poslancem in članom vlade demokratičnih skupnosti do Belorusije;
   (bs) naj obsodijo odločitev beloruskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je preklicalo akreditacije vsem novinarjem, ki za tuje medijske organizacije poročajo o protestih v državi, pri tem pa se sklicevalo na posodobitev akreditacijskih postopkov;
   (bt) naj pozdravijo delovanje novinarjev in zaposlenih v javnih medijih, ki so kljub zatiranju in grožnjam ostali zvesti novinarski etiki ter še naprej podpirali demokratično opozicijo in so jih zato odpustili; naj priznajo delo neodvisnih medijev, vključno z mediji Charter 97, Belsat TV, Radio Svoboda in drugimi; naj uporabijo Evropsko ustanovo za demokracijo in druge instrumente, da bi podprli te medije in novinarje, nad katerimi režim izvaja represijo;
   (bu) naj se odločno zoperstavijo propagandnim zgodbam in dezinformacijam, ki jih širijo beloruski državni mediji, ki EU in njene države članice obtožujejo, da naj bi se vmešavale v potekajoče procese v Belorusiji in domnevno ogrožale ozemeljsko celovitost države, pa tudi vsem hibridnim grožnjam tretjih akterjev; naj pozovejo k umiku domnevnih „novinarjev“, ki jih je poslala Rusija, da bi nadomestili zaposlene, ki so odstopili z beloruskih televizijskih postaj v državni lasti;
  

Gospodarsko in sektorsko sodelovanje

   (bv) naj opozorijo Belorusijo, da je EU njena druga največja trgovinska partnerica in da bi okrepitev gospodarskih odnosov lahko privedla do prepotrebnega ravnotežja za zunanjo izmenjavo Belorusije, ki je še vedno močno odvisna od Rusije in Evrazijske gospodarske unije;
   (bw) naj poudarijo, kako pomembno je, da se nadaljuje proces pristopa Belorusije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO), saj bo spodbudil posodobitev in diverzifikacijo gospodarstva, prispeval k vzpostavitvi stabilnejšega poslovnega okolja v državi ter olajšal na pravilih temelječo trgovino z EU;
   (bx) naj upoštevajo, da je Lukašenku po volitvah prvi čestital predsednik Kitajske; naj izrazijo zaskrbljenost zaradi vse večjih naložb Kitajske v strateško infrastrukturo in opozorijo, da bi lahko to povzročilo odvisnost Belorusije;
   (by) naj upoštevajo, da belorusko gospodarstvo stagnira in več kot petina beloruskih prebivalcev živi v popolni revščini, zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, pa se bo ta delež najbrž še povečal; naj opomnijo, da minimalna mesečna plača v Belorusiji znaša 375 beloruskih rubljev ali 137 EUR in da se država sooča z demografsko krizo, saj se delež delovno sposobnega prebivalstva zmanjšuje oziroma se to prebivalstvo množično izseljuje iz države;
   (bz) naj opozorijo na škodljive posledice, ki jih ima za belorusko gospodarstvo dejstvo, da režim ne želi začeti dialoga s prebivalci, predvsem pa nenehne stavke v državnih podjetjih po vsej državi, stavke učiteljev ter socialnih in kulturnih delavcev; naj opomnijo tudi na uničujoče posledice za sektor IT, ki se morda ne bo vrnil na prejšnjo raven;
   (ca) naj izrazijo obžalovanje, ker beloruske oblasti niso pripravljene upoštevati priporočil mednarodnih finančnih institucij, kot sta Svetovna banka in MDS, ter izvesti reform, s katerimi bi zmanjšali veliko število državnih podjetij, reformirali poslovni sektor, spodbudili podjetništvo, podprli mala in srednja podjetja, zmanjšali javni dolg, prenesli realistične življenjske stroške na prebivalce in izboljšali razmere na trgu dela;
   (cb) naj izrazijo zaskrbljenost zaradi državnih uredb, ki so škodljive za zasebni sektor, zlasti zaradi zahteve, da minimalna plača ne sme biti nižja od povprečne plače v desetih najuspešnejših državnih podjetjih;
   (cc) naj izrazijo zaskrbljenost zaradi razširjene sistemske korupcije velikega obsega v beloruskih javnih institucijah in državnih podjetjih, spodbujajo in podpirajo protikorupcijske preiskave in informacijske kampanje, izrazijo zaskrbljenost zaradi nadlegovanja in pregona novinarjev, ki poročajo o primerih korupcije, ter vztrajajo, da je treba zagotoviti varno okolje za preiskovalne novinarje in žvižgače;
   (cd) naj vztrajajo, da je treba temeljito preiskati finančne tokove družine Aleksandra Lukašenka in njegovih sodelavcev, vključno z dejavnostmi beloruskih državnih podjetij na offshore območjih, pa tudi korupcijske sheme beloruskih podjetij;
   (ce) naj pozdravijo in spodbujajo energetsko diverzifikacijo Belorusije, s čimer bi zmanjšali njeno odvisnost od Rusije prek uvoza nafte in plina iz novih dobaviteljic, tudi prek ozemlja EU; naj spodbujajo tudi izboljšanje okoljske trajnosti in razvoj alternativnih virov energije;
   (cf) naj poudarijo pomen, ki ga EU pripisuje boju proti podnebnim spremembam, zlasti z izvajanjem evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma iz leta 2015, in spodbujajo Belorusijo, naj okrepi sodelovanje z EU v zvezi z okoljskimi vprašanji, da bi dosegla zeleno preobrazbo, energijsko učinkovitost, trajnostnost in podnebno nevtralnost ter izkoristila priložnosti, ki jih ponuja vzhodnoevropsko partnerstvo za energijsko učinkovitost in okolje, obenem pa naj vztrajajo, da je treba opustiti nadlegovanje okoljskih aktivistov; naj pozovejo Belorusijo, naj okrepi prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam in začne vključevati podnebne ukrepe na vseh področjih oblikovanja politik;
   (cg) naj poudarijo pobude v okviru okoljskega partnerstva severne dimenzije, ki so namenjene boju proti najbolj kritičnim okoljskim težavam na tem območju;
  

Medosebni stiki

   (ch) naj vztrajajo, da je EU zainteresirana za najširše možne stike med ljudmi, kar je najboljši način za zbliževanje med EU in Belorusijo, pa tudi za spodbujanje vzajemnega razumevanja in izmenjavo dobrih praks; naj spodbujajo programe izmenjav z dokazanimi rezultati, kot je program mobilnosti za ciljne medosebne stike (MOST), in ponovno poudarijo, da je sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov oprijemljiv rezultat te politike;
   (ci) naj pozdravijo napredek pri izvajanju partnerstva za mobilnost ter sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu, ki so del varnega in dobro upravljanega okolja, ki omogoča mobilnost med EU in Belorusijo;
   (cj) naj priznajo in izkoristijo dejstvo, da so beloruski državljani zaradi vse večje mobilnosti med EU in Belorusijo bolj izpostavljeni evropskim vrednotam in podpori demokratične preobrazbe;
   (ck) naj proučijo možnost brezvizumskega potovanja za beloruske prebivalce, da bi preprečili beloruskim oblastem, da z nedemokratični načeli onemogočajo stike med ljudmi in jih izkoriščajo za talce;
   (cl) naj podprejo čezmejno sodelovanje in pretok med Belorusijo in sosednjimi državami članicami EU, zlasti naj spodbujajo beloruske oblasti k uvedbi režima obmejnega prometa z Litvo, ki bi koristil vsem, ki na obeh straneh živijo do 50 kilometrov od mejne črte;
   (cm) naj priznajo vlogo beloruske diaspore pri demokratičnem prebujanju Belorusije in njene pripadnike v državah članicah EU kot pomembne akterje vključijo v nacionalni dialog v Belorusiji;
   (cn) naj podprejo sodelovanje na področju kulture s programi, kot je Ustvarjalna Evropa, in zlasti s projekti, namenjenimi spodbujanju ustvarjalnosti, v katere so vključene organizacije civilne družbe in pobude na lokalni ravni; naj spodbujajo in mobilizirajo evropsko solidarnost z belorusko družbo prek kulturnih izrazov;
   (co) naj okrepijo prizadevanja, da bi mladim v Belorusiji prek napredka pri izvajanju bolonjskega procesa in povečane akademske mobilnosti zagotovili kakovostnejše izobraževanje ter v okviru programa Erasmus + ponudili več priložnosti za študij v EU, saj bi bilo mogoče s tem dejansko in dolgoročno pomagati pri spremembi miselnosti v Belorusiji in v regijo prenesti evropske vrednote;
   (cp) naj podprejo mlade Beloruse, ki bodo zaradi udeležbe na vsedržavnih protestih prikrajšani za izobraževanje v Belorusiji, in jim zagotovijo štipendije za študij na izobraževalnih ustanovah v državah članicah EU;
   (cq) naj ohranijo finančno podporo EU za Evropsko univerzo za humanistične vede v Vilni, ki je beloruska univerza v izgnanstvu;
   (cr) naj zagotovijo štipendije za akademike, ki so zaradi udeležbe na protestih izgubili učiteljsko ali raziskovalno zaposlitev;
   (cs) naj zagotovijo nujno humanitarno pomoč, vključno z vizumi za schengensko območje in štipendijami, športnikom in njihovim družinskim članom, ki so prikrajšani za dohodek zaradi svojih političnih stališč in morajo prenašati fizično in psihično represijo Lukašenkovega režima;
   (ct) naj podpirajo izobraževalne programe za poklicno preusmeritev beloruskih javnih uslužbencev, ki so bili odpuščeni ali so prostovoljno zapustili javni sektor;
   (cu) naj podprejo digitalizacijo izobraževanja po izbruhu pandemije COVID-19 v Belorusiji;
   (cv) naj priznajo, da številni glasovi demokratične revolucije, ki poteka v Belorusiji, pripadajo diplomirancem univerz v državah članicah EU ter udeležencem v različnih programih s podporo EU, namenjenim izboljšanju poklicnih kvalifikacij in omogočanju poklicnih dejavnosti;
   (cw) naj spodbujajo znanstveno skupnost Belorusije, da bi okrepila sodelovanje s svojimi evropskimi kolegi in v celoti izkoristila program Obzorje Evropa;
   (cx) naj okrepijo programe za podporo demokraciji in strateško komuniciranje ter podprejo obsežnejše nagovarjanje lokalnih skupnosti, ki bo preseglo tradicionalne proevropske podpornike;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1)UL L 181, 9.6.2020, str. 3.
(2)UL L 180, 9.6.2020, str. 3.
(3) UL C 224, 27.6.2018, str. 135.
(4) UL C 298, 23.8.2018, str. 60.
(5) UL C 390, 18.11.2019, str. 100.
(6) UL C 11, 13.1.2020, str. 18.
(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0231.
(8) UL L 134, 20.5.2006, str. 1.


Priporočilo podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku in Svetu v zvezi s pripravo desetega postopka pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), nadzorom nad jedrskim orožjem in možnostmi jedrskega razoroževanja
PDF 154kWORD 55k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2020 Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v zvezi s pripravo desetega postopka pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), nadzorom nad jedrskim orožjem in možnostmi jedrskega razoroževanja (2020/2004(INI))
P9_TA(2020)0281A9-0020/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega in vplivu na EU(1),

–  ob upoštevanju skupnega stališča Sveta z dne 13. aprila 2000 o pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT)(2) in z dne 25. aprila 2005 o Konferenci za pregled pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/212/SZVP z dne 29. marca 2010 o stališču Evropske unije na pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za leto 2010(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. aprila 2015 o deveti pregledni konferenci pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, sprejete 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. februarja 2019 o Iranu,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/615 z dne 15. aprila 2019 o podpori Unije pripravam na pregledno konferenco pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2020(5),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/938 z dne 6. junija 2019 o podpori procesu krepitve zaupanja kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in vsega drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(6),

–  ob upoštevanju letnega poročila (2018) o izvajanju strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 14. junija 2019,

–  ob upoštevanju obveznosti na podlagi pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki vse države zavezuje, da v dobri veri prenehajo tekmovati v jedrskem oboroževanju,

–  ob upoštevanju Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki so jo Združeni narodi sprejeli 7. julija 2017 in je bila na voljo za podpis 20. septembra 2017,

–  ob upoštevanju sporočila, ki ga je leta 2016 sprejela zveza NATO na vrhu v Varšavi,

–  ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 20. septembra 2017 o Pogodbi o prepovedi jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Nata z dne 2. avgusta 2019 o pogodbi o jedrskem orožju srednjega dosega,

–  ob upoštevanju nove pogodbe START, ki so jo podpisale Združene države in Ruska federacija in velja od 5. februarja 2011,

–  ob upoštevanju zaključnega dokumenta pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2000,

–  ob upoštevanju zaključnega dokumenta pregledne konference pogodbenic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2010,

–  ob upoštevanju neuradnega dokumenta generalnega sekretarja OZN iz leta 2018 o varovanju naše skupne prihodnosti: program za razorožitev,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta o uporabi razorožitvene diplomacije s postopnim pristopom, ki ga je pripravljalnemu odboru za deseto pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja predlagala Švedska,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta o operacionalizaciji pobude za ustvarjanje okolja za jedrsko razorožitev, ki so ga pripravljalnemu odboru za deseto pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja predložile Združene države Amerike,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta o petdesetletnici Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja: kratka ocena Evropske unije, ki ga je ta predložila pripravljalnemu odboru za deseto pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta o predlogih iz pobude o neširjenju orožja in razorožitvi za večjo preglednost in učinkovitejši postopek pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki so ga pripravljalnemu odboru za deseto pregledno konferenco predložile države članice te pobude (Avstralija, Čile, Filipini, Japonska, Kanada, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Turčija in Združeni arabski emirati),

–  ob upoštevanju skupne izjave generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter podpredsednika Islamske republike Iran in vodje Iranske organizacije za atomsko energijo (AEOI) z dne 26. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju poročil agencije MAAE z dne 20. avgusta 2018, 19. avgusta 2019 in 3. septembra 2020 o izvajanju zaščitnih ukrepov v Demokratični ljudski republiki Koreji,

–  ob upoštevanju sporočila Združenih držav Amerike (ZDA) z dne 22. maja 2020 o njeni odstopitvi od pogodbe o odprtem nebu,

–  ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0020/2020),

A.  ker ni dvoma, da je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja zadnjih 50 let najpomembnejši mednarodni instrument za regulacijo jedrskega režima; ker je temelj strateške stabilnosti na svetu in nenadomestljiv branik zoper nevarnost širjenja jedrskega orožja; ker je veliko prispevala k zmanjšanju njegovih zalog ter uporabi jedrske energije v miroljubne namene; ker je zrela in praktično uporabna pogodba, ki velja skoraj po vsem svetu in se v veliki meri spoštuje; ker so se države pogodbenice leta 1995 dogovorile, da bodo veljavnost pogodbe podaljšale za nedoločen čas; ker leta 2015 ni prišlo do dogovora o vsebinskem zaključnem dokumentu, zaradi česar je izjemno pomembno, da bo deseta pregledna konferenca uspela;

B.  ker so se številne države v Evropi, Latinski Ameriki, Afriki, Aziji in Pacifiku na podlagi Pogodba o neširjenju jedrskega orožja od leta 1968 odpovedale jedrskemu orožju; ker je pogodba omogočila miroljuben razvoj jedrske energije; ker so se zaloge jedrskega orožja od hladne vojne na njeni podlagi močno zmanjšale; ker je le nekaj držav naredilo zaloge zunaj te pogodbe;

C.  ker se trije stebri Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja – neširjenje, razorožitev in uporaba jedrske energije v miroljubne namene – medsebojno dopolnjujejo in podpirajo ter so neločljivo povezani; ker je treba sedanje norme v boju proti širjenju jedrskega orožja ohraniti, če želimo v prihodnje doseči napredek pri razoroževanju in popolni odpravi tega orožja; ker je pogodba omogočila vzpostavitev mednarodnega varnostnega sistema;

D.  ker je cilj rednih preglednih konferenc oceniti, kako se Pogodba o neširjenju jedrskega orožja izvaja, in pripraviti načrt za postopni napredek; ker je postopek pregleda za države pogodbenice priložnost, da enkrat na pet let potrdijo in poostrijo režim neširjenja jedrskega orožja;

E.  ker je bil končni, na pregledni konferenci leta 2010 sprejeti cilj, da je treba globalni režim neširjenja orožja poostriti, znova potrjen, s tem ko so se države pogodbenice ponovno zavezale temeljnim določbam Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in sprejele akcijski načrt s 64 točkami, ki med drugim obsega posebne načrte za neširjenje jedrskega orožja, razoroževanje in uporabo jedrske energije v miroljubne namene, podprte s konkretnimi in merljivimi ukrepi, ki jih morajo države pogodbenice sprejeti, da bi tri stebre podprle;

F.  ker so se v razdelku o jedrski razorožitvi tudi države pogodbenice, za katere je znano, da imajo jedrsko orožje, prvič zavezale, da bodo pospešile dejanski napredek pri razoroževanju in dokončno uničile zaloge stacioniranega in nestacioniranega jedrskega orožja; ker ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru stebra o neširjenju jedrskega orožja, obsegajo širok spekter vprašanj, kot so okrepitev nadzornih ukrepov, podpora Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), fizično varovanje jedrskih materialov, sklenitev in začetek veljavnosti dodatnih protokolov, nadzorni ukrepi za izvoz blaga, povezanega z jedrsko tehnologijo, prenos jedrske tehnologije in jedrski terorizem;

G.  ker je načelo preglednosti zaradi jasnih podatkov o obstoječih zalogah jedrskega orožja nepogrešljiv del jedrske razorožitve, ki podpira tudi postopek preverjanja; ker se s preglednostjo krepi zaupanje in ker zagotavlja skupno podlago za dialog, ki je osnovni pogoj za zmanjšanje in končno odpravo jedrskega orožja; ker so poročila svetu guvernerjev IAEA pri izpolnjevanju obveznosti o neširjenju jedrskega orožja, ki jo imajo države brez jedrskega orožja, pomembno orodje za zagotavljanje preglednosti;

H.  ker imajo države na podlagi določb Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja še vedno pravico uporabljati jedrsko energijo v miroljubne namene in sodelovati pri izmenjavi opreme, materialov ter znanstvenih in tehničnih informacij za miroljubno uporabo jedrske energije, pri čemer imajo prednost države članice brez jedrskega orožja in se ustrezno upoštevajo potrebe držav v razvoju;

I.  ker norma o prepovedi jedrskih poskusov velja tako za steber o neširjenju jedrskega orožja kot tudi za steber o jedrski razorožitvi, s čimer se preprečuje, da bi jedrsko oborožene države poskušale to orožje razvijati in kupovati; ker so se države pogodbenice zavezale, da se bodo do začetka veljavnosti Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov vzdržale jedrskih eksplozij vseh vrst in ne bodo uporabljale novih tehnologij jedrskega orožja; ker so se vse države z jedrskim orožjem zavezale, da bodo Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov takoj ratificirale; ker so se vse tudi strinjale, da bi bilo treba nemudoma začeti pogajanja o pogodbi o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi, ki bi se uporabljale za jedrsko orožje;

J.  ker je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja temelj za vzpostavitev območij brez jedrskega orožja po vsem svetu; ker se EU že dolgo zavzema za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu; ker je pred kratkim rezervirala proračunska sredstva za dejavnosti, katerih cilj je spodbujati vključujoči dialog med strokovnjaki in oblikovalci politik, da bi začeli uresničevati zavezo o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu;

K.  ker so se v politični izjavi, ki je bila sprejeta na prvem zasedanju konference o vzpostavitvi območja brez jedrskega in vsega drugega orožja za množično uničevanje, ki je potekala novembra 2019 v New Yorku, razen 28 držav članic EU, ki so se vzdržale, vsi preostali udeleženci zavezali, da si bodo še naprej prizadevali za pripravo pravno zavezujoče pogodbe o vzpostavitvi takega območja na Bližnjem vzhodu;

L.  ker na polovici preglednih konferenc od začetka veljavnosti Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 1970 ni bilo soglasja o vsebinski končni izjavi, zadnja končna izjava pa je bila sprejeta na pregledni konferenci leta 2010;

M.  ker bo deseta pregledna konferenca potekala v posebej zahtevnem okolju z vidika mednarodne varnosti, saj ni bilo napredka pri jedrski razorožitvi korejskega polotoka, Združene države Amerike so odstopile od skupnega celovitega načrta ukrepanja z Iranom, ko je Iran ta načrt domnevno kršil, se je na kršitev uradno pritožila Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija sta v okviru načrta sprožila mehanizem za reševanje sporov, pogodba o jedrskem orožju srednjega dosega je propadla, pogajanja za razširitev pogodbe START med Rusijo in ZDA pa so zastala; ker trenutno med 191 državami pogodbenicami z jedrskim orožjem in brez njega ni pravega strinjanja in vladajo različna mnenja glede najboljšega pristopa k zmanjšanju in odpravi jedrskega orožja, kar bo še dodatno otežilo razpravo;

N.  ker namerava več jedrsko oboroženih držav posodobiti svoje jedrsko orožje ali njegove nosilce, nekatere pa to že počnejo, in ker nekatere od njih v okviru svojih nacionalnih vojaških doktrin znižujejo pragove za začetek njegove uporabe;

O.  ker je memorandum iz Budimpešte iz leta 1994, ki so ga podpisale Ukrajina, Rusija, Združene države in Združeno kraljestvo, ščitil pred grožnjami ali uporabo sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Ukrajine v zameno za opustitev jedrskega orožja in pristop k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja; ker to, da Rusija ni niti najmanj spoštovala varnostnih jamstev Ukrajine v okviru memoranduma iz Budimpešte in ne spoštuje mednarodnega prava, slabo vpliva na pogajanja o jedrski razorožitvi in neširjenju jedrskega orožja;

P.  ker se zaradi vse slabših svetovnih varnostnih razmer še dodatno povečuje nezaupanje med narodi, ker države posodabljajo zaloge jedrskega orožja z novo tehnologijo, kar še povečuje svetovna varnostna tveganja, zlasti možnosti kibernetskih napadov na jedrsko orožje, njihove sisteme za vodenje in nadzor ter sisteme zgodnjega opozarjanja, in ker ima jedrsko orožje vse večjo vlogo v nacionalnih politikah, strategijah in doktrinah, kar bi lahko privedlo do nove svetovne tekme v jedrskem oboroževanju; ker poskuša vse več držav pridobiti jedrsko orožje, ki se lahko uporabi na bojiščih;

Q.  ker obstaja znatno tveganje, da glavne vojaške sile mednarodnih napetosti in svetovnih varnostnih razmer ne bodo več poskušale reševati z nadzorom nad orožjem in razorožitvijo, kar bo nazadnje privedlo do tega, da bo jedrsko orožje pridobilo na pomenu v strateških bilancah in se bo povečalo jedrsko tveganje po vsem svetu;

R.  ker svetovne zaloge jedrskega orožja obsegajo skoraj 14.000 jedrskih bojnih konic, pri čemer je več kot 90 % teh zalog v rokah Združenih držav Amerike in Rusije; ker bi že omejena uporaba jedrskega orožja povzročila katastrofalne humanitarne posledice, saj se nobena država ali mednarodna organizacija ne more odzvati na takojšnje posledice takega napada in ustrezno pomagati žrtvam;

S.  ker bi bilo podaljšanje nove dvostranske pogodbe START med ZDA in Rusko federacijo, katerega glavni namen mora biti nadaljnje preverljivo zmanjševanje zalog jedrskega orožja, ki so bile vzpostavljene zaradi tekme v oboroževanju med hladno vojno, in s čimer se število stacioniranih strateških jedrskih konic na vsaki strani omejuje na 1550, do izteka pogodbe februarja 2021 ključnega pomena za ohranitev strateške stabilnosti in zajezitev nove oboroževalne tekme;

T.  ker so ZDA napovedale, da bodo odstopile od pogodbe o odprtem nebu, ki naj bi začela veljati 22. novembra 2020; ker je ta pogodba pomemben instrument za izvajanje nadzora nad orožjem, ki prispeva h krepitvi zaupanja;

U.  ker je zveza Nato izrazila močno podporo polnemu izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in se zavezala, da bo popolnoma v skladu z določbami te pogodbe postopoma ustvarila pogoje za svet brez jedrskega orožja;

V.  ker je pobuda ZDA, da bi ustvarili okolje za jedrsko razorožitev z določitvijo nalog, ki jih je treba izpolniti, da bi nastali pogoje za razorožitev, poskus, da bi presegli tradicionalni pristop in postopno rešili sedanje poslabšanje varnostnih razmer;

W.  ker postopnost, ki jo je predlagala Švedska, pomeni progresivne, lažje dosegljive faze na štirih glavnih področjih, s čimer bi se vzpostavila navada sodelovanja, zmanjšal pomen jedrskega orožja, povečala preglednost in zmanjšalo jedrsko tveganje, kar bi omogočilo izpolnjevanje ciljev o razorožitvi;

X.  ker bi lahko metode kibernetskih napadov, kot so manipulacija s podatki, digitalno motenje in kibernetsko slepljenje, ogrozile celovitost komunikacijskih sredstev, kar bi povečalo negotovost pri odločanju; ker bi se lahko zaradi teh kibernetskih napadov na sisteme jedrskega orožja v času krize stopnjevale napetosti, vštevši nenamerna uporaba jedrskega orožja;

Y.  ker sta se večstranski dialog in diplomacija izkazala za učinkovita pri preprečevanju krize širjenja orožja in stopnjevanja konfliktov, kar dokazuje skupni celovit načrt ukrepanja, ki velja za zgodovinski dosežek in je ključno prispeval h globalnemu režimu neširjenja orožja;

Z.  ker je stanje orožja za množično uničevanje v Demokratični ljudski republiki Koreji, ki je leta 2003 odstopila od pogodbe in si je kljub hudim mednarodnim sankcijam zagotovila zmogljivosti za izdelavo jedrskega orožja, nespremenjeno; ker Pjongjang po poročilih Mednarodne agencije za atomsko energijo iz letnega poročila za 2018 in 2019 ni prenehal jedrskih dejavnosti; ker so vse leto 2020 poročali o dejavnostih na območjih jedrskih objektov v tej državi; ker je Demokratična ljudska republika Koreja 7. decembra 2019 domnevno izvedla testiranje velike rakete na tekoče gorivo na zemlji, 1. januarja 2020 pa je napovedala, da namerava preklicati moratorij na izstrelitve medcelinskega balističnega izstrelka in jedrske poskuse; ker so obeti za konkretno postopno jedrsko razorožitev tega območja na kratek rok zelo majhni; ker je Severna Koreja še vedno jedrska in balistična grožnja za regijo in svet;

AA.  ker se je število plovil na jedrski pogon v polarnem krogu v zadnjem desetletju močno povečalo; ker bi zaradi prisotnosti radiološkega in jedrskega materiala na Arktiki lahko prišlo do hujših incidentov ali nesreč;

AB.  ker je bila revizijska konferenca pogodbe o neširjenju jedrskega orožja 2020, ki naj bi potekala od 27. aprila do 22. maja 2020, preložena zaradi pandemije koronavirusa;

1.  priporoči Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko naj:

   (a) ponovno izjavita, da sta učinkovit multilateralizem in mednarodni red, ki temelji na pravilih, osnovna pogoja za preprečitev širjenja jedrskega orožja in za spodbujanje jedrskega razoroževanja; znova potrdita, da je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja temelj sistema, ki si prizadeva za neširjenje orožja in jedrsko razorožitev, pomemben branik proti nevarnosti širjenja jedrskega orožja ter nenadomestljiv okvir za ohranjanje in krepitev miru in varnosti po svetu;
   (b) znova potrdita, da EU in njene države članice v celoti podpirajo Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in njene tri stebre, ki se vzajemno krepijo: neširjenje, razorožitev in miroljubna uporaba jedrske energije; hkrati naj potrdita veljavnost prejšnjega postopnega pristopa, ki je temeljil na zavezah iz preteklih postopkov pregleda, zlasti v letih 1995, 2000 in 2010; poudarita, da je uravnotežen pristop med tremi stebri bistvenega pomena za pozitiven izid desete pregledne konference in za sprejetje konkretnih, učinkovitih in sporazumnih ukrepov, ki bi omogočili, da se nadgradijo predhodne zaveze; poudarita, kako pomembno vlogo ima EU pri spodbujanju mirovnih politik in mednarodne stabilnosti;
   (c) nemudoma omogočita sprejetje sklepa Sveta in tako formalizirata skupno stališče EU v zvezi s pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
   (d) poudarita, da je ta pogodba že pet desetletij nepogrešljiva za mir in varnost v svetu;
   (e) še naprej s finančnim prispevkom v višini 1,3 milijona EUR za dejavnosti ozaveščanja, ki vključujejo tri tematske seminarje o razorožitvi, neširjenju in miroljubni uporabi stebrov jedrske energije, štiri regionalna srečanja in dva spremljevalna dogodka, podpreta priprave na deseto pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; tudi v prihodnje zagovarjata glavne cilje dejavnosti EU, zlasti glede krepitve zaupanja, ozaveščanja o ovirah in možnih področjih zbliževanja ter priprave prispevkov za načrtovanje uspešnega izida desetega postopka pregleda;
   (f) še naprej poudarjata, da bi s povečevanjem razlik med državami postopoma diskreditirali Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot zanesljiv svetovni pravni instrument ter spodkopali svetovni sistem razoroževanja, s čimer bi se povečalo tveganje za nadaljnje širjenje jedrskega orožja na svetovni ravni; posvarita pogodbenice, da prihodnost Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja zaradi nestrinjanja na pregledni konferenci leta 2015 in v pripravljalnih odborih ne bo samoumevna, če se države ne bodo jasno zavezale k njej;
   (g) opozorita države, da je lahko 50. obletnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki sovpada z deseto pregledno konferenco, priložnost za začetek iskrenega dialoga, ki bo usmerjen v rezultate, s čimer bi obnovili medsebojno zaupanje in razširili področja, ki se prekrivajo, ter opredelili skupne točke in dosegli napredek v razpravah, katerih končni cilj je soglasno sprejeti dokument, ki bo priznaval jedrsko razorožitev in popolno odpravo jedrskega orožja kot skupni cilj v skladu s členom VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
   (h) pozoveta k odločnemu političnemu vodenju v podporo pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; sporočita državam pogodbenicam Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, da bi s sodelovanjem voditeljev držav in vlad na konferenci podkrepili pomen te pogodbe in procesa pregleda za države; pozoveta predstavnike držav pogodbenic, naj izkoristijo 10. pregledno konferenco za ponovno potrditev tega, da „v jedrski vojni ni mogoče zmagati in je ne bi smeli nikoli bojevati“;
   (i) poudarita, da nekatere države s selektivno uporabo Pogodbe ali nespoštovanjem memorandumov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja spodkopavajo zaupanje v celoten sistem neširjenja jedrskega orožja; pozoveta vse podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, naj izpolnijo obveznosti, ki so jih prevzele;
   (j) pozdravita dejstvo, da se jedrsko orožje ne uporablja že 72 let; posvarita države pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, da bi lahko resno ogrozili svetovno strateško stabilnost in prakso, da se jedrsko orožje ne sme uporabljati, če bi se razmahnile situacije, v katerih bi ga bilo mogoče uporabiti;
   (k) pozoveta države, naj v zvezi s tehnologijami jedrskega orožja in povezanimi raketnimi tehnologijami priznajo sisteme nadzora, razoroževanja in neširjenja kot ključna orodja za krepitev zaupanja, ki znatno prispevajo k stabilnejšemu mednarodnemu varnostnemu okolju, s čimer preprečujejo večje konflikte med državami ter ohranjajo mir in varnost;
   (l) poudarita, da je učinkovito preverjanje jedrskega razoroževanja bistvenega pomena za svet brez jedrskega orožja; si tudi v sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter civilno družbo še naprej in še bolj prizadevata za reševanje izzivov zaradi zahtev glede varnosti, zaščite in neširjenja jedrskega orožja; ponovno potrdita, da bo k strateški stabilnosti in skupni varnosti prispeval le realističen proces omejevanja orožja in izgradnje zaupanja;
   (m) pozove države pogodbenice, naj storijo vse v svoji moči, da bi dosegle nadaljnji napredek pri nadzoru orožja in procesu jedrskega razoroževanja, zlasti s splošnim zmanjšanjem svetovnih zalog jedrskega orožja, ter naj zagotovijo, da se trend zmanjševanja zalog jedrskega orožja, ki je bilo na vrhuncu leta 1986, ne bi obrnil; posreduje sporočilo, da bi bilo treba Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja uporabiti kot platformo za vsa diplomatska prizadevanja na tem področju;
   (n) pozove Združene države Amerike in Rusijo, naj okrepita medsebojno zaupanje in obnovita dialog o možnostih za vzpostavitev novih odnosov na področju nadzora orožja; poudari, da bi jasna zaveza Rusije in ZDA pred deseto pregledno konferenco Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, da bi še pred februarjem 2021 podaljšali novo pogodbo START, pomembno prispevala h konferenci; odločno spodbudi obe strani k pogajanjem o novem instrumentu, ki bi vključeval stacionirano in nestacionirano ter strateško in nestrateško orožje, v kar bi bilo treba zaradi masovnega nameščanja raket vključiti tudi Kitajsko; izrazi zaskrbljenost, ker je Rusija v regiji Orenburg nedavno izstrelila nadzvočno jadralno raketo avangard; spomni Rusijo, da za vse izstreljene nadzvočne jadralne rakete avangard veljajo splošna omejitev 550 vojnih glav iz nove pogodbe START in s tem povezane nadzorne določbe;
   (o) ponovi, da EU globoko obžaluje nedavni propad pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, kar je posledica tega, da Rusija uporablja raketni sistem SSC-8 z jedrsko zmogljivostjo, ki je mobilen, se težko zazna in znižuje prag za uporabo jedrskega orožja v oboroženih spopadih, hkrati pa naj poudari, da to zelo negativno vpliva na evropsko varnost ter na sistem nadzora strateškega jedrskega orožja; obe podpisnici pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega pozove, naj obnovita dialog o tem, kako bi lahko uvedli nov pravno zavezujoč instrument za rakete kratkega in srednjega dosega; podpre prizadevanja, da bi ta instrument multilateralno veljal v vseh državah, ki imajo tovrstno orožje, tudi na Kitajskem;
   (p) izrazi veliko zaskrbljenost nad propadom pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, tudi ob upoštevanju, da bi zlasti izstrelki srednjega dosega utegnili privesti do jedrskega stopnjevanja na evropski celini;
   (q) spodbuja pogovore o možnosti večstranske pogodbe za balistične izstrelke, ki bo presegala pogodbo o jedrskem orožju srednjega dosega med ZDA in Rusijo ter bo vključevala tudi druge strani;
   (r) pozove Združene države in Rusijo, naj drugim pogodbenicam Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in varnostnemu svetu OZN posredujeta izjavo, v kateri bosta opisali, kako nameravata po odstopu od pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega zagotoviti spoštovanje svojih obveznosti na podlagi člena VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; naredi, kar je v ta namen potrebno, v imenu Unije;
   (s) Rusijo pozove, naj izpolni obveznost, ki jo ima v skladu z memorandumom iz Budimpešte, in spoštuje varnostna jamstva, dana Ukrajini;
   (t) obravnava odstop od sistemov za nadzor jedrskega orožja ali njihov propad kot nevaren precedens za Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja; upošteva, da lahko pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja take dogodke obravnavajo kot grožnjo nacionalni varnosti, posledice tega pa bi lahko destabilizirale celotno pogodbo;
   (u) te pomisleke izrazi na deseti pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja 2020; sprejme potrebne diplomatske in politične ukrepe, da bi odpravili neposredno grožnjo, ki jo za Evropsko unijo in države članice predstavlja jedrsko orožje srednjega dosega;
   (v) poudari prispevek držav zveze NATO pri izpolnjevanju zavez iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, kar zadeva zmanjšanje zalog jedrskega orožja za 95 % od konca hladne vojne, spremembo pri usmerjenosti na cilje, zmanjšanje stanja pripravljenosti in njegove vloge v obrambi; pozove zvezo NATO in druge države podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, naj si še naprej prizadevajo za nadaljnje zmanjševanje jedrskega orožja v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, in sicer na podlagi postopnega pristopa, ki spodbuja mednarodno stabilnost in varnost;
   (w) dejstvo, da je Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja sprejelo 122 držav, jo doslej podpisalo 84 in ratificiralo 47 držav, sprejme za dokaz, da želi večina mednarodne skupnosti doseči cilj, da bi bil svet brez jedrskega orožja; poudari, da jedrske razorožitve ni mogoče ločiti od skupne varnosti, ampak jo je mogoče doseči le z upoštevanjem strateškega vidika, ter da mora biti postopna in zagotavljati stalno varnost vseh, hkrati pa preprečevati novo oboroževalno tekmo; opozori, da je pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi kot sredstvo za preprečevanje količinskega povečevanja zalog jedrskega orožja pomemben in nepogrešljiv korak na poti v svet brez tega orožja;
   (x) potrdi, da imajo pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v skladu z določbami te pogodbe pravico do miroljubne uporabe jedrske energije, da bi pokrile svoje dolgoročne energijske potrebe; sodeluje z državami, ki želijo razviti zmogljivosti na tem področju za odgovorno uporabo jedrske energije izključno v miroljubne namene, če bodo izpolnjeni vsi pogoji glede varnosti, zaščite in neširjenja jedrskega orožja; razmisli o ustreznih ukrepih za države, ki ne sodelujejo in ne spoštujejo vseh pogojev v zvezi z varnostjo, varovanjem in neširjenjem jedrskega orožja; pomaga državam, ki želijo razviti zmogljivosti za miroljubno uporabo jedrske energije, in jih obveže, da razvijejo močno kulturo jedrske varnosti, ter naj prizna vlogo in vrednost Mednarodne agencije za atomsko energijo ter njenega varnostnega sistema pri izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in krepitvi okvira za jedrsko varnost;
   (y) prenos jedrske tehnologije, povezane s širjenjem jedrskega orožja, omeji na države pogodbenice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki so sprejele in v celoti izvajajo nadzorne ukrepe agencije IAEA, in tako podpre sklep, sprejet na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 1995, da bi bilo treba v skladu z novim sistemom dobave kot pogoj za prenos občutljive jedrske tehnologije v celoti sprejeti nadzorne ukrepe agencije IAEA in mednarodno zavezujoče obveznosti glede nepridobivanja jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;
   (z) si v skladu z resolucijo iz leta 1995 še naprej prizadeva za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in vsega drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu; podpira pobude za spodbujanje krepitve zaupanja s pomočjo ukrepov za spodbujanje vključujočega dialoga med strokovnjaki in oblikovalci politik ter jim nameni finančno podporo v višini 2,86 milijona EUR za izvajanje projektov;
   (aa) podpre regionalni pristop kot pomembno sredstvo za spodbujanje razorožitve in neširjenja orožja; upošteva izid prvega zasedanja konference o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu; spodbuja vse sodelujoče države, naj storijo vse, da bi na drugem zasedanju konference dosegli napredek pri tem;
   (ab) podpre predlog Švedske o postopnosti, da bi pridobili politično podporo za pragmatične, kratkoročne in uresničljive zaveze za svetovni sistem razoroževanja, splošni cilj tega pa bi bila ponovna vzpostavitev zaupanja, podpiranje ukrepov, usmerjenih v zmanjševanje pomena jedrskega orožja, krepitev navade sodelovanja med državami, zmanjšanje jedrskega tveganja in povečanje preglednosti, kar so vmesni koraki držav pogodbenic na poti k uresničitvi obstoječih obveznosti.
   (ac) pozoveta države pogodbenice, naj pripravijo in izvajajo ukrepe, da bi zmanjšale tveganje za namerno ali nenamerno uporabo jedrskega orožja; ukrepi bi lahko vključevali izboljšanje komunikacijskih kanalov in protokolov, kibernetsko varnost in jasno razlikovanje med konvencionalnimi in jedrskimi sredstvi ter povečanje odpornosti na hibridne grožnje in kibernetske napade, pa tudi podaljšanje časa odločanja med krizo;
   (ad) podpreta zavezo držav z jedrskim orožjem, da bodo preglednost povečale v skladu s 13 ukrepi za razorožitev, sprejetimi leta 2000 na pregledni konferenci Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; opozorita, da bi izboljšanje mehanizma poročanja, in sicer sistematizacija okvirov poročanja za države z jedrskim orožjem, pripomogla k enaki stopnji preglednosti teh držav; v tem smislu namenita posebno pozornost predlogom iz pobude o neširjenju orožja in razorožitvi za večjo preglednost in učinkovitejši postopek pregleda Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
   (ae) se seznanita s predlogom o operacionalizaciji in ustvarjanju okolja za jedrsko razorožitev, ki so ga pripravljalnemu odboru za deseto pregledno konferenco predložile Združene države Amerike in namen katerega je opredeliti in obravnavati dejavnike v mednarodnem varnostnem okolju, ki ovirajo napredek pri razoroževanju, oblikovati bolj praktično uporaben pristop k razoroževanju in pozitivno prispevati k uspešnemu izidu desete pregledne konference; sodelujeta v nadaljnjih razpravah o predlogu v okviru pregledne konference 2020 in tudi potem;
   (af) pozoveta vse države, naj se nemudoma vključijo v razprave o tem, kako bi začeli in končali pomembno nalogo, ki še ni bila pripravljena, to je pogodba o prepovedi proizvodnje cepljivih snovi za jedrsko orožje kot nepogrešljivo orodje za preprečitev nevarnosti, da bi se znova začela tekma v jedrskem oboroževanju in nujen korak za odpravo jedrskega orožja;
   (ag) zagotovita, da bo EU še naprej odločno podpirala Pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov in Organizacijo pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov; opozorita tudi, da mora ta pogodba začeti takoj veljati, da bi preprečili razvijanje novega orožja;
   (ah) ponovno potrdita, da je EU še naprej zavezana skupnemu celovitemu načrtu ukrepanja za Iran, saj je tako najlažje zagotoviti, da bo Iran jedrsko energijo uporabljal zgolj za miroljubne namene, hkrati pa je to pomembno za večjo stabilnost in varnost na Bližnjem vzhodu; še naprej poudarjata pomembno vlogo, ki jo ima EU pri iskanju rešitve za sklenitev jedrskega sporazuma; znova izrazita obžalovanje EU, da so ZDA odstopile od skupnega celovitega načrta ukrepanja ter ponovno uvedle sankcije; pozdravita nasprotovanje predlogu Združenih držav Amerike (ZDA) o ponovni uvedbi sankcij proti Iranu v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN 2231, ki so ga v Združenih narodih (ZN) izrazili Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo (E3), saj ZDA niso več pogodbenice skupnega celovitega načrta ukrepanja; pozdravita skupno izjavo organizacije AEOI in agencije MAAE z dne 26. avgusta 2020 o reševanju vprašanj izvajanja zaščitnih ukrepov, ki jih je opredelila IAEA, v dobri veri, v skladu s katero Iran IAEA zagotavlja dostop do dveh lokacij, ki ju je določila agencija, in omogoča dejavnosti preverjanja agencije MAAE; opozorita na ključno vlogo agencije IAEA kot edine neodvisne mednarodne organizacije, odgovorne za spremljanje in preverjanje zavez glede neširjenja jedrskega orožja; pozoveta Iran, naj zagotovi dosledno spoštovanje zaveze v zvezi z jedrskim orožjem iz celovitega načrta ukrepanja in Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
   (ai) izrazita obžalovanje, da Iran podpira nasilne nedržavne akterje ter razvija in uporablja balistične izstrelke, ki destabilizirajo širši Bližnji vzhod;
   (aj) ponovno izrazita, da EU v celoti podpira cilj popolne, preverljive in nepreklicne denuklearizacije Demokratične ljudske republike Koreje v skladu z vsemi ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN; pozoveta Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj opusti jedrske programe in začne ponovno izvajati zaščitne ukrepe iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in Mednarodne agencije za jedrsko energijo; še naprej podpreta potekajoči dialog in si prizadevata za bolj dejavno vlogo na pogajanjih, pri tem pa izkoristita diplomatske izkušnje EU; opozorita, da Demokratična ljudska republika Koreja ostaja jedrska in balistična grožnja za regijo in svet;
   (ak) še naprej podpirata in ohranjata Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot bistveni multilateralni instrument v korist mednarodnega miru in varnosti, spodbujata njeno univerzalizacijo ter skrbita, da se bodo enakomerno izvajali vsi trije stebri, ki imajo enak pomen in se vzajemno podpirajo; spodbudita vse države podpisnice pogodbe, naj si začnejo znova prizadevati za medsebojno sodelovanje in s še večjo zavzetostjo vztrajajo pri celovitem, doslednem in uravnoteženem izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;
   (al) pozoveta vse države, ki Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja še niso podpisale in ratificirale kot države brez jedrskega orožja, naj to storijo ter do pristopa spoštujejo njene pogoje in se zavežejo ciljem za neširjenje jedrskega orožja in razoroževanje ter dokažejo, da se ne ukvarjajo s prenosom jedrske tehnologije, in podprejo Konvencijo o fizičnem varovanju jedrskega materiala;
   (am) spomnita, da je treba jedrsko razoroževanje izvajati na realističen in postopen način, ob upoštevanju varnostnih interesov vseh, ter, da zmanjšanje strateških tveganj, povezanih z jedrskim orožjem, temelji na preglednosti jedrskih doktrin, dialogu med političnimi in vojaškimi nosilci odločanja ter kriznih komunikacijskih orodjih in ukrepih pozavarovanja;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0130.
(2) UL L 97, 19.4.2000, str. 1.
(3) UL L 106, 27.4.2005, str. 32.
(4) UL L 90, 10.4.2010, str. 8.
(5) UL L 105, 16.4.2019, str. 25.
(6) UL L 149, 7.6.2019, str. 63.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov