Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi tarifnih kvot in drugih uvoznih kvot Unije (COM(2020)0375 – C9-0274/2020 – 2020/0176(COD))

P9_TA(2020)0324 A9-0216/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0375),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0274/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2020, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0216/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. novembra 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi tarifnih kvot in drugih uvoznih kvot Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/2170.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/1511 z dne 16. oktobra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, parafinska olja, pikloram, prosulfokarb, žveplo, triflusulfuron in tritosulfuron (2020/2853(RSP))

P9_TA(2020)0325 B9-0367/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1511 z dne 16. oktobra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, parafinska olja, pikloram, prosulfokarb, žveplo, triflusulfuron in tritosulfuron(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(2), zlasti člena 21 in prvega odstavka člena 17 Uredbe,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/408 z dne 11. marca 2015 o izvajanju člena 80(7) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in pripravi seznama kandidatk za zamenjavo(3),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019, v kateri je nasprotoval podaljšanju obdobja odobritve aktivne snovi klorotoluron(6),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je bil klorotoluron 1. marca 2006 z Direktivo Komisije 2005/53/ES(7) vključen v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS(8) in se šteje, da je odobren v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009;

B.  ker postopek za obnovitev odobritve klorotolurona v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012(9) teče že od leta 2013;

C.  ker je bilo obdobje odobritve aktivne snovi klorotoluron z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 533/2013(10)že podaljšano za eno leto in se je nato od leta 2017 podaljševalo za eno leto z izvedbenimi uredbami Komisije (EU) 2017/1511(11), (EU) 2018/1262(12), (EU) 2019/1589(13) ter se je zdaj z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1511 spet podaljšalo za eno leto, in sicer do 31. oktobra 2021;

D.  ker Komisija ni pojasnila razlogov za podaljšanje in je navedla le, da bo odobritev navedenih snovi verjetno potekla pred sprejetjem sklepa o njeni obnovitvi, saj se je ocenjevanje teh snovi zavleklo zaradi razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati;

E.  ker je cilj Uredbe (ES) št. 1107/2009 zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja ter hkrati ohraniti konkurenčnost kmetijstva Unije; ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti ranljivih skupin prebivalstva, vključno z nosečnicami, dojenčki in otroki;

F.  ker bi bilo treba uporabljati previdnostno načelo in ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2009 navedeno, da bi se smele snovi vključiti v fitofarmacevtska sredstva le takrat, kadar se dokaže, da nedvomno koristijo rastlinski pridelavi, in se ne pričakuje, da bi imele kakršen koli škodljiv vpliv na zdravje ljudi ali živali ali kakršen koli nesprejemljiv vpliv na okolje;

G.  ker je v Uredbi (ES) št. 1107/2007 navedeno tudi, da bi moralo biti obdobje odobritve aktivnih snovi zaradi varnosti časovno omejeno; ker bi moralo biti to obdobje sorazmerno z možnimi tveganji, povezanimi z uporabo teh snovi, kar pa v tem primeru ni bilo upoštevano;

H.  ker je bilo v 14 letih, odkar je bil klorotoluron odobren kot aktivna snov, ugotovljeno, da je verjetno endokrini motilec, kljub tem pa njegova odobritev medtem ni bila pregledana ali umaknjena;

I.  ker imajo Komisija in države članice možnost in odgovornost, da v primeru ugotovljenih možnih škodljivih učinkov na zdravje, pri katerih pa je še vedno prisotna znanstvena negotovost, delujejo v skladu s previdnostnim načelom, in sicer sprejmejo začasne ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so potrebni za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi;

J.  ker je v členu 21 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določeno, da lahko Komisija kadar koli pregleda odobritev aktivne snovi, zlasti če glede na nova znanstvena in tehnična spoznanja meni, da obstajajo znaki, da snov ne izpolnjuje več meril za odobritev iz člena 4, in ker lahko ta pregled privede do umika ali spremembe odobritve snovi;

Povzročanje endokrinih motenj

K.  ker je bil klorotoluron v skladu s harmonizirano razvrstitvijo iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(14) razvrščen kot snov, ki je zelo strupena za vodne organizme, snov, ki je zelo strupena za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki, snov, za katero se sumi, da povzroča raka (Carc. 2), in snov, za katero se sumi, da je škodljiva za nerojenega otroka (Repr. 2);

L.  ker klorotoluronu v znanstvenih publikacijah pripisujejo lastnosti endokrinih motilcev(15);

M.  ker je bil klorotoluron leta 2015 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/408 uvrščen na seznam kandidatk za zamenjavo, saj naj bi imel lastnosti endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo vplivajo na ljudi, in izpolnjuje merila, na podlagi katerih se lahko šteje za obstojno in strupeno snov;

N.  ker se v skladu s točko 3.6.5 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi ne morejo odobriti, če se šteje, da imajo lastnosti endokrinih motilcev, ki lahko škodljivo vplivajo na ljudi, razen če je izpostavljenost ljudi tej aktivni snovi, varovalu ali sinergistu v fitofarmacevtskem sredstvu v realnih predlaganih pogojih uporabe zanemarljiva, tj. če se sredstvo uporablja v zaprtih sistemih ali v drugih pogojih, pri čemer ne pride do stika z ljudmi, in če ostanki zadevne aktivne snovi, varovala ali sinergista na živilih in krmi ne presegajo privzete vrednosti, določene v skladu s točko (b) člena 18(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta(16);

O.  ker je nesprejemljivo, da je v Uniji še vedno dovoljena uporaba snovi, ki verjetno izpolnjuje izključitvena merila za aktivne snovi, ki imajo lastnosti endokrinih motilcev, kar ogroža javno zdravje in zdravje okolja;

P.  ker utegnejo vlagatelji zahtevkov samodejni sistem, ki je del delovnih metod Komisije, ki takoj podaljša obdobje odobritve aktivnih snovi, če ponovna ocena tveganja še ni zaključena, izkoriščati in namerno zavlačevati postopek ponovne ocene, tako da predložijo nepopolne podatke ter zaprosijo za več odstopanj in posebnih pogojev, kar lahko povzroči nesprejemljiva tveganja za okolje in zdravje ljudi, saj se izpostavljenost nevarni snovi medtem nadaljuje;

Q.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 13. septembra 2018 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 o fitofarmacevtskih sredstvih(17) Komisijo in države članice pozval, naj zagotovijo, da se postopkovno podaljšanje obdobja odobritve za čas trajanja postopka v skladu s členom 17 uredbe ne bo uporabljalo za aktivne snovi, ki so mutagene, rakotvorne, strupene za razmnoževanje in zato spadajo v skupino 1A ali 1B, ali aktivne snovi z lastnostmi endokrinih motilcev, ki so škodljive za ljudi ali živali, kot to velja za snovi, kot so flumioksazin, tiakloprid, klorotoluron in dimoksistrobin;

R.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2019(18) nasprotoval že prejšnjemu podaljšanju obdobja odobritve klorotolurona;

S.  ker se Komisija v odgovoru(19) na prejšnje nasprotovanje podaljšanju obdobja odobritve klorotolurona sklicuje le na študijo, na kateri temelji ocena učinka, izvedena pred sprejetjem Uredbe Komisije (EU) 2018/605(20), in v kateri klorotoluron ni bil opredeljen kot potencialni endokrini motilec, ne priznava pa, da ta študija ni privedla do odstranitve klorotolurona s seznama kandidatk za zamenjavo;

T.  ker je Komisija po sprejetju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2100(21) in Uredbe (EU) 2018/605 Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) naročila pripravo usklajenih smernic, da se bodo merila za endokrine motilce, ki jih je sprejela Unija, dosledno uporabljala za ocenjevanje biocidov in pesticidov v Uniji; ker so bile te smernice, ki vključujejo nove teste OECD, objavljene junija 2018(22), vendar se niso uporabile za oceno, ali ima klorotoluron lastnosti endokrinih motilcev;

U.  ker torej klorotoluron ni bil ustrezno ocenjen, da bi lahko rekli, da se ne šteje več za endokrinega motilca;

V.  ker Agencija za varnost hrane še ni ocenila osnutka poročila o oceni obnovitve odobritve klorotolurona;

W.  ker se je po prejšnjem podaljšanju obdobja odobritve več aktivnih snovi, tudi klorotolurona, leta 2019 odobritev z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1589 obnovila oziroma se ni obnovila le v primeru treh od 29 snovi, za 27 snovi pa je bilo z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1511 obdobje odobritve ponovno podaljšano, za nekatere že tretjič;

1.  meni da izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1511 presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi (ES) št. 1107/2009;

2.  meni, da Izvedbena uredba (EU) 2020/1511 ne upošteva previdnostnega načela;

3.  meni, da odločitev o podaljšanju odobritve klorotolurona ni v skladu z varnostnimi merili iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 in ne temelji ne na dokazih, da je njegova uporaba varna, ne na dokazani nujni potrebi po tej aktivni snovi v proizvodnji hrane v Uniji;

4.  poziva Komisijo, naj razveljavi Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1511 in odboru predloži nov osnutek, v katerem bo upoštevala znanstvene dokaze o škodljivih učinkih vseh snovi, na katere se uredba nanaša, zlasti klorotolurona;

5.  poziva Komisijo, naj osnutke izvedbenih uredb o podaljšanju obdobja odobritve predloži le za aktivne snovi, pri katerih glede na trenutna znanstvena dognanja ni pričakovati, da bo Komisija predlagala, da se njihova odobritev ne obnovi;

6.  poziva Komisijo, naj prekliče odobritev snovi, če obstajajo utemeljeni dvomi, da ne bodo izpolnjevale varnostnih meril iz Uredbe (ES) št. 1107/2009;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in pravočasno ponovno oceno dovoljenj za aktivne snovi, za katere so poročevalke, in zagotovijo, da se sedanje zamude čim prej odpravijo;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 344, 19.10.2020, str. 18. (2) UL L 309, 24.11.2009, str. 1. (3) UL L 67, 12.3.2015, str. 18. (4) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (5) UL C 433, 23.12.2019, str. 183. (6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi amidosulfuron, beta ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuronin tritosulfuron (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0027). (7) Direktiva Komisije 2005/53/ES z dne 16. septembra 2005 o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS zaradi vključitve klorotalonila, klorotolurona, cipermetrina, daminozida in tiofanat-metila kot aktivnih snovi (UL L 241, 17.9.2005, str. 51). (8) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1). (9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26). (10) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 533/2013 z dne 10. junija 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi 1-metil-ciklopropen, klorotalonil, klorotoluron, cipermetrin, daminozid, forklorfenuron, indoksakarb, tiofanat-metil in tribenuron (UL L 159, 11.6.2013, str. 9). (11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1511 z dne 30. avgusta 2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 1-metilciklopropen, beta-ciflutrin, klorotalonil, klorotoluron, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dimetenamid-P, flufenacet, flurtamon, forklorfenuron, fostiazat, indoksakarb, iprodion, MCPA, MCPB, siltiofam, tiofanat-metil in tribenuron (UL L 224, 31.8.2017, str. 115). (12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1262 z dne 20. septembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobja odobritve aktivnih snovi 1-metilciklopropen, beta-ciflutrin, klorotalonil, klorotoluron, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dimetenamid-p, diuron, fludioksonil, flufenacet, flurtamon, fostiazat, indoksakarb, MCPA, MCPB, prosulfokarb, tiofanat-metil in tribenuron (UL L 238, 21.9.2018, str. 62). (13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1589 z dne 26. septembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, beta-ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuron in tritosulfuron (UL L 248, 27.9.2019, str. 24). (14) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1). (15) Gl. med drugim: Hong, M., Ping, Z., Jian, X., „Testicular toxicity and mechanisms of chlorotoluron compounds in the miuse“, Toxicology Mechanisms 2007;17(8):483-8. (16) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). (17) UL C 433, 23.12.2019, str. 183. (18) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0027. (19) Ukrepi Komisije na podlagi nezakonodajne resolucije Evropskega parlamenta o osnutku izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve za aktivne snovi amidosulfuron, beta ciflutrin, bifenoks, klorotoluron, klofentezin, klomazon, cipermetrin, daminozid, deltametrin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, fludioksonil, flufenacet, fostiazat, indoksakarb, lenacil, MCPA, MCPB, nikosulfuron, pikloram, prosulfokarb, piriproksifen, tiofanat-metil, triflusulfuron in tritosulfuron, SP(2019)669, https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2019/2826(RSP)&l=sl. (20) Uredba Komisije (EU) 2018/605 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009 z določitvijo znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev (UL L 101, 20.4.2018, str. 33). (21) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2100 z dne 4. septembra 2017 o določitvi znanstvenih meril za ugotavljanje lastnosti endokrinih motilcev v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 301, 17.11.2017, str. 1). (22) Smernice EFSA in ECHA za opredelitev endokrinih motilcev v okviru Uredbe (EU) št. 528/2012 in (ES) št. 1107/2009, EFSA Journal 2018, 16(6):5311, http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5311.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o osnutku izvedbene uredbe Komisije o odobritvi karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov (D069099/01 – 2020/2852(RSP))

P9_TA(2020)0326 B9-0366/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene uredbe Komisije o odobritvi karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov (D069099/01),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/8/ES z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov(2) ter zlasti tretjega pododstavka člena 89(1) Uredbe,

–  ob upoštevanju člena 11 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(3),

–  ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.  ker je namen osnutka izvedbene uredbe Komisije odobriti karbendazim kot obstoječo aktivno snov za uporabo v biocidnih proizvodih 7. vrste proizvodov (sredstva za zaščito prevlek) in 10. vrste proizvodov (zaščitna sredstva v gradbeništvu) za obdobje treh let;

B.  ker se je Komisija zavezala cilju ničelne stopnje onesnaževanja, da bi dosegla okolje brez strupov, kar bi pripomoglo k boljši zaščiti državljanov in okolja pred nevarnimi kemikalijami ter spodbudilo inovacije za razvoj varnih in trajnostnih alternativ;

C.  ker so bila poročila o oceni in ugotovitve države članice poročevalke v zvezi s karbendazimom predložena Komisiji 2. avgusta 2013; ker je iz člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 mogoče izpeljati, da bi bilo treba snovi, katerih ocena je bila v državah članicah dokončana pred 1. septembrom 2013, oceniti v skladu s pogoji iz Direktive 98/8/ES;

D.  ker so bile nevarne lastnosti karbendazima znane že leta 2013, ko je država članica poročevalka predložila poročila o oceni; ker je od predložitve poročil o oceni do osnutka izvedbene uredbe Komisije minilo sedem let;

Pravne trditve

Nesprejemljivo tveganje za okolje

E.  ker bi lahko odobritev karbendazima za uporabo v 7. in 10. vrsti proizvodov pomenila nesprejemljivo tveganje za okolje in zdravje ljudi v nasprotju z Direktivo 98/8/ES;

F.  ker karbendazim izpolnjuje merila za razvrstitev med mutagene snovi kategorije 1B in snovi, strupene za razmnoževanje, kategorije 1B v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter dve merili za razvrstitev med snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmu in so strupene (PBT), in sicer merili o obstojnosti in strupenosti (P in T);

G.  ker so bili v več študijah izraženi tudi pomisleki, da bi lahko bil karbendazim endokrini motilec(5); ker na podlagi mnenja Odbora za biocidne proizvode o karbendazimu za vse proizvode 7. , 9. in 10. vrste proizvodov(6) ni mogoče ničesar zaključiti o njegovih lastnostih endokrinega motilca; ker je zelo zaskrbljujoče, da Komisija še vedno ne ravna v skladu s previdnostnim načelom in predlaga odobritev aktivnih snovi na podlagi nejasnih ocen glede lastnosti endokrinih motilcev, ki temeljijo na razpoložljivih podatkih; ker to, da za posamezno snov na podlagi omejenih razpoložljivih podatkov ni mogoče sklepati o lastnostih endokrinega motilca, ne pomeni, da snov nima lastnosti endokrinega motilca;

H.  ker kljub temu, da so bila poročila o oceni karbendazima predložena pred 1. septembrom 2013, kar pomeni, da čeprav karbendazim izpolnjuje zahteve iz člena 5(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 528/2012, ter člen 5(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 ni relevanten za odločitev o odobritvi(7), je dejstvo, da ima ta snov znane nevarne lastnosti, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, še vedno zelo pomembno in ni bilo v zadostni meri upoštevano pri izvajanju Direktive 98/8/ES ob upoštevanju člena 10 v povezavi s členom 10(1)(b) te direktive;

I.  ker uporaba karbendazima v 7. in 10. vrsti proizvodov pri obdelavi zunanjih barv za fasade, da se prepreči rast gliv in alg, pomeni visoko tveganje za onesnaženje vode zaradi spiranja biocidov s fasad ob padavinah;

J.  ker je bilo v študiji(8) ugotovljeno, da je bil karbendazim v Nemčiji odkrit v več kot 90 % vzorcev iz naprav za prečiščevanje deževnice in v več kot 50 % vzorcev iz povodij meteorske vode, od koder neprečiščena deževnica odteka v vodna telesa ali ponika v podtalnico;

K.  ker je bilo v mnenju Odbora za biocidne proizvode za 9. vrsto proizvodov (sredstva za zaščito vlaken, usnja, gume in polimeriziranih materialov) ugotovljeno, da karbendazim ni bil odobren ravno zato, ker njegovo spiranje z obdelanih površin z deževnico povzroča nesprejemljivo tveganje za površinske vode in usedlinske plasti ter ker niso na voljo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja;

L.  ker je bilo v mnenjih Odbora za biocidne proizvode za 7. in 10. vrsto proizvodov ugotovljeno, da uporaba karbendazima na prostem, vključno z barvami (7. vrsta proizvodov) in mavci (10. vrsta proizvodov), predstavlja nesprejemljivo tveganje za površinske vode in usedline, saj niso na voljo nikakršni ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bi se preprečili izpusti v kanalizacijo skozi življenjsko dobo obdelanih predmetov (pet let za 7. vrsto in 25 let za 10. vrsto proizvodov);

M.  ker bi zaradi odobritve karbendazima za uporabo v proizvodih 7. in 10. vrste celo za kratko, triletno obdobje prišlo do neposrednega izpusta karbendazima v okolje prek deževnice v obdobju do 25 let;

N.  ker je Švedska v manjšinskem mnenju Odboru za biocidne proizvode navedla, da spiranje nanešenih proizvodov (npr. v barvah in mavcih) med njihovo življenjsko dobo pri uporabi na prostem pomeni nesprejemljivo tveganje za okolje in da v skladu s poročilom o oceni tega tveganja ni mogoče ublažiti;

O.  ker se na podlagi tega, da je bilo v mnenjih Odbora za biocidne proizvode ugotovljeno, da uporaba karbendazima v proizvodih 7., 9. in 10. vrste predstavlja enako nesprejemljivo tveganje, karbendazim ne bi smel odobriti za vse vrste uporabe na prostem, in ne samo za proizvode 9. vrste;

P.  ker lahko tudi uporaba karbendazima v zaprtih prostorih pomeni nesprejemljivo tveganje, saj so bili v študijah(9) izraženi pomisleki, da je prisotnost karbendazima v površinskih vodah predvsem posledica odvajanja prečiščene odpadne vode iz gospodinjstev in industrijskih odpadnih voda, čeprav je bilo v mnenjih Odbora za biocidne proizvode ugotovljeno, da so tveganja za okolje zaradi uporabe karbendazima v zaprtih prostorih sprejemljiva;

Pogoji odobritve ne zmanjšujejo tveganj

Q.  ker se karbendazim glede na ugotovljena okoljska tveganja za ocenjene uporabe v skladu z osnutkom izvedbene uredbe Komisije lahko odobri, če so izpolnjene nekatere specifikacije in pogoji glede njegove uporabe, zlasti da se pri oceni pripravkov, ki se uporabljajo v barvah ali mavcih, namenjenih za uporabo na prostem, posebno pozornost nameni površinski vodi, usedlinam, tlom in podtalnici;

R.  ker mnenji Odbora za biocidne proizvode za proizvode 7. in 10. vrste opozarjata na nesprejemljiva tveganja za površinske vode in usedline ter navajata, da za ocenjene uporabe niso na voljo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, da bi preprečili izpuste v kanalizacijo;

S.  ker je poziv Komisije, da se k odobritvi priložijo specifikacije in pogoji, zelo nejasen in ne zadošča, da bi se zmanjšali pomisleki glede nesprejemljivih tveganj; ker osnutek izvedbene uredbe Komisije ne zahteva, da države članice predpišejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja, temveč le, da so pozorne na tveganja; ker osnutek izvedbene uredbe Komisije ne upošteva dejstva, da je bilo v spremnih dokumentih ugotovljeno, da niso na voljo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja;

Skladnost med odločitvijo o obvladovanju tveganja in znanstvenimi dokazi, na katerih temelji

T.  ker mora biti odločitev Komisije ob sprejetju ukrepa za obvladovanje tveganja skladna z znanstvenimi dokazi, na katerih temelji, kot je potrdilo Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče); ker Komisiji ni treba upoštevati znanstvenega mnenja, podanega med postopkom odločanja, vendar mora nato navesti posebne razloge za svoje ugotovitve, ki imajo enakovredno znanstveno vrednost kot tiste iz mnenja; ker mora v obrazložitvi pojasniti, zakaj mnenja ne upošteva(10);

U.  ker je odločitev o odobritvi karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov močno v nasprotju z ugotovitvijo mnenj Odbora za biocidne proizvode, da uporaba karbendazima na prostem v barvah (7. vrsta proizvodov) in mavcih (10. vrsta proizvodov) pomeni nesprejemljivo tveganje za površinske vode in usedline ob upoštevanju člena 10 Direktive 98/8/ES v povezavi s členom 5(1)(b) te direktive;

V.  ker so razlogi za odstopanje od ugotovitev mnenj Odbora za biocidne proizvode, ki jih Komisija navaja v osnutku izvedbene uredbe, omejeni na argumente, da je za polno odobritev biocidnih proizvodov potreben dodaten korak na ravni držav članic in da bo kmalu opravljen pregled v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012;

W.  ker to ne pojasnjuje, zakaj karbendazim po mnenju Komisije ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za uporabo v 7. in 10. vrsti proizvodov v skladu z Direktivo 98/8/ES, zlasti ker pa naj bi uporaba iste aktivne snovi v proizvodih 9. vrste predstavljala nesprejemljivo tveganje, zaradi česar je bila sprejeta odločitev, da se za to vrsto proizvodov dovoljenje ne izda;

X.  ker obrazložitev odstopanja od ugotovitev mnenj Odbora za biocidne proizvode ni nujna le za nadzor Sodišča, temveč tudi za to, da lahko Parlament ustrezno izvaja svoja nadzorna pooblastila;

Preučitev razpoložljivih alternativ

Y.  ker se v skladu z mnenjem Odbora za biocidne proizvode za 7. vrsto proizvodov karbendazim uporablja kot fungicid v biocidnih pripravkih za zaščito prevlek, ki se uporabijo pri končnem nanosu, kot so barve, ali so del njega; ker naj bi se v skladu z mnenjem Odbora za biocidne proizvode za 10. vrsto proizvodov karbendazim uporabljal kot fungicid v sredstvih za zaščito gradbenih materialov, ki se uporabijo na končnih izdelkih, kot so mavci, ali so del njih;

Z.  ker je Komisija na podlagi samo enajstih nezaupnih prispevkov tretjih oseb, pri čemer je šlo za podjetja ali industrijska združenja, prispevki pa so bili podani leta 2014, sklenila, da za karbendazim niso na voljo ustrezne alternative; ker bi morale biti druge morebitne razpoložljive informacije, ki podpirajo odločitev Komisije, na voljo Parlamentu, da bo lahko v celoti izvajal svoja nadzorna pooblastila;

AA.  ker se v skladu z mnenji Odbora za biocidne proizvode v večini prispevkov ni razlikovalo med uporabami karbendazima v 7., 9. in 10. vrsti proizvodov, zaradi česar Komisija ni mogla ustrezno oceniti razpoložljivosti alternativ vsaki od vrst proizvodov in uporab;

AB.  ker informacije iz prispevkov še zdaleč niso dovolj podrobne in posodobljene, da bi lahko sklepali, da ni ustreznih alternativ karbendazimu za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov;

AC.  ker so avtorji prispevkov zlasti za 7. vrsto proizvodov izjavili, da je karbendazim v barvah tehnično mogoče nadomestiti, vendar je to po njihovem mnenju preveč zamudno in predrago;

AD.  ker so avtorji prispevkov zlasti za 10. vrsto proizvodov izjavili, da je karbendazim v barvah tehnično mogoče nadomestiti, vendar je to po njihovem mnenju preveč zamudno in predrago; ker zaradi zelo majhnega števila odobrenih aktivnih snovi za to vrsto proizvodov informacije, ki so na voljo Odboru za biocidne proizvode, po njegovem mnenju trenutno ne zadoščajo za odločitev o tem, ali obstajajo druge aktivne snovi, ki bi lahko zamenjale uporabo karbendazima kot zaščitnega sredstva v mavcih z visoko vrednostjo pH;

AE.  ker je bilo v večini prispevkov, predloženih Komisiji leta 2014, ugotovljeno, da je alternative karbendazimu za proizvode 7. in 10. vrste sicer težko najti, ni pa nemogoče;

AF.  ker so imeli vlagatelji sedem let časa, da raziščejo morebitne alternative karbendazimu, ki ima dobro znane škodljive lastnosti;

AG.  ker Komisija zato ni izpolnila svoje dolžnosti, da preuči razpoložljivost ustreznih nadomestnih snovi v skladu s členom 10(5) Direktive 98/8/ES; ker ni bila podana razlaga, ki bi natančno opredelila, na podlagi česa je Komisija sklenila, da ustrezne in zadostne alternativne snovi niso na voljo; ker je to zaradi toksikološkega profila te snovi zelo pomembno za končno odločitev o tej odobritvi;

AH.  ker uporaba karbendazima v proizvodih 9. vrste ni bila odobrena; ker se nobena prejeta informacija, navedena v mnenju Odbora za biocidne proizvode, ni strogo nanašala zgolj za proizvode 9. vrste; ker so tretje strani v prispevkih izrazile enake pomisleke za proizvode 9. vrste kot za proizvode 7. in 10. vrste glede omejenega števila razpoložljivih alternativ ter glede potrebnega časa in stroškov za razvoj enako učinkovite alternative karbendazimu;

AI.  ker so v skladu z mnenji Odbora za biocidne proizvode avtorji prispevkov za proizvode 7. in 10. vrste poudarili, da je težko oceniti razpoložljivost alternativ, saj je treba številne še pregledati v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012; ker je nesprejemljivo, da zamuda pri izvajanju programa pregledovanja služi kot opravičilo za ovirano varovanje zdravja ljudi in okolja;

Politični argumenti

AJ.  ker je nesprejemljivo, da se Komisija odloči odložiti neodobritev snovi, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in okolje, zgolj z utemeljitvijo, da bo neodobritev s pomočjo Uredbe (EU) št. 528/2012 bolj sistematična pri prihodnjih pregledih;

AK.  ker osnutek izvedbene uredbe Komisije določa, da bi morali pristojni organi držav članic v skladu s točko 10 Priloge VI k Uredbi (EU) št. 528/2012 oceniti, ali je na njihovem ozemlju mogoče izpolniti pogoje iz člena 5(2) te uredbe, da bi se sprejela odločitev, ali se lahko odobri biocidni proizvod, ki vsebuje karbendazim;

AL.  ker Komisija ne bi smela prelagati odgovornosti za zavrnitev trženja biocidnih proizvodov, ki vsebujejo karbendazim, na države članice z utemeljitvijo, da informacije, pridobljene med javnim posvetovanjem o snoveh, ki bi ga lahko nadomestile, niso dovolj kakovostne;

AM.  ker bo morala biti v skladu s predlogom Komisije na obdelanih izdelkih le oznaka z omejenimi informacijami, zanjo pa ne bo potreben regulativni pregled, preden bo izdelek dan na trg in se bo z njim trgovalo med državami članicami; ker se ne bo ocenjevalo, ali se učinkovitost proizvoda ujema z navedbami na oznaki, saj proizvoda ni treba odobriti;

AN.  ker to ne zagotavlja dovolj visoke stopnje varovanja zdravja ljudi in okolja niti enakih konkurenčnih pogojev za podjetja iz Unije in tista zunaj Unije;

1.  meni da osnutek izvedbene uredbe Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem in vsebino Direktive 98/8/ES ali Uredbe (EU) št. 528/2012;

2.  glede na

osnutek izvedbene uredbe Komisije za odobritev karbendazima kot obstoječe aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov tudi za kratko obdobje treh let ni sorazmeren glede na nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje in bi morala zato Komisija sprejeti sklep o nesprejemljivih tveganjih, saj je uporaba karbendazima v proizvodu še vedno zaskrbljujoča;

3.  meni, da informacije, ki jih je Komisija navedla v osnutku izvedbene uredbe, niso dovolj, da bi lahko Parlament ustrezno izvajal svoja nadzorna pooblastila;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbene uredbe in odboru predloži nov osnutek v katerem bo predlagala, naj se karbendazim kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih 7. in 10. vrste proizvodov ne odobri;

5.  ponavlja, da odobritev snovi, ki je razvrščena kot mutagena snov kategorije 1B, snov strupena za razmnoževanje kategorije 1B in snov, ki ima morda lastnosti endokrinih motilcev, kljub temu, da so bila poročila o oceni predložena pred 1. septembrom 2013, pri obravnavanih vrstah uporabe pomeni nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. (2) UL L 167, 27.6.2012, str. 1. (3) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (4) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1). (5) Morinaga, H. in drugi, A Benzimidazole Fungicide, Benomyl, and Its Metabolite, Carbendazim, Induce Aromatase Activity in a Human Ovarian Granulose-Like Tumor Cell Line (KGN), Endocrinology 2004, 145(4): 1860–1869; Kim, D-J. in drugi, Benomyl induction of brain aromatase and toxic effects in the zebrafish embryo, Journal of Applied Toxicology 2009, 29: 289–294; Goldman, J.M. in drugi, Effects of the benomyl metabolite, carbendazim, on the hypothalamic-pituitary reproductive axis in the male rat, Toxicology 1989, 57(2): 173–182; Jiang, J. in dr, Carbendazim has the potential to induce oxidative stress, apoptosis, immunotoxicity and endocrine disruption during zebrafish larvae development, Toxicology in Vitro 2015, 29(7): 1473–1481; Singh, S., Singh, N., Kumar, V. in dr, Toxicity, monitoring and biodegradation of the fungicide carbendazim, Environmental Chemistry Letters 2016, 14: 317–329; Jin, C., Zeng, Z., Wang, C., Luo, T., Wang, S., Zhou, J., Ni, Y., Fu, Z., Jin, Y., Insights into a Possible Mechanism Underlying the Connection of Carbendazim-Induced Lipid Metabolism Disorder and Gut Microbiota Dysbiosis in Mice, Toxicological Sciences 2018, 166(2): 382–393; Durand, P., Martin, G., Blondet, A., Gilleron, J., Carette, D., Janczarski, S., Christin, E., Pointis, G., Perrard, M.H., Effects of low doses of carbendazim or iprodione either separately or in mixture on the pubertal rat seminiferous epithelium: An ex vivo study, Toxicology In Vitro 2017, 45(3): 366–373; Jin, Y., Zeng, Z., Wu, Y., Zhang, S., Fu, Z., Oral Exposure of Mice to Carbendazim Induces Hepatic Lipid Metabolism Disorder and Gut Microbiota Dysbiosis, Toxicological Sciences 2015, 147(1): 116–26; Rama, E.M., Bortolan, S., Vieira, M.L., Gerardin, D.C., Moreira, E.G., Reproductive and possible hormonal effects of carbendazim, Regulatory Toxicology and Pharmacology 2014, 69(3): 476–486. (6) Mnenje Odbora za biocidne proizvode z dne 10. decembra 2019 o vlogi za odobritev aktivne snovi: karbendazim, vrsta proizvoda: 7; Mnenje Odbora za biocidne proizvode z dne 27. februarja 2019 o vlogi za odobritev aktivne snovi: karbendazim, vrsta proizvoda: 9; Mnenje Odbora za biocidne proizvode z dne 10. decembra 2019 o vlogi za odobritev aktivne snovi: karbendazim, vrsta proizvoda: 10; https://echa.europa.eu/regulations/biocidal-products-regulation/approval-of-active-substances/bpc-opinions-on-active-substance-approval?diss=true&search_criteria_ecnumber=234-232-0&search_criteria_casnumber=10605-21-7&search_criteria_name=Carbendazim. (7) Mnenja Odbora za biocidne proizvode za 7. in 10. vrsto proizvodov, str. 14. (8) https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/479/ publikationen/texte_169-2020_belastung_der_umwelt_mit_bioziden_realistischer_erfassen_-_schwerpunkt_eintraege_ueber_klaeranlagen.pdf (9) Merel, S., Benzing, S., Gleiser, C., Di Napoli-Davis, G., Zwiener, C., Occurrence and overlooked sources of the biocide carbendazim in wastewater and surface water, Environmental Pollution 2018, 239: 512–521. (10) Glej zadevo T-837/16, Švedska proti Komisiji, ECLI:EU:T:2019:144, točka 69.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o analizi evropskih volitev (2020/2088(INI))

P9_TA(2020)0327 A9-0211/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti členov 10, 14 in 17(7),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 20 in 22,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti členov 21, 39 in 52(1),

–  ob upoštevanju izjave o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji, priložene Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zlasti člena 21,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in zlasti člena 25,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov in zlasti člena 29,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic in zlasti načela 1,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2018/994 z dne 13. julija 2018 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta (EU) 2018/937 z dne 28. junija 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta št. (EU, Euratom) 2018/767 z dne 22. maja 2018 o določitvi obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2019/493 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2019 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament(5),

–  ob upoštevanju spremenjenega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2018 o predlogu sklepa Sveta o določitvi obdobja za devete volitve poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta(11),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 16. julija 2019 o izvolitvi predsednice Komisije(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o tujem vmešavanju v volitve in dezinformacijah v nacionalnih in evropskih demokratičnih procesih(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o stanju razprave o prihodnosti Evrope(14),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, in določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata(15),

–  ob upoštevanju informativnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. marca 2019 o pravici invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dela Medparlamentarne unije na področju enakosti spolov, zlasti njenega akcijskega načrta za parlamente, ki upoštevajo enakost spolov,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9‑0211/2020),

A.  ker je bila volilna udeležba na evropskih volitvah leta 2019 najvišja na vseh volitvah v Evropski parlament v zadnjih 20 letih, in sicer 50,66 % (povečanje za osem odstotnih točk v primerjavi z letom 2014), kar kaže na to, da se evropski državljani vse bolj zanimajo za razvoj dogodkov na ravni EU in menijo, da zakonodaja EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje; vendar se za to številko skrivajo velike razlike med državami članicami, stopnja neudeležbe pa ostaja visoka, zato je treba storiti več za izboljšanje udeležbe na evropskih volitvah;

B.  ker sta po ugotovitvah raziskave Eurobarometer, ki jo je Parlament naročil po evropskih volitvah leta 2019, stanje gospodarstva in okolje glavni prednostni nalogi volivcev, kar jasno kaže, da si državljani, ki so sodelovali na evropskih volitvah, želijo več ukrepov na ravni EU na teh dveh področjih politike, na katerih si EU in nacionalni organi delijo pristojnost(16);

C.  ker se s pravo izbiro volilnega sistema ustvarja ustrezno okolje, v katerem lahko državljani verjamejo v svojo temeljno demokratično pravico, da glasujejo za svoje demokratične predstavnike, politični predstavniki pa lahko prisluhnejo volivcem in zastopajo njihove interese, s tem pa se ustvarja samoučinkovitost državljanov;

D.  ker ugotovitve raziskave Eurobarometer kažejo, da je bil udeležba delno višja zaradi večje udeležbe mladih, čeprav je še vedno veliko verjetneje, da bodo volili ljudje v starostni skupini nad 40 let; ker je več kot 50 % mladih glasovalo iz občutka državljanske dolžnosti in v odziv na izredne podnebne razmere;

E.  ker je imelo neumorno sodelovanje civilne družbe pomembno vlogo v proevropskem diskurzu pred evropskimi volitvami;

F.  ker je z višjo udeležbo na volitvah povezano tudi to, da so na njih pridobile proevropske stranke, ki prejemajo glasove mlajših generacij, kar je prispevalo k proevropski večini v Evropskem parlamentu, vendar pa je treba dosežke evroskeptikov, populistov in nacionalističnih gibanj, ki ogrožajo projekt povezovanja EU, obravnavati kot opozorilo;

G.  ker je višja volilna udeležba tudi znak, da želijo državljani EU hitro, demokratično in učinkovito ukrepati v zvezi s pomembnimi vprašanji, kot so zaposlovanje, življenjski stroški, socialni damping, podnebne spremembe, migracije, varstvo temeljnih pravic in demokratizacija;

H.  ker moramo biti učinkovitejši in proaktivnejši pri izkoriščanju vseh komunikacijskih sredstev, vključno z digitalno tehnologijo, da bi spodbudili močno povezavo med političnimi odločitvami, sprejetimi na ravni EU, in občutkom povezanosti volivcev z institucijami EU;

I.  ker se je enakost spolov med poslanci Evropskega parlamenta povečala (41 % žensk v letu 2019, kar je več kot 37 % leta 2014), vendar zastopanost spolov v Parlamentu še vedno ni uravnotežena; ker te številke skrivajo precejšnje razlike med državami članicami in številne izzive, ki jih je treba še premagati, če želimo doseči enakost spolov;

J.  ker je Ursula von der Leyen prva predsednica Evropske komisije; ker je 13 članov Komisije žensk, kar predstavlja največji delež komisark v zgodovini;

K.  ker bi morala biti raznolika in večkulturna evropska družba bolje zastopana v Evropskem parlamentu;

L.  ker 15 držav članic še vedno omejuje volilne pravice invalidov, kar preprečuje pomembno udeležbo in zastopanost teh državljanov v demokratičnih procesih; ker na zadnjih evropskih volitvah približno 800 000 državljanov EU ni moglo uveljaviti svoje volilne pravice zaradi invalidnosti ali duševnih težav, saj jim nacionalni predpisi tega niso omogočali;

M.  ker sta dejavnika, ki povečujeta število ljudi v dolgotrajni oskrbi in bolnišnicah demografske spremembe in staranje naše družbe; ker je treba v številnih državah članicah spodbujati širšo uporabo posebnih formalnih ureditev za te ljudi;

N.  ker se rok za vpis v volilni imenik med državami članicami zelo razlikuje, in sicer od 90 do 3 dni pred volitvami; ker informativno poročilo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o pravici invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament vsebuje priporočilo, naj se volilni imeniki zaključijo največ dva tedna pred volitvami;

O.  ker Evropsko združenje nacionalnih organizacij za delo z brezdomci (FEANTSA) in fundacija Abbé-Pierre(17) v skupnem poročilu navajata, da je v EU vsaj 700 000 brezdomcev, skoraj 9 milijonov gospodinjstev pa živi v zelo neprimernih stanovanjih; ker se je to število v desetih letih povečalo za 70 %; ker se brezdomci zelo težko udeležijo volitev;

P.  ker tri države članice še niso v celoti ratificirale reforme akta o volitvah iz leta 1976, ki jo je Evropski parlament sprejel z zakonodajno resolucijo z dne 4. julija 2018 o osnutku sklepa Sveta o spremembi Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, priloženega Sklepu Sveta 76/787/ECSC, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976(18);

Q.  ker bi moral Parlament z novim zagonom in zavzemanjem za enotna evropska volilna pravila podpirati svoje predloge sprememb akta o volitvah, ki ga nekatere države članice še niso ratificirale;

R.  ker je po evropskih volitvah leta 2019 prišlo do nastanka nove parlamentarne večine, sestavljene iz različnih političnih skupin z jasno proevropsko identiteto;

S.  ker zaradi nasprotovanja Sveta volitve 2019 niso privedle do izbire predsednika Komisije izmed različnimi vodilnimi kandidati, zaradi česar je zaupanje v postopek upadlo; ker je za izvolitev predsednika Komisije potrebna podpora večine poslancev Evropskega parlamenta; ker so le nekateri državljani EU, ki so sodelovali na evropskih volitvah, menili, da bi lahko njihov glas vplival na izvolitev predsednika Komisije, kar poudarja potrebo po ozaveščanju državljanov EU o tem postopku;

T.  ker postopek vodilnih kandidatov še ni v celoti oblikovan; ker med drugim vodilnim kandidatom ne omogoča, da bi uradno kandidirali, kar bi vsem evropskim volivcem omogočilo, da bi glasovali za svoje vodilne kandidate in vedeli, kdo so kandidati za predsedstvo Komisije in kako so jih izbrale evropske politične stranke; ker je Parlament izpostavil to vprašanje v sklepu z dne 7. februarja 2018 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(19);

U.  ker je treba sistem vodilnih kandidatov nujno prenoviti s poglobljenim razmislekom na konferenci o prihodnosti Evrope, pri čemer je treba upoštevati sorazmernost evropskega volilnega sistema, in mora biti pripravljen za uporabo na naslednjih evropskih volitvah leta 2024; ker bi moral ta razmislek vključevati tudi de facto politično vlogo Komisije in njenega predsednika ter vse s tem povezane spremembe postopka odločanja Unije;

V.  ker je le 8 % anketirancev izjavilo, da so glasovali na zadnjih volitvah, da bi vplivali na izbiro naslednjega predsednika Komisije(20), kar kaže, da je treba postopek izbire predsednika Komisije nujno razjasniti, volivcem pa zagotoviti večjo preglednost;

W.  ker bi institucionalni predlogi, kot so nadnacionalne liste, kar je Parlament priznal v svoji resoluciji z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta, ki evropskim političnim strankam in gibanjem namenja bolj osrednje mesto na evropskih volitvah, preoblikovanje Sveta v drugo zakonodajno zbornico Unije, kot je bilo predlagano v resoluciji z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije, korenito preobrazile sedanje evropske volitve v resnično enotne evropske volitve, v nasprotju s seštevkom 27 ločenih nacionalnih volitev, ki je današnje stanje;

X.  ker je bil postopek pregleda izjav o interesih in predstavitev kandidatov za komisarje v Evropskem parlamentu pomemben korak k povečanju odgovornosti Komisije do Parlamenta in javnosti na splošno; ker bi lahko ta postopek v prihodnosti še izboljšali in bi ga bilo treba izboljšati;

Y.  ker so bili demokratični procesi na ravni držav članic in EU tarča tujih sil, včasih v povezavi z notranjimi akterji, ki so želele vplivati na izid volitev in oslabiti Unijo; ker so mehanizmi, ki so jih vzpostavile institucije EU, kot sta kodeks ravnanja proti dezinformacijam in sistem hitrega obveščanja za volitve, prispevali k ublažitvi tujega vmešavanja med volilno kampanjo;

Z.  ker so zahteve Komisije za platforme družbenih medijev pred volitvami ustvarile zmedo in imele nehotene posledice, kot je prepoved vseevropskih političnih oglasov, ki je eden od poglavitnih instrumentov za evropske politične stranke, ki omogočajo, da jih lahko volivci opredelijo in prepoznajo med evropskimi volilnimi kampanjami; ker bi morale institucije zlasti v zvezi s tem razviti medinstitucionalni pristop, da bi pozitivno vplivale na varnost in stabilnost volilnega procesa; ker je kodeks ravnanja povsem prostovoljen in se osredotoča na preglednost, ne pa na dejanske omejitve, kot so ciljno usmerjeni politični oglasi;

AA.  ker so evropske politične stranke in fundacije spodbujevalci uspešne evropske politične razprave na evropskih volitvah in zunaj njih in bi morale biti bolj vidne; ker bi morale zaradi te pomembne vloge evropske politične stranke in politične fundacije zagotoviti čim večjo finančno preglednost sredstev, ki jih upravljajo, zlasti sredstev iz proračuna EU;

AB.  ker se evropske politične stranke soočajo z različnimi omejitvami kampanj med evropskimi volitvami, vključno z omejenimi možnostmi za financiranje kampanj in skupnih dejavnosti z nacionalnimi strankami, ki so njihove članice, prav tako pa ne smejo izvajati kampanj na nacionalnih referendumih o evropskih zadevah;

AC.  ker je pojav novih političnih strank in gibanj pred evropskimi volitvami pokazal, da se državljani zanimajo za politične inovacije;

AD.  ker so različna nacionalna pravila za ustanavljanje strank in dostop do evropskih volitev še vedno velika ovira za politične inovacije in ustvarjanje resnične vseevropske politične razprave;

AE.  ker naj bi bilo poročilih zaradi organizacije registracije volivcev v Združenem kraljestvu približno milijon evropskih državljanov prikrajšanih za možnost uveljavljanja svoje volilne pravice na evropskih volitvah;

1.  pozdravlja višjo udeležbo na evropskih volitvah leta 2019, kar dokazuje, da je mogoče obrniti trend zmanjševanja volilne udeležbe v Evropi, je pa vseeno razočaran, ker se še vedno veliko volilnih upravičencev v EU, in sicer skoraj polovica, volitev ni udeležilo; priznava pomembno vlogo kampanj, ki so jih vodile institucije EU in organizacije civilne družbe, za povečanje volilne udeležbe, zlasti kampanje Parlamenta „Tokrat grem volit“; poudarja, da je treba na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni bolj ukrepati in volivce spodbuditi k udeležbi na evropskih volitvah; meni, da ta večja udeležba kaže, da vse več državljanov meni, da je EU ustrezna raven za reševanje izzivov našega časa, kot so gospodarstvo in trajnostna rast, podnebne spremembe in varstvo okolja, socialne neenakosti in neenakosti med spoloma, digitalna revolucija, spodbujanje svobode, človekovih pravic in demokracije, demografija in geopolitična vprašanja, kot so migracije in zunanja politika, varnost in vloga EU v svetu; zato poziva vse institucije EU, naj prevzamejo odgovornost in ukrepajo v skladu z mandatom, ki so jim ga neposredno ali posredno zaupali državljani;

2.  je prepričan, da lahko trend povečanja volilne udeležbe ponovimo, če okrepimo vez in odgovornost med volivci in kandidati ter če bodo v vseh državah članicah razpravljali o izzivih in političnih programih na ravni EU;

3.  pozdravlja precejšnje povečanje udeležbe mladih na volitvah; ponovno poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata pomisleke, ki jih mladi izrazijo v okviru javnega posvetovanja in konference o prihodnosti Evrope, saj so ključnega pomena za življenje naslednjih generacij; predlaga, da države članice razmislijo o uskladitvi najnižje starosti volivcev, da bi še povečale udeležbo mladih volivcev;

4.  pozdravlja, da je po zadnjih volitvah zastopanost spolov v Parlamentu bolj uravnotežena; poudarja pa, da je stanje mogoče še izboljšati, saj še vedno nismo dosegli resnično uravnotežene zastopanosti spolov v Parlamentu, in ugotavlja, da so glede tega velike razlike med državami članicami, in sicer je bilo v nekaterih med izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta 50 % žensk, v nekaterih pa ni bila izvoljena niti ena poslanka; zato poziva države članice in institucije Unije, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje načela enakosti med moškimi in ženskami v celotnem volilnem procesu; v zvezi s tem poudarja pomen uravnotežene zastopanosti spolov na volilnih seznamih; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom in drugimi organi, kot je Beneška komisija, pripravi priporočila za države članice, da bi povečali zastopanost žensk v Evropskem parlamentu, in poziva k uvedbi seznamov z enakim številom kandidatov in kandidatk na volilnih mestih, na primer z izmenjavanjem kandidatov in kandidatk na seznamih ali z drugimi podobnimi metodami, saj v številnih državah članicah nimajo zakonodaje, ki bi zagotavljala politično enakopravnost za volitve;

5.  ugotavlja, da je le nekaj poslancev Evropskega parlamenta pripadnikov etničnih, jezikovnih ali drugih manjšin(21); meni, da sta boj proti rasizmu in odprava izključenosti in diskriminacije dolžnosti, ki izhajata iz vrednot EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da je treba na nacionalni in evropski ravni storiti več in manjšine še v večji meri vključiti na volilne sezname in v volitve, ter poziva države članice in politične stranke, ki sodelujejo na evropskih volitvah, naj proaktivno ukrepajo in povečajo zastopanost nezadostno zastopanih skupin;

6.  v zvezi s tem opozarja na posebne težave, s katerimi se na področju politične udeležbe soočajo Romi, zlasti kar zadeva dostop do postopkov za registracijo volivcev, med drugim ker nimajo osebnega dokumenta; poziva države članice, naj izboljšajo izobraževanje romskih volivcev in povečajo njihovo udeležbo na volitvah;

7.  ugotavlja, da bi se lahko oblikovala podobna priporočila v zvezi z uveljavljanjem pasivne in aktivne volilne pravice invalidov; z veliko zaskrbljenostjo opozarja, da leta 2019 zaradi nacionalnih predpisov približno 800 000 invalidov v Uniji ni moglo voliti; poziva države članice, naj si bolj izmenjujejo zglede dobre prakse, da bi izboljšale dostop do volišč za invalide; poudarja, da je to, kako so volitve praktično organizirane, za volivce invalide enako pomembno kot dostop do informacij ali do volišč;

8.  poziva države članice, naj poskrbijo za to, da bodo lahko vsi, ki imajo volilno pravico, tudi državljani EU, ki živijo zunaj matične države, brezdomci in zaporniki, ki imajo to pravico v skladu z nacionalnimi predpisi, to pravico tudi uveljavljali;

9.  ugotavlja, da imamo zaradi različnih volilnih kultur vrsto različnih volilnih sistemov; priporoča, da se z jasnimi predpisi, priporočili in smernicami zagotovita približevanje k enotni evropski volilni zakonodaji in enakost glasovanja za državljane EU, zlasti kar zadeva pravico, da registrirajo stranko in kandidirajo na volitvah, dostop do glasovanja, imenovanje kandidatov, dostopnost, glasovanje prek zastopnika ali glasovanje na daljavo in volilne dneve;

10.  priznava, da so bile evropske volitve leta 2019 kljub negotovosti zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU dobro organizirane; v zvezi s tem poudarja, da so se s pomočjo zaščitne klavzule, ki jo je Evropski parlament določil v resoluciji z dne 7. februarja 2018, njegovi sedeži po brexitu brez težav porazdelili;

11.  poziva države članice, naj pred volitvami leta 2024 dajo konzulatom na voljo več sredstev, da bodo lahko bolje preverjali glasovanje, in naj javnost seznanijo s tem, da je nezakonito večkrat glasovati na istih volitvah;

12.  poziva države članice, naj izboljšajo svoje predpise in brezdomcem olajšajo glasovanje; poudarja, da lahko zahteva, da ljudje predložijo dokazilo o naslovu prebivanja za to, da lahko volijo, kot je določeno v Direktivi Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani(22), služi izključevanju brezdomcev v državah, kjer ne morejo dobiti upravnega naslova; toplo priporoča, naj se zahteva za dokazilo o naslovu prebivanja odpravi in se brezdomcem, ki so državljani EU, omogoči, da volijo;

13.  meni, da je postopek vodilnih kandidatov pri izbiri predsednika Evropske komisije po volitvah leta 2019 spodletel, ker na podlagi izkušenj leta 2014 nismo uvedli izboljšav glede uporabe načela vodilnih kandidatov in ker državljane EU nismo jasno seznanili s tem postopkom; namerava reformirati demokratični proces za izbiro predsednika Komisije pred naslednjimi evropskimi volitvami leta 2024; dodaja pa, da je izvolitev predsednika Komisije vedno odvisna od podpore večine poslancev Evropskega parlamenta, tako da se volilni rezultati v celoti upoštevajo, kot je predvideno v Lizbonski pogodbi;

14.  poudarja, da bo imela konferenca o prihodnosti Evrope pomembno vlogo v razpravi o institucionalnih zadevah, tudi glede na izid evropskih volitev leta 2019; pozdravlja predvideno skupno izjavo treh institucij EU o konferenci o prihodnosti Evrope in poziva k njenemu hitremu sprejetju; želi spomniti, da se je predsednica Komisije zavezala, da bo obravnavala teme, ki so posebej povezane z demokratičnimi procesi in institucionalnimi zadevami tudi v okviru konference, in sicer brez poseganja v odločitve same konference o seznamu prednostnih nalog, ki jih je treba obravnavati;

15.  poudarja, da je izvolitev Komisije in njenega predsednika odvisna od večine poslancev Parlamenta, kar dejansko zahteva oblikovanje koalicije s programskim sporazumom, kot se je izkazalo pri izvolitvi Komisije Ursule von der Leyen;

16.  poudarja, da evropskim strankam in gibanjem nič ne preprečuje, da pred evropskimi volitvami oblikujejo koalicije ter predlagajo skupni program in enega samega koalicijskega vodilnega kandidata;

17.  meni, da je izid evropskih volitev okrepil politično razsežnost izvolitve Evropske komisije, zato je treba še natančneje in objektivneje pregledati izjave o interesih kandidatov za komisarje; meni tudi, da se je pri tem procesu izkazalo, da je treba te izjave tehnično in nepristransko oceniti; podpira, da bosta Odbor za ustavne zadeve in Odbor za pravne zadeve razpravljala o ustanovitvi neodvisnega organa za etiko, ki bi mu lahko zagotovili ustrezna sredstva; vseeno poudarja, da je potrditev ali zavrnitev posameznega komisarja in kolegija komisarjev navsezadnje politični proces, ki je trdno v rokah Evropskega parlamenta;

18.  vztraja, da bi bilo treba vsem evropskim volivcem omogočiti, da glasujejo za svojega prednostnega kandidata za predsednika Komisije; zato ponavlja, da bi morali imeti vodilni kandidati, ki jih izvoli evropska politična stranka in kandidirajo za enoten evropski volilni program, na naslednjih volitvah v vseh državah članicah možnost, da uradno kandidirajo; poudarja, da bi morala biti izvolitev predsednika Evropske komisije odvisna od tega, ali je kandidat uspel pridobiti podporo večine poslancev Evropskega parlamenta;

19.  poudarja, da bi morale predlagane spremembe primarne zakonodaje EU iz tega poročila, ki odražajo večjo politično vlogo Komisije v okviru EU, vključevati tudi individualno in kolektivno odgovornost Komisije do Parlamenta in Sveta ter preoblikovanje Sveta v drugo zakonodajno zbornico Unije;

20.  predlaga spremembo volilne zakonodaje in sklepa o sestavi Evropskega parlamenta, pri čemer je treba predvideti takojšnje izboljšave za naslednje volitve ter dogovorjeni in obvezni načrt izboljšav po naslednjih volitvah;

21.  priznava, da bi lahko med drugim v okviru konference o prihodnosti Evrope kljub temu, da nekatere države članice še niso ratificirale dogovorjene reforme volilne zakonodaje, razpravljali o naslednjih elementih, s katerimi bi lahko izboljšali evropski volilni proces:

22.  ponovno poziva k ustanovitvi evropskega volilnega organa z mandatom za spremljanje izvajanja smernic in določb v zvezi z evropsko volilno zakonodajo; priporoča izboljšanje mehanizmov za izmenjavo med nacionalnimi volilnimi uradi pod vodstvom evropskega volilnega organa;

23.  je zelo zaskrbljen, ker so v obdobju pred evropskimi volitvami 2019 ves čas prihajali na dan dokazi o vmešavanju in kampanjah dezinformiranja, pogosto z znaki tujega vpliva; pozdravlja prizadevanja Komisije in drugih institucij za boj proti tujemu vmešavanju med volilno kampanjo, zlasti prek projektne skupine Evropske službe za zunanje delovanje East StratCom; kljub temu poudarja, da bi za boj proti tem napadom na evropsko demokracijo, tudi na nacionalni ravni, pogosto potrebovali več finančnih in človeških virov, kot jih premoremo z združenimi evropskimi viri; poziva Komisijo in države članice, naj za boj proti tujemu vmešavanju namenijo bistveno več finančnih sredstev; poudarja, da je treba dati prednost izboljšanju izobraževanja otrok od zgodnjega otroštva na področju uporabe medijev in državljanske vzgoje v družbi na splošno in v šolah, da bodo kot odrasli sposobni kritično razmišljati in prepoznati neutemeljene informacije in poiskati preverljive informacije;

24.  meni, da nezakonito vmešavanje v volilne procese ni izključno tuji pojav; meni, da je treba algoritme za promoviranje vsebin, ki jih uporabljajo platforme družbenih medijev, postaviti pod drobnogled in jih po potrebi regulirati, da se zagotovi, da informacije, ki so državljanom na voljo, ne bodo pristranske, in da se med volilnimi kampanjami in po njih zaščiti njihova pravica do obveščenosti;

25.  meni, da težave pri političnem oglaševanju na platformah družbenih medijev, kažejo, da je treba po vsej Uniji uskladiti predpise, ki urejajo kampanje, zlasti v primeru evropskih volitev, ko imamo opravka z vseevropskimi kampanjami, ki jih treba usklajevati s 27 različnimi pravnimi ureditvami v digitalnem prostoru, kar povzroča ovire in pravno negotovost za politične stranke in gibanja;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti tujemu vmešavanju ter notranji in zunanji razsežnosti dezinformacij in naj v celoti sodelujeta z novim Posebnim odborom o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE), ter čim prej in pred naslednjimi evropskimi volitvami v celoti upoštevata njegove sklepe; spodbuja Komisijo in Svet, naj tesneje sodelujeta s Parlamentom, saj je zaščita naših demokratičnih institucij njegova temeljna naloga;

27.  priznava pomembno vlogo evropskih političnih strank, političnih gibanj in fundacij pri spodbujanju evropske politične razprave; vendar poudarja, da evropske politične stranke zaradi omejevalnih ukrepov na evropski in nacionalni ravni ne morejo popolnoma sodelovati v evropskih volilnih kampanjah; poudarja tudi, da ne smejo izvajati kampanj na referendumih, ki zadevajo evropske zadeve, kot so mednarodni trgovinski sporazumi ali referendum Združenega kraljestva o članstvu v EU leta 2016; poziva k nadaljnji uskladitvi nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, da bi po vsej EU zagotovili enake pogoje za evropske volitve; predlaga, naj se na glasovnicah navedejo imena in logotipi evropskih političnih strank in gibanj, da bi povečali njihovo prepoznavnost, in priporoča, da se enako navede tudi na vsem gradivu, ki se uporablja v evropskih volilnih kampanjah;

28.  meni, da bi morali biti programi evropskih političnih strank znani pred volitvami, kar pomeni, da potrebujemo jasna in pregledna pravila o kampanji; poudarja, da je treba z evropskimi volilnimi predpisi promovirati evropsko strankarsko demokracijo, tudi z uvedbo obveznosti, da nacionalne stranke, ki kandidirajo na evropskih volitvah, na volilnem seznamu poleg svojega nacionalnega logotipa prikažejo tudi logotip svoje evropske stranke;

29.  predlaga spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij(23), da bi evropskim političnim strankam in fundacijam omogočili polno sodelovanje v evropskem političnem prostoru, vodenje kampanje, uporabo sredstev za kampanjo in kandidiranje na evropskih volitvah ter povečali preglednost njihovega financiranja, zlasti kar zadeva razpolaganje s sredstvi iz proračuna EU in financiranje, ki prihaja od strank članic, in preprečili donacije zasebnih in javnih organizacij iz tretjih držav; poudarja, da bi morda lahko vseeno dovolili članarino strank iz držav Sveta Evrope, da bi spodbudili vseevropske politične vezi, pod pogojem, da se to izvaja bolj pregledno;

30.  poudarja, da programi evropskih strank še vedno niso bili pomemben del politične razprave pred volitvami leta 2019; močno obžaluje primere, ko je bila ta razprava namesto na zadeve EU osredotočena na nacionalne teme, ki niso bile neposredno povezane z oblikovanjem politik EU; meni, da lahko evropsko razsežnost volitev najbolj poudarimo tako, da državljane bolj informiramo o odločitvah, ki jih sprejme EU, in o tem, kako te odločitve vplivajo na njihovo vsakdanje življenje;

31.  meni, da z uvedbo letnega evropskega tedna, ki bi potekal hkrati v vseh nacionalnih parlamentih in v okviru katerega bi poslanci nacionalnih parlamentov, evropski komisarji, poslanci Evropskega parlamenta in predstavniki civilne družbe razpravljali o delovnem programu Komisije, podprli oblikovanje povezanega medparlamentarnega javnega prostora in izboljšali obveščenost o evropskih ukrepih na nacionalni ravni;

32.  poziva k usklajeni strategiji na evropski ravni, da se zagotovi medijsko poročanje o evropskih volitvah, zlasti tako da se razpravlja o političnih programih različnih evropskih političnih sil, da se povabijo kandidati, ki kandidirajo na evropskih volitvah v različnih državah članicah, in da se poroča o dogodkih v okviru kampanje;

33.  spodbuja javne radiotelevizije, naj v okviru svoje naloge obveščanja javnosti gostijo in predvajajo razprave med vodilnimi kandidati, pa tudi med kandidati, ki se potegujejo za sedež v Evropskem parlamentu;

34.  meni, da je izid evropskih volitev jasen znak za poglobljen institucionalni razmislek, ki bo državljanom, civilni družbi in njihovim predstavnikom omogočil oblikovanje prihodnosti Unije; poudarja, da je zaradi pandemije covida-19 institucionalna reforma na evropski ravni še nujnejša; zato poziva vse institucionalne partnerje, naj prevzamejo odgovornost in pripravijo ambiciozno, interaktivno in vključujočo konferenco o prihodnosti Evrope, ki bo odprta za državljane, civilno družbo in njihove predstavnike ter bo okrepila predstavniško demokracijo in odpornost EU ter bo prinesla oprijemljive rezultate, ter naj ukrepajo na podlagi sklepov konference, kar bi moralo privesti do pomembnih sprememb v politikah in institucionalni strukturi EU ter oživiti evropski projekt;

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu Svetu, Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 178, 16.7.2018, str. 1. (2) UL L 165 I, 2.7.2018, str. 1. (3) UL L 129, 25.5.2018, str. 76. (4) UL L 114 I, 4.5.2018, str. 1. (5) UL L 85 I, 27.3.2019, str. 7. (6) UL L 304, 20.11.2010, str. 47. (7) UL C 366, 27.10.2017, str. 7. (8) UL C 252, 18.7.2018, str. 215. (9) UL C 252, 18.7.2018, str. 201. (10) UL C 390, 18.11.2019, str. 170. (11) UL C 463, 21.12.2018, str. 83. (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0002. (13) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0031. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0098. (15) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0161. (16) raziskava Eurobarometer 91.5, The 2019 Post-Electoral Survey – Have European Elections Entered a New Dimension?, Evropski parlament, september 2019. (17) FEANTSA in fundacija Abbé-Pierre, Fifth Overview of Housing Exclusion in Europe 2020 (Peti pregled izključenosti s stanovanjskega trga v Evropi 2020), julij 2020. (18) UL C 118, 8.4.2020, str. 246. (19) UL C 463, 21.12.2018, str. 89. (20) Eurobarometer 91.5, september 2019. (21) Sporočilo Komisije z dne 19. junija 2020 z naslovom Poročilo o volitvah v Evropski parlament (COM(2020)0252). (22) UL L 329, 30.12.1993, str. 34. (23) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji – letno poročilo za leti 2018–2019 (2019/2199(INI))

P9_TA(2020)0328 A9-0226/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju agende OZN 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju sklicev iz predhodnih poročil o stanju na področju temeljnih pravic v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 20 Listine, ki določa, da so pred zakonom vsi enaki,

–  ob upoštevanju člena 21 Listine, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo,

–  ob upoštevanju obveznosti EU, da v skladu s členom 6(2) PEU pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o rasni enakosti),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje razprave na plenarnem zasedanju v Strasbourgu o nujnih ukrepih za rešitev položaja brezdomcev v Evropi, ki je potekala 13. januarja 2020 v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju načela 19 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je navedeno, da imajo socialno ogroženi „zagotovljen dostop do socialnega stanovanja oziroma kakovostne stanovanjske pomoči“,

–  ob upoštevanju člena 31 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do nastanitve,

–  ob upoštevanju člena 34(3) Listine, ki potrjuje pravico do socialne in stanovanjske pomoči za boj proti socialni izključenosti in revščini,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o revščini zaposlenih za leto 2019(6),

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice z naslovom Combating child poverty: an issue of fundamental rights (Boj proti revščini otrok: vprašanje temeljnih pravic),

–  ob upoštevanju resolucije 2280 parlamentarne skupščine Sveta Evrope o položaju migrantov in beguncev na grških otokih z dne 11. aprila 2019(7),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)(8),

–  ob upoštevanju člena 2 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do pravičnih pogojev dela,

–  ob upoštevanju člena 31 Listine o poštenih in pravičnih delovnih pogojih,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. aprila 2019 o ekonomski politiki euroobmočja (2019/C 136/01),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju(9),

–  ob upoštevanju strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, ki temelji na resoluciji Sveta z dne 26. novembra 2018,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(12),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Drugo poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2018) v skladu s členom 20 Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev (COM(2018)0777),

–  ob upoštevanju 8. splošnega poročila o dejavnostih skupine GRETA(13) in poročil skupine GRETA, v katerih je opisano izvajanje Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi v vseh državah članicah(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773)(15),

–  ob upoštevanju načela 16 evropskega stebra socialnih pravic, ki poudarja pravico do pravočasnega, cenovno dostopnega in kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2018 o smernicah za države članice, s katerimi bi preprečili kriminalizacijo humanitarne pomoči(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah(18),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz oktobra 2014 o alternativah pridržanju otrok v okviru priseljevanja (RES 2020),

–  ob upoštevanju priporočila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice iz junija 2019 z naslovom Lives saved. Rights protected. Bridging the protection gap for refugees and migrants in the Mediterranean’ (Rešena življenja, Zaščitene pravice. Premostitev vrzeli v zaščiti beguncev in migrantov v Sredozemlju)(19);

–  ob upoštevanju poročila o temeljnih pravicah iz leta 2019, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice, in posodobitve dokumenta agencije iz junija 2019 z naslovom NGO ships involved in search and rescue in the Mediterranean and criminal investigations (Ladje nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri iskanju in reševanju v Sredozemlju in ki so predmet kazenskih preiskav)(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2017 o zaporniških sistemih in razmerah v zaporih(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o boju proti antisemitizmu(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2017 o vidikih temeljnih pravic pri vključevanju Romov v EU: boj proti anticiganizmu(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi(26),

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o Rominjah v devetih državah članicah EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov(29),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o uporabi podatkov uporabnikov Facebooka s strani Cambridge Analytica in vplivu na varstvo podatkov(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(32),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. januarja 2019 o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah(33),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2019 o krepitvi pravne države v Uniji – načrt za ukrepanje (COM(2019)0343),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in 27 spremljajočih poglavij o pravni državi v posameznih državah članicah (SWD(2020)0300-0326), v katerih je obravnavan vpliv ukrepov držav članic za zajezitev širjenja covida-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravicah interseksualnih oseb(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile(35),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi(36),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem(37),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah(38),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU(39),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/951 o standardih za organe za enakost(40),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o seznamu ukrepov za spodbujanje enakosti LGBTI za leto 2018,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(41),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o izvajanju Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(42),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske(43),

–  ob upoštevanju odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 19. decembra 2017 v zadevi A.R. in L.R. proti Švici (22338/15), v kateri je potrdilo, da se s celovito spolno vzgojo uresničujejo zakoniti cilji varovanja javnega zdravja, zaščite otrok pred spolnim nasiljem in priprave otrok na družbeno realnost, kar pomeni, da ni priznalo obveznosti držav članic, da staršem dovolijo, da svoje otroke izvzamejo iz te vzgoje,

–  ob upoštevanju odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sh. D. in drugi proti Grčiji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski, Severni Makedoniji, Srbiji in Sloveniji(44), ki potrjuje, da bi morala biti skrajna ranljivost otroka pomembnejša od neurejenega statusa in bi organi morali sprejeti potrebne ukrepe za njihovo zaščito ter da so organi kršili člen 5, ko so samodejno uvedli zaščitno skrbništvo, ne da bi razmislili o drugih možnostih namesto pridržanja ali upoštevali določbo iz zakonodaje EU, da se je treba pridržanju otrok izogniti(45),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 3. oktobra 2019 o porodniškem in ginekološkem nasilju (RES 2306), v kateri skupščina poziva države članice Sveta Evrope, naj se borijo proti temu nasilju, ter podaja priporoča v zvezi s tem, in povezanega poročila Odbora Sveta Evrope za enakost in nediskriminacijo z dne 12. septembra 2019,

–  ob upoštevanju tematskega dokumenta komisarja Sveta Evrope za človekove pravice o spolnem in reproduktivnem zdravju ter pravicah žensk v Evropi (2017),

–  ob upoštevanju poročila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice po njenem obisku na Madžarskem od 4. do 8. februarja 2019(46),

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope 2299 (2019) o politikah in praksi zavračanja migrantov v državah članicah Sveta Evrope(47),

–  ob upoštevanju poročil nacionalnih, evropskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter poročil komisarke Sveta Evrope za človekove pravice,

–  ob upoštevanju dela, ki so ga opravile Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Svet Evrope in Beneška komisija,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je bila na voljo za podpis od 11. maja 2011 v Istanbulu v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola(48),

–  ob upoštevanju dela Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2018 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah(49),

–  ob upoštevanju poročil o temeljnih pravicah, ki ju je Agencija za temeljne pravice objavila leta 2018 in leta 2019(50),

–  ob upoštevanju dokumenta Agencije za temeljne pravice o prostoru civilne družbe: stališča organizacij in njenega poročila o izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0226/2020),

A.   ker EU ni le monetarna unija, temveč tudi socialna, kot je določeno v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Evropski socialni listini in evropskem stebru socialnih pravic; ker se člen 151 PDEU sklicuje na temeljne socialne pravice, kot so pravice iz Evropske socialne listine; ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot so določene v členu 2 PEU in kot so navedene v Listini ter vključene v mednarodne pogodbe o človekovih pravicah; ker je Listina del primarne zakonodaje EU; ker Unija kljub svoji obveznosti po členu 6(2) PEU še vedno ni pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.  ker so te vrednote skupne vsem državam članicam ter bi jih morale EU in vsaka država članica posebej dosledno spoštovati in dejavno spodbujati v vseh svojih politikah, notranjih in zunanjih; ker je spoštovanje načela pravne države osnovni pogoj za varstvo temeljnih pravic in ker imajo države članice končno odgovornost za varovanje človekovih pravic vseh ljudi;

C.  ker v skladu s členom 17 PEU Komisija skrbi za uporabo Pogodb; ker država članica, ki zavrača popolno spoštovanje prava EU, delitev oblasti, neodvisnost pravosodja in predvidljivost ukrepov države, s tem postavlja pod vprašaj verodostojnost EU; ker so neodvisno sodstvo, svoboda izražanja in obveščanja ter pluralnost medijev ključne sestavine pravne države;

D.  ker so se v EU v letih 2018 in 2019 pojavili resni in večplastni izzivi v zvezi z varstvom temeljnih pravic, pravne države in demokracije, ki so neločljivo povezani pojavi; ker je iz posebne raziskave Eurobarometer iz marca 2019 razvidno, da je seznanjenost z Listino še vedno slaba; ker po podatkih Agencije EU za temeljne pravice leta 2018 v EU niso bile ugotovljene le kršitve človekovih pravic, ampak tudi zavračanje samih sistemov za varstvo človekovih pravic(51);

E.  ker je treba Listino bolj promovirati, na primer s kampanjami ozaveščanja, da bi imele njene določbe večji učinek in da bi se uveljavila kot pozitiven vir razlage; ker bi bilo koristno povečati izmenjavo informacij med sodniki, odvetniškimi združenji in javnimi upravami v državah članicah, pa tudi prek nacionalnih meja, o izkušnjah in pristopih k uporabi Listine, in sicer tudi z uporabo obstoječih instrumentov financiranja, kot so tisti, predvideni v programu za pravosodje, če je to ustrezno, pa tudi prek ciljno usmerjenih programov usposabljanja za pravosodne delavce;

F.  ker korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in temeljne pravice ter škoduje vsem državam članicam EU in EU kot celoti; ker se v državah članicah protikorupcijski pravni okvir še vedno izvaja neenotno;

G.  ker je povečanje obsega prekarnih zaposlitev in stopnje brezposelnosti mladih zelo zaskrbljujoče in lahko dolgoročno negativno vpliva na pravice iz člena 31 Listine;

H.  ker so otrokove pravice določene v Listini; ker bi bilo treba otrokovo korist prednostno upoštevati pri vseh ukrepih EU in načelo otrokove koristi v celoti spoštovati v zakonodaji, sodnih odločbah in vladnih odločitvah na vseh ravneh; ker bi morale države članice zagotoviti pravico do izobraževanja za vse otroke v EU in jih zaščititi pred vsakršno diskriminacijo;

I.  ker gre pri nasilju na podlagi spola v vseh oblikah – vključno z nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu, doma in na spletu – za kršenje temeljnih pravic, do njega pa prihaja na vseh ravneh družbe, neodvisno od starosti, izobrazbe, dohodka, družbenega položaja in države izvora ali prebivališča, ter predstavlja veliko oviro za enakost med ženskami in moškimi; ker nič manj kot 11 držav članic nima podatkov o ženskih žrtvah naklepnega umora, ki ga je zagrešil intimni partner ali družinski član(52);

J.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da lahko različne vrste degradacije okolja vodijo v kršenje človekovih pravic, na primer pravice do življenja, pravice do zasebnega in družinskega življenja, prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter pravice do mirnega uživanja doma(53); ker so okoljske krivice praviloma povezane z zdravstvenimi tveganji in negativnimi posledicami za dobro počutje ter ker so nekatere skupnosti in skupine, vključno s socialno-ekonomsko prikrajšanimi skupinami, pa tudi temnopoltimi, nebelci in etničnimi manjšinami, zaradi okoljskih obremenitev nesorazmerno prizadete;

K.  ker je dostop do pravnega varstva temeljna pravica, nekaznovanost pa je pomembna ovira za okrevanje žrtev in njihovo zaščito;

L.  ker je v zadnjih letih prišlo do organiziranih dejavnosti, ki so vodile v nazadovanje na področju pravic žensk in deklet, saj so nekatere države članice poskušale omejiti spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, kot je obstoječe pravno varstvo v zvezi z možnostjo žensk za opravljanje splava, med drugim z uvedbo nazadnjaških osnovnih pogojev za izvedbo splava, kot so obvezno pristransko svetovanje ali čakalne dobe, neodprava ovir za opravljanja splava v praksi in poskusi popolne prepovedi splava ali odprave obstoječih zakonitih razlogov za splav; ker je v nekaterih državah članicah prišlo do poskusov omejevanja ali prepovedi spolne vzgoje in študija o spolih ter izvajanja kampanj proti Istanbulski konvenciji, v katerih se zanika obstoj nasilja na podlagi spola; ker je nazadovanje v zvezi s pravicami žensk in enakostjo spolov pogosto povezano z na splošno slabšim stanjem na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic;

M.  ker več držav članic vse pogosteje obsoja ginekološko in porodniško nasilje(54); ker so pravice žensk v vsej njihovi raznolikosti, vključno z Rominjami, temnopoltimi ženskami, lezbijkami, biseksualkami, transseksualkami ter invalidkami, zaščitene s Pogodbo; ker so Rominje še posebej prikrajšane na področju pravic žensk in se pogosto soočajo s hujšimi oblikami verbalnega, fizičnega, psihičnega in rasnega nadlegovanja v ustanovah za reproduktivno zdravje; ker so Rominje tudi žrtve etnične segregacije v porodnišnicah in so nameščene v ločene prostore z ločenimi kopalnicami in jedilnicami; ker so v nekaterih državah članicah Rome sistematično prisilno sterilizirali ter niso mogli pridobiti ustrezne odškodnine, vključno z nadomestilom, za kršenje njihovih človekovih pravic;

N.  ker so se v EU razmahnili rasizem, nestrpnost, ekstremizem, ksenofobija, islamofobija, antisemitizem in sovraštvo do Romov, kar v nekaterih državah članicah postaja vse bolj normalno, in ker takšno držo prevzemajo tudi mnenjski voditelji in politiki po vsej EU, s tem pa spodbujajo družbeno ozračje, v katerem cvetijo rasizem, diskriminacija in kazniva dejanja iz sovraštva; ker so muslimani in muslimanke v državah članicah EU še naprej izpostavljeni vseprisotni sovražnosti in nestrpnosti(55); ker je Agencija EU za temeljne pravice v svojem poročilu iz leta 2019 poudarila, da se v številnih državah izvajajo diskriminacijske institucionalne prakse, politike in zakoni; ker boj proti terorizmu in protiteroristične politike ne bi smeli privesti do splošne diskriminacije nekaterih skupnosti; ker je Agencija za temeljne pravice decembra 2018 oblikovala prvo posebno podatkovno zbirko o sovraštvu do muslimanov; ker se zdi, da narašča antisemitizem, kot je razvidno iz poročila, ki ga je Agencija EU za temeljne pravice objavila 4. julija 2019, saj številne države poročajo o porastu števila kaznivih dejanj iz antisemitizma; ker se etnične in verske manjšine pogosto soočajo z verbalnim, fizičnim, psihičnim in rasnim nadlegovanjem; ker je ključnega pomena razvijati izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje kritičnega razmišljanja, zagotavljanje orodij za prepoznavanje vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti ter spodbujanje digitalne pismenosti;

O.  ker nova tehnologija, ki jo države vse pogosteje uporabljajo, kot sta napovedno policijsko delo in tehnologija za prepoznavanje obrazov, prinaša več tveganj za rasne manjšine v Evropi;

P.  ker prihaja do hudega nazadovanja na področju pravic oseb LGBTI, celo do te mere, da se v eni od držav članic uvajajo „območja brez LGBTI“(56);

Q.  ker si EU in države članice delijo pristojnosti na področju stanovanj; ker potrebujemo strategijo na nacionalni ravni in na ravni EU; ker je brezdomstvo položaj, v katerem so posameznikom odvzete človekove pravice, in je samo po sebi kršitev človekovih pravic; ker je nesprejemljivo, da v EU narašča število deložacij in primerov brezdomstva(57);

R.  ker je ponudba cenovno dostopnih stanovanj v Evropi kljub vse večjemu povpraševanju nezadostna; ker so letni pregledi, ki jih objavlja Evropsko združenje nacionalnih organizacij za delo z brezdomci (FEANTSA), pokazali, da se število brezdomcev povečuje v skoraj vseh državah EU/EGP; v poročilu tega združenja iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da bo zaradi poslabšanja življenjskih razmer izjemno ranljivih družin v zatočiščih kmalu največ otrok(58);

S.  ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR); ker so neodvisno sodstvo, svoboda izražanja in obveščanja ter pluralnost medijev ključne sestavine pravne države in so bistvenega pomena za demokratično delovanje EU in njenih držav članic;

T.  ker se je v EU povečalo število groženj novinarjem in napadov nanje(59); ker OVSE poroča, da nekaznovanost prevladuje, saj je bilo v regiji OVSE na primer rešenih manj kot 15 % umorov novinarjev (poročilo o svobodi medijev); ker se je zaščita novinarjev očitno poslabšala, kar spodkopava svobodo medijev in svobodo izražanja ter ogroža demokracijo;

U.  ker je v resoluciji Parlamenta o pluralnosti in svobodi medijev v EU poudarjeno, da države članice in Komisija ne bi smele sprejemati nepotrebnih ali nesorazmernih ukrepov, s katerimi se omejujeta dostop do interneta in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic ali ki imajo za posledico nadzor javnega komuniciranja s samovoljno uvedbo izrednih razmer ali na podlagi drugih razlogov; ker je besedilo teh zakonov včasih nejasno in nenatančno, zaradi česar imajo organi kazenskega pregona široko diskrecijsko pravico pri izvajanju in obstaja večje tveganje samovoljnih omejitev pravice do svobode mirnega zbiranja;

V.  ker je bilo v letih 2018 in 2019 dokazano, da so nekateri ponudniki družbenih medijev v nasprotju z veljavnim pravom o varstvu podatkov aplikacijam tretjih ponudnikov omogočili dostop do osebnih podatkov uporabnikov ter da se ti osebni podatki vse bolj zlorabljajo za napovedovanje ravnanja in njegovo manipulacijo, med drugim za namene volilnih kampanj; ker je poseganja v temeljne pravice zaradi nenehnega razvoja tehnologije lahko zaskrbljujoče veliko; ker lahko na temeljne pravice, kot sta pravici do varstva podatkov in zasebnosti, vplivajo različni informacijski sistemi;

W.  ker je zaradi nenehnega razvoja tehnologije težko predvideti poseganje v temeljne pravice; ker lahko na temeljne pravice, na primer pri pomanjkljivostih pri varstvu podatkov in zasebnosti, vplivajo različni informacijski sistemi; ker bi lahko večja interoperabilnost teh sistemov privedla do zanesljive in bolj pravočasne zaščite naših državljanov in s tem varstva njihovih pravic, zlasti v zadevah v zvezi s pogrešanimi otroki, trgovino z ljudmi ali preprečevanjem pranja denarja; ker sta sodelovanje in izmenjava informacij med različnimi agencijami EU, pristojnimi za varnost, bistvena za pravočasen in učinkovit boj proti terorizmu in radikalizaciji, pa tudi za preprečevanje kibernetske kriminalitete;

X.  ker imajo žvižgači in novinarji bistveno vlogo v vsaki odprti in transparentni demokraciji; ker so žvižgači in novinarji ključni za spodbujanje preglednosti, demokracije in pravne države, saj opozarjajo na nezakonito ali neprimerno ravnanje, ki je v nasprotju z interesom javnosti, kot so dejanja korupcije, kazniva dejanja ali navzkrižja interesov, ki ogrožajo pravice in svoboščine državljanov; ker sta žvižgaštvo in novinarstvo temeljna vidika svobode izražanja in obveščanja; ker se novinarji in drugi medijski akterji v EU soočajo s številnimi napadi, grožnjami ter pritiski državnih in nedržavnih akterjev; ker sta ustrezna zaščita žvižgačev in novinarjev na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni ter priznavanje pomembne vloge novinarjev, zlasti preiskovalnih novinarjev, in žvižgačev v družbi osnovna pogoja za zagotavljanje učinkovitosti teh vlog;

Y.  ker člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 12 Listine določata, da ima vsakdo pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zaščitil svoje interese; ker je v demokratičnih družbah svoboda zbiranja eden od instrumentov, s katerim lahko ljudje sodelujejo v javni razpravi in dosežejo družbene spremembe;

Z.  ker morajo biti policisti vedno prepoznavni, da se omogočijo preiskave morebitne prekomerne uporabe sile, nacionalni organi pa morajo določiti s tem povezane odgovornosti; ker imajo države članice različne pragove glede tega, kdaj lahko organi kazenskega pregona uporabijo silo in orožje za ohranjanje javnega reda; ker je več držav članic(60) sprejelo zakone, ki bi lahko privedli do nesorazmernih omejitev pravice do svobode mirnega zbiranja;

AA.  ker je v nekaterih državah članicah vse manj prostora za civilno družbo; ker so države članice odgovorne za zagotavljanje, da se pravice organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ne omejujejo ter da je vzpostavljeno spodbudno zakonodajno in regulativno okolje, kar je bilo še bolj poudarjeno v nedavno sprejetih sklepih Sveta o Listini o temeljnih pravicah deset let kasneje: stanje in nadaljnje delo; ker bi morale države članice tudi podpirati delo organizacij civilne družbe z zadostnim financiranjem in zagotavljati, da so na voljo mehanizmi za plodno sodelovanje z njimi;

AB.  ker se s strategijami državnih in nedržavnih kampanj za diskreditacijo zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe poskuša spremeniti veljavna zakonodaja o osnovnih temeljnih pravicah; ker sporočila teh kampanj pogosto razširjajo tradicionalni mediji in družbena omrežja, medtem ko so tisti, ki zagovarjajo migrante in prosilce za azil, skupnost LGBTI+, žrtve nasilja na podlagi spola, verniki in druge marginalizirane skupine, še naprej kriminalizirani in stigmatizirani;

AC.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije leta 2019 v Sredozemskem morju na poti v Evropo umrlo ali izginilo 1885 ljudi, leta 2018 pa 2299; ker je pot iz Libije v Evropo še vedno tista z največjim številom smrtnih žrtev v svetu (646 smrti v letu 2019), saj jih je bilo leta 2018 petkrat več kot leta 2015, zlasti zaradi zmanjšanja dejavnosti iskanja in reševanja ob libijski obali(61); ker je reševanje življenj dejanje solidarnosti do ljudi, ki so ogroženi, predvsem pa gre za pravno obveznost tako po mednarodnem pravu – v členu 98 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki so jo ratificirale vse države članice in tudi sama Unija, je namreč določeno, da je treba zagotoviti pomoč vsem osebam v stiski na morju – kot po pravu Unije(62);

AD.  ker se je kriminalizacija solidarnosti še naprej uporabljala kot orodje za oviranje dela nevladnih organizacij, ki poskušajo reševati življenja v Sredozemskem morju; ker so bile v več državah članicah EU vložene obtožbe proti posameznikom zaradi pomoči, ki so jo zagotovili migrantom in prosilcem za azil, kar kaže na skrb zbujajoč trend kriminalizacije humanitarne pomoči migrantom in prosilcem za azil;

AE.  ker je EU v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom obvezana sprejeti in obdelati prošnje za azil tistih, ki pridejo v EU in zanj zaprosijo; ker je njihovo zavračanje kršitev zakonodaje EU in mednarodnega prava ter prosilcem za azil preprečuje, da bi izkoristili pravna jamstva, ki so tam jasno določena; ker je komisarka Sveta Evrope za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi stalnega poročanja o nasilnem zavračanju;

AF.  ker so migracije del preteklosti, sedanjosti in prihodnosti EU ter eden največjih izzivov našega časa, ki ima jasne posledice za temeljne pravice; ker imajo prosilci za azil pravico in možnost, da prošnjo za azil vložijo na uradnih mejnih prehodih ob vstopu v EU; ker se pojavljajo obtožbe o kršitvi temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil; ker morajo mejni uslužbenci beguncem zagotavljati ustrezne storitve ob upoštevanju posebnih okoliščin ranljivih oseb, kot so otroci, travmatizirane osebe in nosečnice;

AG.  ker so ženske po podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo leta 2018 opravile 18 % vseh nedovoljenih vstopov na zunanjih mejah EU, skoraj vsak peti migrant pa je bil registriran kot otrok, pri čemer jih je bilo okrog 3750 brez spremstva; ker so te ženske in otroci zlasti izpostavljeni zlorabam njihovih temeljnih pravic, kot je trgovina z ljudmi; ker morajo države članice vzpostaviti in izboljšati sisteme za zaščito otrok za preprečevanje nasilja, zlorabe, zanemarjanja in izkoriščanja otrok ter odzivanje nanje;

AH.  ker bi morale države članice zagotoviti, da se otrokom migrantom in begunskim otrokom po njihovem prihodu na ozemlje Evropske unije hitro omogoči dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja;

AI.  ker terorizem spada med najhujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker je leta 2018 in 2019 v Evropski uniji prihajalo do primerov poveličevanja terorizma in čaščenja teroristov; ker tovrstna dejanja upravičujejo terorizem, ogrožajo našo demokracijo in ponižujejo žrtve;

Ekonomske in socialne pravice

1.  priznava, da ima EU pomembno vlogo pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti v državah članicah; poudarja, da morajo EU in njene države članice izdelati posebne programe za odpravo revščine otrok, pri čemer se je treba posebej osredotočiti zlasti na škodljiv vpliv revščine na socialni, psihološki in telesni razvoj otrok, kot tudi zdravstvene posledice za prihodnje odrasle generacije; poudarja, da pri otrocih obstaja nesorazmerno tveganje socialne in ekonomske izključenosti ter da se temeljne pravice otrok kršijo zaradi zlorab, nasilja, izkoriščanja, revščine in vseh oblik socialne izključenosti; poudarja, da je revščina sama po sebi oblika socialne nepravičnosti, ki temelji na razlikah med spoloma, diskriminaciji ter neenakih možnostih dostopa do blaga in storitev; poziva Komisijo in Svet, naj v okviru predlogov na področju gospodarske politike upoštevata temeljne pravice in zagotovita, da se ocene učinka na človekove pravice dosledno izvajajo v skladu z odločitvami o njihovem sprejetju, da se ocenijo morebitni škodljivi učinki na človekove pravice; poziva države članice, naj zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva, kakovostnega izobraževanja in stanovanja pod enakimi pogoji za vse;

2.  meni, da znatno zmanjšanje javne porabe za javne storitve bistveno vpliva na neenakosti, te pa korenito vplivajo na družbeno strukturo EU v številnih državah članicah, s čimer se le še dodatno povečujejo neenakosti in kršijo temeljne pravice, zlasti žensk, invalidov, starejših, otrok, migrantov, Romov, potujočih skupnosti, pripadnikov skupnosti LGBTI+ in drugih prikrajšanih skupin; ponovno poudarja, da vodilo na področju makroekonomskih politik ne sme biti le gospodarska rast, temveč tudi socialni standardi, da bi najbolj ranljivim v družbi v celoti zagotovili socialne, politične in ekonomske pravice; poudarja, da so enak dostop in enake možnosti za kakovostno izobraževanje in zaposlovanje ključni dejavnik za zmanjšanje neenakosti in odpravo revščine; priznava pomen pravic delavcev, kot sta porodniški in očetovski dopust, ki otrokom zagotavljajo zdravo in stabilno okolje; poziva države članice, naj sprejmejo zakone za zaščito in krepitev teh pravic, ki prispevajo k socialni in ekonomski stabilnosti družin; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne delovne pogoje in zaščito pred ekonomskim izkoriščanjem in diskriminacijo, zlasti za skupine, ki so takšnim neenakostim najbolj izpostavljene, denimo mladi; poziva države članice, naj okrepijo izvajanje jamstva za mlade ter pri tem zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi dostop do visokokakovostnih delovnih mest, izobraževanja in usposabljanja ter da bodo ti pogoji enakomerno porazdeljeni med državami članicami in regijami; poziva države članice, naj dosledno izvajajo direktivo o enakosti pri zaposlovanju, da bi imel vsakdo enak dostop do zaposlitvenih možnosti, ne glede na versko prepričanje, starost, invalidnost in spolno usmerjenost;

3.  poudarja, da bivališče ni zgolj dobrina, temveč nuja, saj se posameznik brez tega ne more polno vključevati v družbo in uveljavljati temeljnih pravic; je zaskrbljen, ker si zlasti mladi ne morejo privoščiti zanje predragih stanovanj, in obžaluje diskriminatorno prakso najemodajalcev in ukrepe, s katerimi se zmanjšujejo stanovanjske ugodnosti za mlade; je zaskrbljen, ker je do tretjina vseh brezdomcev v večini držav članic EU starih od 18 do 29 let; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo priporočila komisarke Sveta Evrope za človekove pravice iz komentarja z dne 23. januarja 2020 z naslovom „The right to affordable housing: Europe’s neglected duty“ (Pravica do cenovno dostopnih stanovanj: zanemarjena dolžnost Evrope), zlasti priporočilo, da bi morale vse države članice nemudoma sprejeti zavezo iz člena 31 spremenjene Evropske socialne listine o pravici do stanovanja; poziva države članice, naj pravico do ustreznega bivališča za državljane uvrstijo na seznam prednostnih nalog socialnih politik ter okrepijo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi preprečile preobremenjenost s stroški nastanitve, da bi s tem zlasti zaščitili prikrajšane in ranljive skupine; poziva Komisijo, naj ustrezno razišče diskriminacijo pri dostopu do stanovanj, ki je prepovedana v skladu z direktivo o rasni enakosti, in naj v primeru kršitev sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

4.  poudarja člen 37 Listine, ki potrjuje, da je treba v politike Unije vključiti ukrepe za doseganje visoke ravni varstva okolja ter izboljšanje kakovosti okolja; poudarja, da je treba v postopke odločanja na vseh področjih politike in o pobudah nujno vključiti ustrezna okoljska vprašanja, in meni, da mora biti trajnost vodilno načelo vseh makroekonomskih politik, da se zagotovi pravičen prehod na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ob tem pa obvarujejo obstoječa in ustvarjajo nova trajnostna delovna mesta, in da bi se soočili z eno največjih groženj za človeštvo; poziva EU, naj dosledno izvaja Aarhuško konvencijo, ki povezuje okoljske pravice in človekove pravice; poudarja, da imata lahko razvrednotenje okolja in to, da nekateri javni organi ne zagotavljajo informacij o resnih okoljskih tveganjih, resne škodljive posledice za posameznike, ki so tem tveganjem;

5.  želi spomniti, da so v skladu s členom 6 PDEU države članice pristojne za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi;

Pravica do enake obravnave

6.  ponovno poudarja, da morajo imeti ženske in dekleta nadzor nad svojim telesom in spolnostjo; poziva države članice, naj zagotovijo celovito spolno vzgojo, enostaven dostop žensk in deklet do načrtovanja družine in celotnega nabora storitev na področju spolnosti in reproduktivnega zdravja, vključno s sodobnimi načini kontracepcije ter zakonitim splavom, ki ga varno izvede strokovnjak;

7.  obsoja opazno in organizirano nazadovanje na področju enakost spolov in pravic žensk, ki smo mu priča na svetovni in evropski ravni, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami; odločno poudarja, da je odrekanje storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnih in reproduktivnih pravic oblika nasilja nad ženskami in dekleti, ter poudarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat razsodilo, da restriktivni zakoni o umetni prekinitvi nosečnosti in preprečevanje dostopa do zakonitega splava pomenijo kršitev človekovih pravic žensk; ponavlja, da zdravstveni delavci ne bi smeli kratiti pravice žensk ali deklet do reproduktivnega zdravstvenega varstva, tako da jim iz osebnih razlogov ne nudijo vseh storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja; poziva Komisijo, naj potrebo po spoštovanju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic vključi v svojo strategijo za temeljne pravice;

8.  odločno obsoja zaskrbljujoče število umorov žensk v Evropi, ki je skrajna oblika nasilja nad ženskami; obžaluje pomanjkanje razpoložljivih podatkov v nekaterih državah članicah, kar odraža dejstvo, da ta težava ni priznana; poziva Svet, naj nemudoma konča postopek ratifikacije Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima s strani EU, in sicer na podlagi širokega pristopa brez kakršne koli omejitve; Svet in tiste države članice, ki tega še niso storile, odločno ga poziva tudi k zaključku ratifikacije Istanbulske konvencije;

9.  odločno obsoja vse oblike spolnega, ginekološkega in porodniškega nasilja nad ženskami, kot so neprimerna dejanja ali ukrepi, za katere posameznik ni podal soglasja, boleča posredovanja brez anestetika, pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilni splav, prisilna sterilizacija in nadomestno materinstvo pod prisilo;

10.  odločno obsoja etnično segregacijo Rominj v ginekoloških ambulantah in porodnišnicah; poziva države članice, naj nemudoma prepovejo vse oblike etične segregacije v zdravstvenih ustanovah, tudi porodnišnicah; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovita in pravočasna pravna sredstva za vse, ki so jih prisilno sterilizirali, vključno z ustanovitvijo učinkovitih odškodninskih shem;

11.  obsoja kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor ter diskriminacijo na kakršni koli podlagi, kot so rasa, barva kože, etnično ali družbeno poreklo, jezik, vera ali prepričanje, politično prepričanje, pripadnost manjšinski skupnosti, invalidnost, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolno izražanje ali spolne značilnosti; ponovno izraža zaskrbljenost, ker je sovražni govor na spletu še vedno razširjeno in pereče vprašanje; svari pred vse večjo razširjenostjo in normalizacijo sovražnega govora in različnih oblik rasizma, kot so islamofobija, anticiganizem, antisemitizem ter sovraštvo do temnopoltih in nebelcev v številnih državah članicah, kar spodbujajo čedalje bolj razširjena ekstremistična gibanja in njihove retorike ter vladni predstavniki ali politični voditelji v nekaterih državah članicah, ki s sovražnim govorom širijo rasno sovraštvo, ksenofobijo in sovraštvo, uperjeno proti pripadnikom skupnosti LGBTI; izraža zaskrbljenost, ker žrtve ne prijavljajo kaznivih dejanj iz sovraštva zaradi nezadostnih varoval in ker organi v državah članicah ne opravljajo ustreznih preiskav in ne zagotavljajo obsodb za ta kazniva dejanja; vztraja, da je treba žrtve spodbujati, naj prijavijo kazniva dejanja iz sovraštva ali primere diskriminacije, ter jim zagotoviti brezpogojno zaščito in podporo; želi spomniti države članice, da je njihova naloga zagotoviti, da se bodo kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor dejansko evidentirala, preiskovala, preganjala in se bo zanje sodilo; poziva Komisijo in Agencijo EU za temeljne pravice, naj nadaljujeta svoja prizadevanja za spremljanje kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora v državah članicah ter redno poročata o primerih in težnjah;

12.  želi spomniti, da je v Evropski uniji prišlo do napadov na krščanske verske objekte ali objekte, povezane s krščansko veroizpovedjo, kot so cerkve, pokopališča, spomeniki in kipe; obsoja vse napade na kristjane in poziva k enaki obravnavi kristjanov v Evropi in po svetu;

13.  opozarja, da morajo institucije in agencije EU, vsem državljanom dosledno zagotavljati pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi in da mora biti prepovedana diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, tudi filozofskega, v javnem in zasebnem življenju, poziva države članice, naj varujejo svobodo misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja ter naj dosledno izvajajo smernice EU za spodbujanje in zaščito te pravice;

14.  je izjemno zaskrbljen, ker neofašistična gibanja v nekaterih državah članicah kljub prepovedi spodbujanja fašizma v zakonodaji več držav članic postajajo vse bolj prepoznavna po uporabi fašističnih simbolov in retorike; je zelo zaskrbljen zaradi vse večje normalizacije fašizma po vsej EU; poziva države članice, naj uvedejo dejansko prepoved neofašističnih in neonacističnih skupin ter vseh drugih ustanov ali združenj, ki poveličujejo in častijo nacizem in fašizem;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo dosledno izvajanje direktive o rasni enakosti, da bi se borili proti trdovratnemu rasizmu proti temnopoltim osebam in nebelcem, transfobiji, anticiganizmu, antisemitizmu in islamofobiji; obsoja strukturni rasizem, diskriminacijo, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, pomanjkanje dostopa do pravnega varstva ter trajne socialno-ekonomske neenakosti na področjih, kot so stanovanja, zdravstveno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje, s katerimi se srečujejo rasne, etnične in verske manjšine srečujejo, pri čemer je treba te pojave obravnavati kot glavno oviro za polno uživanje temeljnih pravic ter kot glavno oviro za vključevanje in enakost;

16.  poziva, naj se čim prej sprejme predlagana direktivo o enakem obravnavanju iz leta 2008, ki ga Svet še vedno ni potrdil, da bi odpravili trenutno vrzel na področju zaščite v pravnem okviru EU glede nediskriminacije na podlagi starosti, invalidnosti, vere ali prepričanja ali spolne usmerjenosti na ključnih področjih življenja, kot so socialna zaščita, izobraževanje in dostop do blaga in storitev; poziva Komisijo, naj se dejavno bori proti segregaciji in diskriminaciji, tudi tako, da začne postopke za ugotavljanje kršitev spodbuja učinkovito uporabo okvirnega sklepa EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi; želi spomniti, da morajo te ukrepe spremljati ustrezne nacionalne strategije;

17.  opozarja, da je namen Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov zagotoviti enake možnosti v zvezi z dostopnostjo, sodelovanjem, enakostjo, zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, socialno zaščito, zdravstvom in zunanjimi ukrepi EU; poudarja, da so invalidi še vedno prikrajšani ter diskriminirani pri zaposlovanju, izobraževanju in socialnem vključevanju; v zvezi s tem poudarja, kako pomembni so dostopnost na javnih prostorih, najmanjši delež zaposlenih invalidov, jamstva za vključujoče izobraževanje, vključno z dostopom do pobud, kot je Erasmus+, s posebnim poudarkom na invalidnih otrocih;

18.  poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo otroci varni pred vsemi oblikami diskriminacije na področju izobraževanja; poziva zlasti k posebni zaščiti otrok, katerih invalidnost vključuje težave z razvojem jezikovnega znanja, kot je motnja avtističnega spektra, pri izobraževanju v večjezičnem okolju, da bi se lahko učili v maternem jeziku, če bi njihova družina to želela;

Svoboščine

19.  poziva države članice, naj zaščitijo in pomagajo razviti dinamičen, neodvisen, pluralen in svoboden medijski sektor; v zvezi s tem obsoja vse ukrepe, ki so namenjeni utišanju kritičnih medijev in spodkopavanju medijske svobode in pluralnosti, tudi na prefinjene načine, ki običajno ne privedejo do opozoril v platformi Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev; je zaskrbljen zaradi ustanavljanja subjektov, ki so pod vladnim nadzorom ter obvladujejo velik del medijske krajine v posamezni državi in si prisvajajo javne medijske hiše za služenje strankarskim interesom; opozarja, da močno koncentrirano medijsko lastništvo, bodisi v vladnih bodisi v zasebnih rokah, pomeni veliko tveganje za raznolikost informacij in stališč, ki se predstavljajo v medijih; želi opozoriti, da so svoboda izražanja in obveščanja s svobodo umetniškega izražanja ter medijska svoboda bistvene za demokracijo in pravno državo, ter poziva države članice, naj poskrbijo za neodvisnost svojih medijskih organov; želi opomniti, da je pravica do iskanja, prejemanja in širjenja informacij in zamisli v ustni, pisni in tiskani obliki, v umetniški obliki ali kakorkoli drugače sestavni del svobode umetniškega izražanja(63);

20.  želi opomniti, da ima preiskovalno novinarstvo temeljno vlogo varuha demokratične družbe, ki podpira javni nadzor nad političnimi akterji, tudi glede korupcije; obsoja neprestano in čedalje večje nasilje nad novinarji v več državah članicah, grožnje in ustrahovanje, ki jih doživljajo novinarji, na primer v povezavi z razkrivanjem informacij o kršitvah, kar pogosto vodi v samocenzuro in ogroža pravico državljanov do obveščenosti; zahteva od Komisije, naj predlaga za trdne in obsežne mehanizme za zaščito in okrepitev svobode govora in svobode medijev ter okrepitev varstva novinarjev, na primer povečanje preglednosti lastništva nad mediji, sprejetje vseevropske direktive proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, oblikovanje stalnega sklada EU za preiskovalne novinarje in vzpostavitev mehanizma za hitro odzivanje za ogrožene novinarje; poziva države članice, naj preprečijo in kaznujejo napade na preiskovalne novinarje pri opravljanju dela;

21.  poudarja izredno pomembno vlogo žvižgačev pri varovanju javnega interesa in spodbujanju kulture javne odgovornosti ter integritete v javnih in zasebnih institucijah; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo nemudoma v celoti prenesejo določbe Direktive (EU) 2019/1937, da bi čim bolj povečale njene učinke, takoj ko bo začela veljati; spodbuja države članice, naj dopolnijo te ukrepe, da bi žvižgače zaščitili tudi, ko prijavijo kršitve, ki ne spadajo na področje uporabe prava EU;

22.  je zaskrbljen, ker bi lahko bile različne oblike propagande in dezinformacij nevarne za svobodo govora in izražanja ter neodvisnost medijev, negativno pa utegnejo vplivati tudi na kakovost politične razprave in udeležbo državljanov v demokratični družbi; poziva Komisijo, naj spodbuja večjo medijsko pismenost in vlaga vanjo, dejavno podpira kakovostno novinarstvo, podpira varstvo podatkov ter ustvari preglednejšo spletno krajino, obenem pa varuje svobodo in pluralnost medijev;

23.  poudarja, da politično profiliranje, dezinformacije in manipuliranje z informacijami ogrožajo demokratične vrednote EU; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k razvoju izobraževanja in usposabljanja za kritično razmišljanje, da si bodo znali državljani ustvariti mnenje in se tako zoperstaviti tovrstnim tveganjem;

24.  poudarja, da morajo uslužbenci organov kazenskega pregona pri izvajanju svojih nalog spoštovati in varovati človekovo dostojanstvo ter ohranjati in spoštovati človekove pravice vseh oseb; poudarja, da je glavna naloga policijskih organov zagotoviti varnost državljanov ter poskrbeti, da protesti potekajo mirno; obsoja uporabo nasilnega in nesorazmernega posredovanja organov kazenskega pregona med mirnimi demonstracijami; poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bodo organi kazenskega pregona silo vedno uporabljali zakonito, sorazmerno, samo, kadar nujna, in kot zadnjo možnost ter tako, da bosta pri tem varovana človeško življenje in telesna nedotakljivost; poziva ustrezne nacionalne organe, naj v primerih, ko se pojavijo sumi ali navedbe o nesorazmerni uporabi sile, zagotovijo pregledno, nepristransko, neodvisno in učinkovito preiskavo ter naj preprečijo nekaznovanje; opozarja, da organi kazenskega pregona v celoti odgovarjajo za to, da opravijo svoje dolžnosti ter ravnajo v skladu z ustreznimi pravnimi in operativnimi okviri;

25.  ostro obsoja vse večje omejevanje svobode zbiranja, tudi v času volitev; poziva države članice, naj ne sprejemajo restriktivne zakonodaje o svobodi zbiranja, ter spodbuja EU in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za varstvo in zaščito svobode združevanja, saj gre za temeljno pravico in osnovno načelo demokratičnih procesov; poziva Komisijo, naj prevzame aktivno vlogo pri spodbujanju teh pravic v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic;

26.  želi spomniti, da ima civilna družba bistveno vlogo pri zastopanju interesov državljanov na lokalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni; enako velja tudi za krepitev glasu manjšin, ki niso ustrezno zastopane, ter za zastopanje in spodbujanje načel iz člena 2 PEU; poudarja, da je treba zagotoviti ugodno okolje za organizacije civilne družbe, da bodo lahko delovale brez napadov in nepotrebnih ali samovoljnih omejitev;

27.  je močno zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah vedno manj prostora za neodvisno civilnodružbeno delovanje, zlasti organizacij za pravice žensk in organizacij LGBTI ter zagovornikov človekovih pravic, saj se jim nalagajo nerazumna upravna bremena, omejuje dostop do sredstev za izvajanje zagovorništva ter omejuje svoboda zbiranja in organiziranja; obsoja omejitve, ki jih organizacije civilne družbe doživljajo pri dostopanju do sredstev in so v nekaterih državah članicah bolj sistematične narave, saj se kažejo v obliki pravnih in političnih sprememb ter resno vplivajo na delo in pravni položaj teh organizacij; poziva Evropsko komisijo in Svet, naj povečata podporo EU za organizacije civilne družbe, ki zagovarjajo vrednote iz člena 2 PEU v Evropski uniji, in sicer prek programa za pravice in vrednote, za katerega bi bilo treba nameniti znatna sredstva, kot je zahteval Evropski parlament;

28.  vztraja, da sta redno in celovito spremljanje in analiza bistvenega pomena za razumevanje izzivov, s katerimi se sooča civilna družba po vsej Evropi; poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnje letno poročilo o pravni državi vključi ustrezne kazalnike, povezane z državljanskim prostorom, svobodo izražanja in svobodo združevanja, naj predlaga akcijski načrt za zaščito in spodbujanje civilne družbe, vključno s sprejetjem smernic za izvajanje svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja ter zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, in ustanovi nujni sklad za njihovo zaščito; pozdravlja predlog o reviziji Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice(64) in poudarja, da je treba po poglobljeni oceni učinka okrepiti in razširiti mandat agencije; poziva Komisijo, Svet in Evropski parlament, naj sistematično uporabljajo podatke, ki jih je Agencija za temeljne pravice pridobi pri oblikovanju politik;

29.  se zaveda, da lahko v pretežno evroskeptičnih skupnostih pride do resnih problemov, zlasti v kombinaciji s skrajnimi političnimi stališči, ter poziva EU in države članice, naj spodbujajo dejavno udeležbo evropskih državljanov v unijskih zadevah, zlasti med mladimi, da bodo znali svoja mnenja izraziti po demokratični poti;

30.  poudarja, da imata državljanska vzgoja in medkulturni dialog pomembno vlogo pri izboljšanju tega, kako državljani EU razumejo politično udeležbo; spodbuja k ozaveščanju državljanov EU o njihovih pravicah;

31.  ugotavlja, da nove tehnike zbiranja in obdelave osebnih podatkov za napovedovanje vedenja in manipulacijo vse bolj vplivajo na temeljne pravice milijonov ljudi v EU in po svetu, zlasti na pravico do zasebnosti, varstva podatkov, obveščanja ter svobode in pluralnosti medijev; v zvezi s tem poziva zasebne akterje in pristojne organe, naj poskrbijo za popolno uporabo prava EU o varstvu podatkov in za to, da bodo posamezniki razumeli, kako in zakaj se obdelujejo njihovi osebni podatki ter kako lahko obdelavi nasprotujejo in se pritožijo ter tako uveljavijo svojo pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti;

32.  poziva Evropsko komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, katerih zakoni o prenosu razveljavljene direktive o hrambi podatkov niso bili razveljavljeni, da bi jih uskladile s pravno prakso Sodišča Evropske unije(65);

33.  opozarja na možne nevarnosti za temeljne svoboščine in varnost zaradi uporabe novih tehnologij, zlasti sistemov umetne inteligence, na primer tveganja v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov in zasebnosti, bioetična vprašanja zaradi uporabe umetne inteligence v zdravstvu, in na morebitno neposredno in posredno diskriminacijo in pristranskost, ko bi lahko prišlo do poglabljanja predsodkov in odrivanja ter širjenja dezinformacij; poudarja, da lahko pristranskost v naborih podatkov ter zasnova in delovanje teh sistemov privede do pristranskih rezultatov, zlasti kadar jih uporabljajo organi za preprečevanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, kar bi lahko pomenilo reproduciranje že obstoječih družbenih, osebnih in drugih predsodkov in bi privedlo do diskriminacije na podlagi družbene, ekonomske, etnične ali rasne pripadnosti, spolne usmerjenosti, spola, invalidnosti ali drugih dejavnikov; poudarja, da so potrebni dodatni zaščitni ukrepi za zagotavljanje varstva zasebnosti in podatkov glede na razvoj novih tehnologij ter da je treba ustrezno pretresti in upoštevati vse, kar bi lahko vplivalo na temeljne pravice; poziva institucije EU in države članice, naj se lotijo problema digitalne vrzeli, zlasti na področju javne uprave in storitev; poudarja, da ta problem najbolj prizadene starejše in socialno-ekonomsko prikrajšane ljudi; poudarja, da bi moral biti pristop k umetni inteligenci osredotočen na človeka, pri čemer bi si bilo treba prizadevati, da bi zagotovili, da bodo človekove vrednote v osrčju razvoja, uvajanja, uporabe in nadzorovanja sistemov umetne inteligence, in sicer z zajamčenim spoštovanjem temeljnih pravic iz primarnih pogodb in Listine temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj vloži zakonodajne predloge za usklajen evropski pristop k umetni inteligenci, in sicer na podlagi etičnih smernic za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki jih je pripravila strokovna skupina Komisije na visoki ravni za umetno inteligenco;

34.  pozdravlja pobude in ukrepe za intenzivnejše sodelovanje med državami članicami na področju varnosti in opredelitev učinkovitega odziva EU na terorizem in varnostne grožnje v Evropski uniji; poziva države članice, naj med seboj tesno sodelujejo ter naj okrepijo izmenjavo informacij med seboj in z agencijami EU na področju pravosodja in notranjih zadev; poudarja, da je v boju proti terorizmu pomembno spoštovati temeljne pravice; poudarja, kako morajo biti nadzorni mehanizmi na področju obveščevalnih služb skladni z Listino temeljnih pravic in Evropsko konvencijo človekovih pravic; poziva ustrezne institucije, naj poskrbijo za zaščitne ukrepe in preprečijo nadaljnjo viktimizacijo zaradi žaljenja in napadov na podobo žrtev iz tistih delov družbe, ki so povezani z napadalcem;

35.  poudarja, da je protidiskriminacijska zakonodaja še vedno ključni element vsake strategije za preprečevanje radikalizacije in omogočanje deradikalizacije tistih, ki so že člani ekstremističnih organizacij; ponavlja, da morajo države članice s stalno podporo Komisije izboljšati prizadevanja za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma s spodbujanjem evropskih vrednot, strpnosti in skupnosti;

Temeljne pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev

36.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo priporočilo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice iz junija 2019 z naslovom Lives saved. Rights protected. Bridging the protection gap for refugees and migrants in the Mediterranean (Rešena življenja. Zaščitene pravice. Odprava vrzeli v zaščiti beguncev in migrantov v Sredozemlju); znova poudarja, da so varne in zakonite migracijske poti najboljši način za preprečevanje smrtnih žrtev; poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za preselitev, vzpostavijo humanitarne koridorje do EU in uvedejo možnost, da bi prosilci za azil zaprosili za humanitarni vizum;

37.  poudarja pomen strogega upravljanja zunanjih meja v EU;

38.  je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se poročil o tem, da uslužbenci organov kazenskega pregona v nekaterih državah članicah nasilno preprečujejo vstop beguncem in migrantom; poziva Komisijo in države članice, naj to raziščejo in ustrezno ukrepajo, da bodo zagotovile odpravo tovrstnih politik in praks, na primer z neodvisnim spremljanjem dejavnosti pri mejnih kontrolah, ki bi ga izvajale uveljavljene nacionalne institucije za človekove pravice (varuhi, institucije in uradi za človekove pravice) ob podpori evropskih in mednarodnih organov (komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (CPT), Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), Agencija EU za temeljne pravice), obenem pa je treba poskrbeti, da se sredstva EU ne bodo uporabljala za kršenje temeljnih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo mednarodno in evropsko pravo ter Listino ter določijo širok okvir za zagotovitev urejenih migracij, tako da migranti ne bodo več prisiljeni uporabljati kanale nedovoljene migracije;

39.  obsoja, da nekatere države članice sprejemajo zakone, politike in prakse, ki onemogočajo resnično varstvo človekovih pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov na kopnem in na morju; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v središče svoje migracijske in azilne politike postavijo človekove pravice migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter načelo delitve odgovornosti; je zelo zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer na žariščnih točkah; poziva Komisijo, naj predlaga takojšnjo rešitev za odpravo očitnih primerov kršitev človekovih pravic v sprejemnih centrih za begunce in migrante na evropskih tleh;

40.  poudarja, da je reševanje življenj pravna obveznost po mednarodnem pravu in pravu EU; obsoja ustrahovanje, aretacije in kazenskopravne postopke zoper civilnodružbene organizacije in posameznike v nekaterih državah članicah, ker so zagotavljali ali zagotavljajo humanitarno pomoč ogroženim migrantom; poziva države članice, naj poskrbijo, da dejanja humanitarne pomoči ne bodo kriminalizirana, kar je skladno s protokolom OZN proti tihotapljenju migrantov;

41.  poudarja, da bi morali imeti migranti brez dokumentov možnost v celoti uveljavljati vse osnovne temeljne pravice, ne glede na svoj pravni ali upravni status; opozarja, da so ženske in otroci prisiljeni v spolne odnose v zameno za zaščito ali osnovno podporo za preživetje, to pa je pogosto posledica vrzeli v pomoči, neustreznih sistemov registracije in nespoštovanja načela največje otrokove koristi, ločitve od družine oziroma pomanjkanja varnih in zakonitih poti za vstop v EU;

42.  opozarja, da je skoraj tretjina vseh prosilcev za azil otrok, ki so še posebej ranljivi; poziva EU in njene države članice, naj si še bolj prizadevajo preprečiti izginotja mladoletnikov brez spremstva, ki nato postanejo žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja;

43.  spodbuja EU in države članice, naj namenijo dovolj sredstev za razbitje poslovnega modela mrež trgovcev z ljudmi in tihotapcev, ki spravlja najbolj ranljive skupine, kot so otroci in ženske, v smrtno nevarnost, ter za zaščito ljudi pred tem, da bi se podali na nevarne in nenadzorovane migracijske poti, kjer ne bodo dobili dostopa do uradnega azilnega postopka;

44.  trdi, da po določbah Newyorške deklaracije za begunce in migrante ni nikoli v največjo korist otrok, če so pridržani v centrih za priseljence; poziva EU in države članice, naj pospešijo ukrepe za odpravo pridržanja otrok, zlasti v okviru migracij v vsej EU, ter naj poiščejo alternative pridržanju, ki bodo temeljile na skupnostih, in naj dajo prednost vključevanju, izobraževanju in psihološki podpori; poudarja, da je mladoletnik brez spremstva v prvi vrsti otrok, ki je lahko v nevarnosti, zato si morajo države članice in Unija pri njegovi obravnavi kot vodilno načelo zastaviti otrokovo zaščito, ne pa politike v zvezi z migracijami, ter slediti temeljnemu načelu največje otrokove koristi;

Pravna država in boj proti korupciji

45.  poudarja, da korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in enako obravnavo vseh državljanov; poudarja povezavo med korupcijo in kršitvami temeljnih pravic na številnih področjih, kot so neodvisnost sodstva, svoboda medijev in svoboda izražanja novinarjev in žvižgačev, centri za pridržanje, dostop do socialnih pravic ali trgovina z ljudmi(66);

46.  poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za boj proti goljufijam, pa tudi za redno preverjanje porabe javnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj nemudoma spet začne vsako leto spremljati boj proti korupciji v institucijah EU in državah članicah ter poročati o tem; poziva vse države članice, naj ravnajo v skladu s priporočili skupine GRECO;

47.  poudarja, da k organiziranemu kriminalu največ prispeva korupcija; ostro obsoja porast trgovine z ljudmi ter poziva države članice in institucije EU, naj bolje sodelujejo in okrepijo boj proti organiziranemu kriminalu;

48.  znova poudarja podporo Parlamenta hitri ustanovitvi učinkovitega, neodvisnega in polno delujočega Evropskega javnega tožilstva, da bi okrepili boj proti goljufijam v Evropski uniji;

49.  poudarja, da je načelo pravne države temeljni kamen demokracije, ki ohranja delitev oblasti, zagotavlja odgovornost, prispeva k zaupanju v javne institucije in zagotavlja spoštovanje načel zakonitosti, pravne varnosti, prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, neodvisnosti sodstva, nepristranskosti in enakosti pred zakonom; poudarja, da sta zlasti načeli pravne države in neodvisnosti sodstva bistveni, da lahko državljani uveljavljajo svoje temeljne pravice in svoboščine; poudarja, da je v skladu s členom 47 Listine temeljna pravica do učinkovitega pravnega instrumenta pogojena z dostopom do „neodvisnega“ sodišča; poudarja, da se zaradi političnega vpliva ali nadzora nad sodstvom in podobnih ovir za neodvisnost posameznih sodnikov pogosto dogaja, da sodstvo ne more opravljati svoje vloge neodvisnega varovala proti samovoljnemu izvrševanju oblasti s strani izvršilne in zakonodajne veje oblasti; obsoja uporabo pravosodnega sistema v politične namene, pri čemer je namen škodovati političnim oporečnikom, jih kompromitirati in utišati;

50.  opozarja, da obstaja neločljiva povezava med pravno državo in temeljnimi pravicami ter da je treba povečati ozaveščenost o vrednotah iz člena 2 PEU in Listine, in sicer z zagotavljanjem informacij o pravicah državljanov;

51.  ostro obsoja prizadevanja vlad nekaterih držav članic za oslabitev delitve oblasti in neodvisnosti sodstva; izraža globoko zaskrbljenost zlasti zaradi odločitev, ki vzbujajo dvome glede primarnosti evropskega prava, ter poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva in ukrepa proti tem napadom;

52.  poziva Komisijo, naj v okviru napovedanega cikla pregleda spoštovanja načela pravne države čim prej obravnava vse kršitve člena 2 PEU, zlasti tiste, ki zadevajo temeljne pravice; ponovno poudarja, da je nujno potreben mehanizem EU za demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je predlagal Parlament, tudi z vsakoletno neodvisno in nediskriminatorno revizijo, ki bo temeljila na dokazih in s katero bo ocenjena skladnost vseh držav članic s členom 2 PEU; poudarja, da kršitve člena 2 PEU spodkopavajo medsebojno zaupanje med državami članicami in otežujejo čezmejno sodelovanje na področju pravosodja;

53.  obžaluje, da v postopkih, začetih v Svetu v skladu s členom 7(1) PEU, zaenkrat ni napredka, čeprav je iz poročil in izjav Komisije, OZN, OVSE in Sveta Evrope razvidno, da se je stanje v državah članicah, ki sta v postopku, še poslabšalo; poziva Svet, naj pri zaslišanjih v postopku po členu 7(1) upošteva stanje na področju temeljnih pravic, demokracije in načela pravne države; opozarja, da se pri teh zaslišanjih ne sme zaobiti Evropski parlament;

54.  poziva Komisijo in Svet, naj v celoti izkoristita vsa razpoložljiva orodja za obravnavo tveganj hudih kršitev načela pravne države ter naj nadaljujeta že začeta postopka po členu 7; poudarja, da neučinkovitost ukrepov EU za zaščito temeljnih pravic ogroža celotno zakonodajo EU in pravice državljanov, ki temeljijo na njih, ter spodkopava verodostojnost EU;

Razmere v zaporih

55.  je zaskrbljen zaradi neprimernih razmer v zaporih v nekaterih državah članicah; poziva države članice, naj spoštujejo pravila glede odvzema prostosti, ki izhajajo iz instrumentov mednarodnega prava in standardov Sveta Evrope; opozarja, da je pripor v predkazenskem postopku predviden kot izjemen ukrep, ki se lahko uporabi le, kadar je to nujno potrebno, sorazmerno in za najkrajši možni čas, ter obžaluje nadaljevanje prekomerne uporabe pripora v predkazenskem postopku namesto alternativnih ukrepov, ki ne vključujejo odvzema prostosti; opozarja, da imajo ranljive skupine zapornikov, kot so ženske, mladoletniki, etnične manjšine, zaporniki LGBTI, zaporniki šibkega duševnega zdravja ali hudo bolni zaporniki, posebne potrebe, ki jih je treba upoštevati; poziva Komisijo, naj sprejme skupne standarde EU o razmerah v zaporih, da bi zaščitila pravice zapornikov in spodbujala standarde pridržanja v EU;

Pristop EU k EKČP

56.  opozarja na obveznost iz člena 6 PEU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pravnih ovir, ki preprečujejo sklenitev pristopnega procesa, ter naj predloži nov osnutek sporazuma o pristopu Unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah; meni, da bi se z zaključkom tega postopka vzpostavili dodatni zaščitni ukrepi za temeljne pravice državljanov in prebivalcev EU in zagotovil dodaten mehanizem za uveljavljanje človekovih pravic, natančneje možnost vložitve pritožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice v zvezi s kršitvijo človekovih pravic zaradi delovanja institucije EU ali države članice, ki izvaja pravo EU, če kršitev sodi na področje uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (3) UL L 328, 6.12.2008, str. 55. (4) UL L 305, 26.11.2019, str. 17. (5) UL L 264, 25.9.2006, str. 13. (6) https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=89&furtherNews=yes&langId=en&newsId=9378 (7) http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-en.asp?fileid=27678&lang=en (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0350. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0033. (10) UL L 186, 11.7.2019, str. 105. (11) UL L 188, 12.7.2019, str. 79. (12) UL L 101, 15.4.2011, str. 1. (13) https://rm.coe.int/8th-/168094b073 (14) https://www.coe.int/en/web/anti-human-trafficking/country-monitoring-work (15) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0773&from=SL (16) UL C 58, 15.2.2018, str. 9. (17) UL C 118, 8.4.2020, str. 130. (18) UL C 41, 6.2.2020, str. 41. (19) https://rm.coe.int/lives-saved-rights-protected-bridging-the-protection-gap-for-refugees-/168094eb87 (20) https://fra.europa.eu/en/publication/2019/2019-update-ngo-ships-involved-search-and-rescue-mediterranean-and-criminal (21) UL C 346, 27.9.2018, str. 94. (22) UL C 307, 30.8.2018, str. 183. (23) UL C 328, 6.9.2016, str. 4. (24) UL C 346, 27.9.2018, str. 171. (25) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0075. (26) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0229. (27) UL C 41, 6.2.2020, str. 64. (28) UL C 463, 21.12.2018, str. 21. (29) UL C 101, 16.3.2018, str. 138. (30) UL C 345, 16.10.2020, str. 58. (31) UL C 345, 16.10.2020, str. 22. (32) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0251. (33) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0349. (34) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0128. (35) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0127. (36) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0239. (37) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0058. (38) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066. (39) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111. (40) UL L 167, 4.7.2018, str. 28. (41) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101. (42) UL C 76, 9.3.2020, str. 114. (43) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0014. (44) Vloga št.141165/16, sodba z dne 13. junija 2019. (45) https://www.asylumlawdatabase.eu/en/content/ecthr-shd-and-others-v-greece-austria-croatia-hungary-northern-macedonia-serbia-and-sloven-0#content (46) https://rm.coe.int/report-on-the-visit-to-hungary-from-4-to-8-february-2019-by-dunja-mija/1680942f0d (47) http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-EN.asp?fileid=28074&lang=en (48) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080. (49) Poročilo Komisije za leto 2018 o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/784b02a4-a1f2-11e9-9d01-01aa75ed71a1/language-en. (50) Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2018/Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2018. (51) https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2018-frf-2018-chair-statement_en.pdf (52) https://eige.europa.eu/sites/default/files/documents/20190390_mh0419039enn_pdf.pdf (53) https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/living-in-a-clean-environment-a-neglected-human-rights-concern-for-all-of-us (54) http://www.assembly.coe.int/LifeRay/EGA/Pdf/TextesProvisoires/2019/20190912-ObstetricalViolence-EN.pdf (55) https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2017-eu-minorities-survey-muslims-selected-findings_en.pdf (56) Na Poljskem so bila uvedena območja brez LGBTI – https://atlasnienawisci.pl/. (57) https://www.coe.int/en/web/commissioner/-/the-right-to-affordable-housing-europe-s-neglected-duty (58) https://www.feantsa.org/download/full-report-en1029873431323901915.pdf (59) https://rm.coe.int/annual-report-2018-democracy-in-danger-threats-and-attacks-media-freed/1680926453 (60) Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice, Shrinking space for freedom of peaceful assembly (Vse manj prostora za svobodo mirnega zbiranja), Svet Evrope, Strasbourg, 2019. (61) https://www.iom.int/news/iom-mediterranean-arrivals-reach-110699-2019-deaths-reach-1283-world-deaths-fall (62) Glej tudi obveznosti iz Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) iz leta 1974, Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju (SAR) iz leta 1979 ter Mednarodne konvencije o reševanju na morju iz leta 1989. (63) Sodba ESČP z dne 24. maja 1988 v zadevi Müller in drugi proti Švici, točki 27 in 33; Sodba ESČP z dne 8. julija 1999 v zadevi Karatas proti Turčiji; Sodba ESČP z dne 22. oktobra 2007 v zadevi Lindon, Otchakovsky-Laurens in July proti Franciji. (64) UL L 53, 22.2.2007, str. 1. (65) Združeni zadevi C-203/15 in C-698/15 – Tele2 Sverige in združeni zadevi C-293/12 in C-594/12 – Digital Rights Ireland. (66) https://rm.coe.int/factsheet-human-rights-and-corruption/16808d9c83

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o vse slabših razmerah na področju človekovih pravic v Alžiriji, zlasti primeru novinarja Khaleda Drarenija (2020/2880(RSP))

P9_TA(2020)0329 RC-B9-0375/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Alžiriji, zlasti tistih z dne 28. novembra 2019 o stanju svoboščin v Alžiriji(1) in z dne 30. aprila 2015 o zaprtju aktivistov za človekove pravice in pravice delavcev v Alžiriji(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2019 z dne 15. junija 2020,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Mednarodne komisije pravnikov z naslovom Flawed and inadequate: Algeria Constitutional Amendment Process (Pomanjkljiv in neustrezen: postopek ustavnih sprememb v Alžiriji), objavljen oktobra 2020,

–  ob upoštevanju skupnega pisma z dne 29. septembra 2020, ki ga je podpisalo 31 lokalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe, v katerem so obsodile zatiranje alžirske civilne družbe,

–  ob upoštevanji štirih sporočil o samovoljnih in nasilnih aretacijah, nepravičnih sodnih postopkih in povračilnih ukrepih proti zagovornikom človekovih pravic in miroljubnih aktivistih, posredovanih alžirski vladi med 30. marcem in 16. septembrom 2020 v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice;

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo, zlasti člena 2, ki določa, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic bistveni element notranjih in mednarodnih politik pogodbenic in bistvena sestavina tega sporazuma,

–  ob upoštevanju 11. pridružitvenega sveta EU-Alžirija,

–  ob upoštevanju skupnih prednostnih nalog, ki sta jih Alžirija in Evropska unija 13. marca 2017 sprejeli v okviru revidirane evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2020 o akcijskem načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji za obdobje 2020-2024, zlasti mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, vzpostavljenega za zaščito in podporo novinarjev in medijskih delavcev,

–  ob upoštevanju alžirskega kazenskega zakonika, zlasti členov 75, 79, 95(a), 98, 100, 144, 144(a), 144(a)(2), 146 in 196(a),

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, smrtni kazni, mučenju in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kaznih ali ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega, ter novega strateškega okvira in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Konvencije o otrokovih pravicah, ki so jih vse štiri ratificirale države članice EU in Alžirija,

–  ob upoštevanju mnenja št. 7/2020 o pridržanju Fadela Breika, ki ga je sprejela delovna skupina OZN za samovoljna pridržanja,

–  ob upoštevanju tretjega splošnega rednega pregleda za Alžirijo, ki ga je Svet OZN za človekove pravice sprejel na 36. zasedanju 21. in 22. septembra 2017,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju svetovnega indeksa svobode tiska za leto 2020, ki ga je pripravila organizacija Novinarji brez meja,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Alžirija februarja 2019 izkusila protestno gibanje (Hirak) kot še nikoli dotlej, kot odziv na možnost petega mandata takratnega predsednika Abdelaziza Buteflike; ker so mirne demonstracije proti vladni korupciji, na katerih so udeleženci pozivali k civilno vodeni državi, neodvisnemu sodstvu, demokratični reformi, preglednosti in vključujočemu okviru za pripravo svobodnih volitev, ob petkih in torkih potekale redno po vsej državi ter se nadaljevale vse leto, tudi med volilnim procesom; ker so se te obsežne prostovoljne tedenske demonstracije marca 2020 zaradi pandemije COVID-19 prostovoljno prenehale, čeprav se je protestno gibanje nadaljevalo na družbenih medijih;

B.  ker so v Alžiriji po odstopu predsednika Buteflike 2. aprila 2019 v odziv na gibanje Hirak in dveh poznejših preložitev volitev, ko je vojaško vodstvo odigralo pomembno vlogo, 12. decembra 2019 potekale predsedniške volitve, na katerih je bi za predsednika izvoljen nekdanji predsednik vlade Abdelmadžid Tebun; ker je gibanje Hirak obsodilo seznam kandidatov zaradi vezi z nekdanjo administracijo in je bojkotiralo volitve, na katerih je bila uradna volilna udeležba manj kot 40-odstotna;

C.  ker so je od poletja 2019 povečalo število političnih aretacij in samovoljnih pridržanj miroljubnih aktivistov gibanja Hirak ter sindikalnih aktivistov in novinarjev, kar pomeni kršitev temeljnih pravic do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja; ker se kljub uradnemu koncu vlade Buteflike še naprej zaostrujejo cenzura, sojenje in strogo kaznovanje neodvisnih medijev, ki so pogosto obtoženi, da s tujimi silami delujejo proti državni varnosti; ker so varnostne omejitve, uvedene za boj proti pandemiji COVID-19, prispevale k poostrenemu nadzoru in jih oblasti uporabljajo za dodatno omejevanje prostora za delovanje civilne družbe, omejevanje mirnega nasprotovanja ter oviranje svobode govora in izražanja;

D.  ker v tem okolju represije, ki vlada v Alžiriji, prihaja do vse več domnevnih primerov mučenja na policijskih postajah in v generalnem direktoratu za notranjo varnost v mestu Alžir, kot v primeru zapornika Valida Nekiša;

E.  ker so bila alžirski vladi med 30. marcem in 16. aprilom 2020 v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice poslana tri sporočila o samovoljnih in nasilnih aretacijah, nepravičnih sodnih postopkih in povračilnih ukrepih proti zagovornikom človekovih pravic in miroljubnih aktivistih, četrto z dne 27. avgusta 2020 pa se je nanašalo na Mohameda Khaleda Drarenija;

F.  ker je bil avgusta 2020 Mohamed Khaled Drareni, dopisnik mreže TV5 Monde, predstavnik Novinarjev brez meja in direktor novičarskega spletnega mesta Casbah Tribune, obsojen na triletno zaporno kazen in denarno kazen 50.000 alžirskih dinarjev zaradi snemanja policijskega napada na protestnike v mestu Alžir; ker je bil uradno obtožen „napeljevanja k neoboroženemu srečanju“ in „spodkopavanja celovitosti nacionalnega ozemlja“; ker mu je bila kazen po pritožbi dne 15. septembra 2020 skrajšana na dve leti; ker so posebni poročevalci in delovna skupina za posebne postopke OZN dne 16. septembra 2020 najstrožje obsodili njegovo zaporno kazen, alžirske oblasti pa pozvali, naj Drarenija nemudoma izpustijo, in njegovo obsodbo opisali kot očitno kršitev svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja;

G.  ker je Mohamed Khaled Drareni od začetka februarja 2019 dvakrat tedensko poročal s protestov gibanja Hirak; ker so ga zaradi razkrivanja, kako alžirska vlada grobo zatira mirno zbiranje in svobodo izražanja, že pred obsodbo trikrat pridržali, zaslišali in ustrahovali zaradi poročanja o protestih gibanja Hirak, in sicer 14. maja 2019, 9. avgusta 2019 in 9. januarja 2020, dvakrat pa so ga vladni uradniki poskušali podkupiti; ker so mu povedali, da je bilo njegovo zadnje pridržanje končno opozorilo, preden se ga bo lotil pravosodni sistem; ker je bil Mohamed Khaled Drareni dne 7. marca 2020 aretiran na protestu gibanja Hirak; ker je bil 10. marca 2020 izpuščen, nato pa 27. marca 2020 ponovno pridržan;

H.  ker je bilo na dan njegove prve aretacije pridržanih več kot 20 drugih miroljubnih protestnikov; ker sta dva od pridržanih nosila berbersko zastavo; ker se berberska zastava množično uporablja na protestih gibanja Hirak; ker je general Ahmed Gaid Salah junija 2019 prepovedal uporabo te zastave; ker so v zadnjih mesecih nekdanji režimski uradniki začeli kampanjo blatenja večinskega prebivalstva v regiji Amazigh Kabili, kar bi lahko povzročilo etnično delitev v gibanju Hirak; ker so berberski aktivisti in aktivisti Hiraka, vključno z Jasinom Mebarkijem, še vedno žrtve samovoljnih aretacij zaradi izražanja drugačnih verskih in političnih pogledov;

I.  ker se je s protesti gibanja Hirak znova začel vzpostavljati javni državljanski prostor; ker so se zlasti po tem, ko se je gibanje Hirak preselilo na splet, da bi preprečili širjenje COVID-19, poostrile omejitve svobode izražanja in omejitve za novinarje, predvsem z blokiranjem spletnih strani, cenzuro televizijskih programov ter pridržanjem in nadlegovanjem novinarjev, upraviteljev medijev in protestnikov, ki so izražali svoje mnenje v družbenih medijih, pri čemer je bilo aprila in maja 2020 na alžirskih omrežjih nedostopnih vsaj šest novičarski spletnih mest;

J.  ker skupine za pravice lokalnega prebivalstva ocenjujejo, da je bilo med marcem in junijem 2020 zaradi izražanja mnenja ali domnevne podpore gibanju Hirak samovoljno pridržanih vsaj 200 ljudi; ker je Narodni odbor za osvoboditev pripornikov (CNLD) dokumentiral primere najmanj 91 zapornikov vesti, ki so bili od 17. novembra 2019 v priporu, medtem ko jih je bilo konec avgusta 44, od tega jih je več v priporu za nedoločen čas; ker tveganje izbruha COVID-19 v zaporih pomeni dodatno nevarnost za tiste, ki so pridržani zaradi izražanja političnih stališč; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet dne 25. marca 2020 v okviru pandemije COVID-19 pozvala k izpustitvi političnih zapornikov in vseh, ki so bili pridržani zaradi izražanja kritičnih stališč;

K.  ker so aktivisti, zlasti iz skupine Feminicid-dz, od januarja 2020 zabeležili 41 feminicidov; ker so gibanja za pravice žensk v letu 2020 okrepila obsojanje vse večjega nasilja nad ženskami in števila feminicidov ter pozvala k pregledu veljavnih zakonov, zlasti družinskega zakonika in številnih členov kazenskega zakonika, da bi zagotovili popolno enakost žensk in moških;

L.  ker je Alžirija aprila 2020 z zakonom št. 20-06 sprejela tudi spremembe kazenskega zakonika, ki dodatno omejujejo in kriminalizirajo uveljavljanje temeljnih pravic, kot so svoboda tiska, svoboda izražanja in svoboda združevanja, in sicer na umetni podlagi, češ da gre za lažne novice, ki spodkopavajo alžirsko državo; ker alžirske oblasti vse pogosteje uporabljajo nejasne člene kazenskega zakonika, vključno s tistimi, ki so bili dodani aprila 2020, za pregon ljudi, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode mnenja in izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja; ker je za kaznivo dejanje, ki se zgodi prvič, zagrožena najvišja kazen petih let zapora, če je storjeno v času „omejitve gibanja zaradi javnega zdravja, naravne, biološke ali tehnološke nesreče ali katere koli druge vrste nesreče“;

M.  ker alžirske oblasti kot del omejevanja prostora civilne družbe nadaljujejo z vrha vodene ustavne spremembe, kar naj bi bilo del zaveze predsednika Tebuna v odziv na proteste gibanja Hirak, podane ob imenovanju, da bo gradil novo Alžirijo, za kar pa nima široke podpore alžirske družbe in kar neodvisne organizacije civilne družbe kritizirajo, ker krši mednarodne standarde vključevanja, sodelovanja, preglednosti in suverenosti v ustavodajnem postopku; ker hkratne množične aretacije aktivistov civilne družbe in novinarjev popolnoma spodkopavajo javno legitimnost postopka ustavnih sprememb;

N.  ker je v Alžiriji 1. novembra 2020 potekal referendum o reviziji ustave, vključno z omejitvijo mandata predsednika na dve obdobji; ker je bila udeležba na referendumu najnižja od neodvisnosti Alžirije leta 1962 in je uradno znašala 23,7 %; ker je novo ustavo uradno potrdilo 66,8 % volivcev; ker nova ustava čaka na ratifikacijo predsednika, ko se bo vrnil v Alžirijo;

O.  ker alžirska ustava svobodo tiska, sicer uradno priznano v členu 54 revidirane ustave, pogojuje s spoštovanjem „tradicij ter verskih, moralnih in kulturnih vrednot naroda“; ker tovrstne omejitve svobode tiska kršijo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija ratificirala; ker je v splošni pripombi št. 34 Odbora OZN za človekove pravice zapisano, da nobena medijska hiša ne sme biti kaznovana zaradi kritike političnega ali družbenega sistema; ker ta revizija prinaša tudi nevarno spremembo, s katero je v ustavo zapisana politična vloga in pristojnosti vojske; ker se z ustavno reformo ohranja tudi premoč predsedstva nad vsemi institucijami, vključno s sodstvom;

P.  ker je nacionalna zveza sodnikov obsodila alžirske oblasti, da prepogosto in zlonamerno uporabljajo pripor v predkazenskem postopku; ker so bili člani sodstva kaznovani s poklicnimi sankcijami zaradi oprostitve miroljubnih aktivistov ali po tem, ko so od izvršnih oblasti zahtevali spoštovanje neodvisnosti sodstva;

Q.  ker je organizacija Novinarji brez meja Alžirijo leta 2020 uvrstila na 146. mesto od 180 na svetovnem indeksu svobode tiska, kar je pet mest nižje kot leta 2019 in 27 mest nižje kot leta 2015;

R.  ker je Alžirija ključna partnerica Evropske unije v evropski sosedski politiki, s pomembnimi političnimi, gospodarskimi in osebnimi interesi v državi in regiji; ker so prednostne naloge partnerstva med EU in Alžirijo izraz skupne zavezanost univerzalnim vrednotam demokracije, pravne države in človekovih pravic;

1.  odločno obsoja stopnjevanje samovoljnih in nezakonitih aretacij, pridržanj in sodnega nadlegovanja novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov, odvetnikov, civilne družbe in miroljubnih aktivistov v Alžiriji, kar onemogoča vzpostavitev prostora za politični dialog o nedemokratični spremembi ustave in uveljavljanju svobode izražanja, zbiranja in združevanja; obsoja uporabo nujnih ukrepov zoper pandemijo COVID-19 kot izgovor za omejevanje temeljnih pravic alžirskih državljanov;

2.  poziva alžirske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Mohameda Khaleda Drarenija in vse, ki so bili obtoženi, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja, tako na spletu kot drugje, ter svobode zbiranja in združevanja, med njimi Jasin Mebarki, Abdulah Benaum, Mohamed Tadžadit, Abdelkrim Zeghileš, Valid Kešida, Brahim Lalami, Aisa Šuha, Zoheir Kadam, Valid Nekiš, Nuredin Khimud in Hakim Adad; ponavlja poziv visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet, naj se zaradi pandemije nemudoma izpustijo vsi politični zaporniki in tisti, ki so bili pridržani zaradi izražanja odklonilnih mnenj; poziva alžirske oblasti, naj sprostijo blokado medijskih hiš ter ustavijo aretacije in pridržanja političnih aktivistov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic ter vseh, ki izražajo nestrinjanje z vlado ali jo kritizirajo;

3.  ponovno poudarja, da je svoboda izražanja, vključno s svobodo novinarjev in državljanov novinarjev, da poročajo, analizirajo in dajejo komentarje o protestih ali drugih izrazih nezadovoljstva z vlado ali vladnimi institucijami ali posamezniki, bistvena za resnično demokratično politično tranzicijo;

4.  izraža solidarnost z vsemi alžirskimi državljani – ženskami in moškimi iz različnih geografskih, socialno-ekonomskih in etničnih okolij –, ki od februarja 2019 naprej mirno protestirajo ter zahtevajo državo pod civilnim nadzorom, narodno suverenost, spoštovanje pravne države, socialno pravičnost in enakost spolov; poziva alžirske oblasti, naj ukrepajo proti korupciji;

5.  ponovno poziva alžirske oblasti, naj odpravijo vse oblike ustrahovanja, sodnega nadlegovanja, kriminalizacije ali samovoljnih aretacij in pridržanj kritičnih novinarjev, blogerjev, zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in aktivistov ter sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, svobode medijev in svobode misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja, ki jih zagotavljata alžirska ustava in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Alžirija podpisala in ratificirala; obsoja vse oblike pretirane uporabe sile organov prisile pri razganjanju mirnih protestov; ponovno poziva alžirske oblasti, naj izvedejo neodvisne preiskave vseh primerov pretirane uporabe sile s strani organov prisile in zagotovijo, da bodo vsi krivci za to odgovarjali; poziva alžirske oblasti, naj uresničijo svoje mednarodne obveznosti v okviru konvencije UNCAT;

6.  ugotavlja, da so bili od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. novembra 2019 začasno izpuščeni nekateri politični aktivisti, kot so predstavnik opozicije Karim Tabu, Mustafa Bendžema in Khaled Tazaghart;

7.  poziva alžirske oblasti, naj poskrbijo za svoboden prostor civilne družbe, ki bo omogočal pristen politični dialog in ne bo kriminaliziral temeljnih svoboščin, tako da sprejmejo novo zakonodajo, ki bo popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi in ne bo določala izjem, ki so nezakonite po mednarodnem pravu, zlasti po konvencijah, ki jih je Alžirija ratificirala, vključno s konvencijami Mednarodne organizacije dela; poudarja, da je svobodni prostor civilne družbe pogoj za demokratično Alžirijo pod civilnim vodstvom; obžaluje, da se tuji novinarji pri pridobivanju novinarskih vizumov za delo v državi še vedno srečujejo z upravnimi in drugimi ovirami;

8.  opozarja, da je spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic, določenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, eden od bistvenih elementov pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo iz leta 2005; poudarja, da je treba med potekajočo politično tranzicijo Alžircem vseh spolov ter vseh geografskih, socialno-ekonomskih in etničnih okolij, vključno z Berberi, zagotoviti, da v polni meri sodelujejo v demokratičnem procesu in uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, tudi tako, da se obrne trend krčenja prostora za neodvisno civilno družbo, novinarstvo in politični aktivizem;

9.  izraža zaskrbljenost zaradi novih restriktivnih zakonov, kot je zakon št. 20-06, ki samovoljno inkriminira „širjenje lažnih novic“, s katerimi se domnevno blati čast javnih uslužbencev in financiranje združenj; poudarja, da ta zakon vsebuje več določb, ki kršijo mednarodne standarde o svobodi izražanja in svobodi združevanja, vključno s členoma 19 in 22 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

10.  poziva alžirske oblasti, naj pregledajo veljavni omejevalni zakon št. 12-06 iz leta 2012 o združenjih in zakon št. 91-19 iz leta 1991 o javnih zborovanjih in demonstracijah, po katerem je treba vnaprej zaprositi za dovoljenje za to, in naj zagotovijo, da bo ustrezni upravni organ številnim organizacijam civilne družbe ter nevladnim, verskim in dobrodelnim organizacijam, ki so zaprosile za ponovno registracijo, nemudoma izdal potrdilo o tem;

11.  obžaluje, da so bile aprila 2020 sprejete spremembe alžirskega kazenskega zakonika, ki omejujejo svobodo tiska, svobodo izražanja in svobodo združevanja; poziva alžirske oblasti, naj pregledajo kazenski zakonik, zlasti člene 75, 79, 95a, 98, 100, 144, 144, 144a, 144a2, 146 in 196a v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Afriško komisijo za človekove pravice in pravice ljudstev (ACHRP), da bi preprečili kriminalizacijo svobode izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja;

12.  pozdravlja dejstvo, da člena 4 in 223 spremenjene ustave krepita status jezika tamazight kot državnega in uradnega jezika; poudarja, da tovrstne izjave ne smejo služiti kot pretveza za neupoštevanje strukturnih težav, s katerimi se spopada ta jezikovna skupnost, ali za povzročanje razdora v gibanju Hirak; poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo enakost pred zakonom pri uporabi arabskega jezika in jezika tamazight; poziva alžirsko vlado, naj razveljavi prepoved uporabe berberske zastave in nemudoma izpusti vse, ki so zaprti zaradi prikazovanja berberskih simbolov;

13.  podpira alžirske odvetnike in druge osebe, ki delujejo na področju pravosodja, ki si kljub okoliščinam in tveganjem še naprej prizadevajo za spoštovanje najvišjih standardov pravičnosti; poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo popolno neodvisnost sodstva in nepristranskost pravosodnega sistema ter odpravijo in prepovedo vse omejitve, nedovoljene vplive, pritiske, grožnje ali vmešavanje v sprejemanje sodnih odločitev in druge pravosodne zadeve;

14.  poziva alžirske oblasti, naj zagotovijo polno odgovornost ter civilni in demokratični nadzor nad oboroženimi silami, naj jih dejansko podrejedijo zakonito vzpostavljeni civilni oblasti ter poskrbijo, da bo vloga vojske ustrezno opredeljena v ustavi in izrecno omejena samo na obrambo države;

15.  poziva alžirske oblasti, naj omogočijo vstop v državo mednarodnim organizacijam za človekove pravice in poročevalcem v okviru posebnih postopkov OZN;

16.  izraža zaskrbljenost zaradi upravnih ovir, s katerimi se srečujejo verske manjšine v Alžiriji, zlasti v zvezi z odlokom št. 06–03; spodbuja alžirsko vlado, naj revidira odlok št. 06–03, da bi ga še bolj uskladila z ustavo in svojimi mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic, in sicer s členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah; poziva k spoštovanju svobode veroizpovedi vseh verskih manjšin;

17.  pričakuje od EU, da bo položaj človekovih pravic postavila v središče svojega sodelovanja z alžirskimi oblastmi, zlasti na prihodnjem pridružitvenem svetu EU-Alžirija; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj sestavi in predloži seznam posameznih primerov, ki vzbujajo izrecno zaskrbljenost, vključno s tistimi, ki so omenjeni v tej resoluciji, ter naj Parlamentu redno poroča o napredku pri njihovem reševanju;

18.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj skupaj s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice podpirajo skupine civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, novinarje in protestnike, tudi tako, da zavzamejo odločnejše stališče glede spoštovanja človekovih pravic in pravne države v Alžiriji, da jasno in javno obsodijo kršitve človekovih pravic in oblasti pozovejo, naj izpustijo samovoljno pridržane pripornike, in ustavijo pretirano uporabo preiskovalnega pripora, da zahtevajo dostop do pripornikov in spremljajo sojenja aktivistom, novinarjem in zagovornikom človekovih pravic in da pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Alžiriji, ter naj pri tem uporabljajo vse razpoložljive instrumente;

19.  poudarja, da so odnosi med EU in Alžirijo pomembni, saj gre za pomembno državo sosedstva in partnerico; opozarja, kako pomembni so trdni in poglobljeni odnosi med EU in Alžirijo, ter ponovno potrjuje svojo zavezanost spodbujanju teh odnosov, ki temeljijo na popolnem spoštovanju skupnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic, demokracija, pravna država in svoboda medijev;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, delegaciji EU v Alžiru, vladi Alžirije, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0072. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0188.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o razmerah v Etiopiji (2020/2881(RSP))

P9_TA(2020)0330 RC-B9-0383/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Etiopiji,

–  ob upoštevanju izjave visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella z dne 9. novembra 2020 o nedavnih dogodkih v Etiopiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika Josepa Borrella in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 12. novembra 2020 o Etiopiji,

–  ob upoštevanju izjave komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 19. novembra 2020 o konfliktu v regiji Tigraj in humanitarni pomoči EU etiopskim beguncem v Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN z dne 4. novembra 2020,

–  ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet o regiji Tigraj z dne 6. in dne 13. novembra 2020,

–  ob upoštevanju neuradnih pogovorov v Varnostnem svetu o konfliktu v etiopski regiji Tigraj z dne 24. novembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila o razmerah v Etiopiji z dne 11. novembra 2020, ki ga je pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Afriške unije Mousse Fakija Mahamata z dne 9. novembra 2020 o razmerah v Etiopiji,

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. novembra 2020,

–  ob upoštevanju izjave ministrov za zunanje zadeve držav članic EU z dne 19. novembra 2020,

–  ob upoštevanju ustave Federativne demokratične republike Etiopije, sprejete dne 8. decembra 1994, zlasti določb III. poglavja o temeljnih pravicah in svoboščinah, človekovih pravicah in demokratičnih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju druge revizije Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je sedanji oboroženi konflikt med zvezno vlado Etiopije in upravo regije Tigraj, ki ga vodi Ljudska osvobodilna fronta za Tigraj (TPLF), razlog za stotine smrtnih žrtev med civilisti in množično razseljevanje;

B.  ker je etiopska vlada 4. novembra 2020 razglasila izredne razmere in dan po domnevnem napadu TPLF na zvezno vojaško oporišče v regiji Tigraj začela vojaške operacije na severu regije; ker od takrat potekajo oboroženi spopadi med zveznimi silami (zvezna vojska, posebne policijske enote regije Amhara in lokalna milica regije Amhara) na eni strani ter regionalnimi silami (posebne policijske enote in milica regije Tigraj), ki so pripadnice TPLF, na drugi strani;

C.  ker so se politična razhajanja med stranko PP in TPLF povečala, ko je zvezna vlada zaradi pandemije COVID-19 preložila državne volitve, ki bi morale potekati maja 2020;

D.  ker je uprava regije Tigraj pod vodstvom TPLF septembra 2020 izvedla lastne volitve, ki jih je etiopska vlada razglasila za nezakonite, saj naj bi se sicer septembra 2020 iztekel njen mandat; ker je bil po mnenju zveznega parlamenta volilni proces v regiji Tigraj nezakonit; ker je vodstvo regije Tigraj izjavilo, da ne priznava več zvezne uprave ali njenih zakonov; ker je zvezni parlament 3. novembra 2020 TPLF razglasil za teroristično skupino;

E.  ker je TPLF 8. novembra 2020 Afriški uniji predlagal pogovore, vendar je zvezna vlada izključila možnosti za pogajanja s TPLF ter zavrnila mednarodne pozive k dialogu in mediaciji, saj naj bi bil po njenih navedbah konflikt v regiji Tigraj notranja zadeva, ki je ne bi smeli obravnavati na mednarodni ravni; ker je EU ponudila podporo, da bi pomagala umiriti napetosti, se vrniti k dialogu in zagotoviti spoštovanje pravne države po vsej Etiopiji;

F.  ker je Abij Ahmed leta 2018 dosegel zgodovinski mirovni sporazum z Eritrejo, s katerim se je končala več kot desetletna prekinitev diplomatskih in trgovinskih vezi med državama; ker je njegova vlada sprejela pomembne ukrepe za osvoboditev novinarjev in političnih zapornikov, omogočanje delovanja prej prepovedanih opozicijskih skupin ter sprejetje novih zakonov o organizacijah civilne družbe in boju proti terorizmu; ker je bila vlada nedavno deležna kritik zaradi pridržanja opozicijskih politikov; ker še vedno vladajo pomisleki glede sprejetja novega zakona za omejevanje sovražnega govora in dezinformacij, ki bi lahko negativno vplival na svobodo izražanja;

G.  ker nekatere politične skupine, povezane z etničnimi skupinami v Etiopiji, ki se čutijo marginalizirane zaradi federalističnega sistema vladanja, trdijo, da je zaradi tega sistema prišlo do favoriziranja in diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti;

H.  ker je junija 2020 izbruhnilo vsesplošno nasilje po smrti pevca in aktivista iz regije Oromo Hačaluja Hundese, pri čemer je bilo ubitih in aretiranih na stotine ljudi; ker je bilo 1. novembra 2020 več kot 50 Amharcev ubitih v napadih na tri vasi, za katere mnogi menijo, da so bili etnično motivirani in jih je morda izvedla Oromska osvobodilna vojska oziroma milica, ki se je odcepila od nje (Oromske osvobodilne fronte);

I.  ker so etiopske oblasti po navedbah Amharskega narodnega gibanja prepovedale miroljubne proteste proti etnično motiviranim ubojem, ki naj bi se zgodili 28. oktobra 2020;

J.  ker je po navedbah mednarodnih organizacij za človekove pravice od začetka konflikta večkrat prišlo do neselektivnega pobijanja civilistov v različnih delih regije Tigraj, tudi do pokola v noči 9. novembra 2020 v Mai Kadri, kjer bi lahko pokol več sto civilistov opredelili kot vojno hudodelstvo;

K.  ker so po navedbah mednarodnih organizacij za človekove pravice po državi odpuščali prebivalce regije Tigraj in jim onemogočali lete v tujino; ker se je poročalo o fizičnem in digitalnem nadzoru, množičnih samovoljnih aretacijah in pridržanjih;

L.  ker je predsednik regije Tigraj potrdil, da so njegove sile izstrelile rakete na eritrejsko letališče Asmara;

M.  ker je mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi smrtonosnih spopadov med etiopskimi zveznimi silami in TPLF zaradi tveganj za zaostritev sedanjih razmer oziroma za nastanek novih varnostnih tveganj v Etiopiji, kar bi lahko imelo posledice za sosednje države in bi lahko destabiliziralo vse območje Afriškega roga; ker je Etiopija umaknila svoje čete iz Somalije, kjer so se borile proti islamskim upornikom; ker so kenijske oblasti iz strahu pred stopnjevanjem napetosti povečale varnost na meji z Etiopijo;

N.  ker je razvojno sodelovanje EU z Etiopijo z vrednostjo 815 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 eno najobsežnejših na svetu; ker je Etiopija tudi ena glavnih upravičenk nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko in je bila v obdobju 2015–2019 upravičena do več kot 271,5 milijona EUR pomoči; ker je EU v letu 2020 zagotovila 44,29 milijona EUR za humanitarne projekte v Etiopiji, in sicer za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči notranje razseljenim osebam, ki so morale zapustiti domove zaradi nasilja ali naravnih nesreč;

O.  ker je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti zahteval dostop do regije Tigraj, ki je od začetka spopadov popolnoma izolirana (onemogočen je dostop do interneta in telefonske povezave); ker je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce zaradi nedostopnosti električne energije, telekomunikacij, goriva in gotovine humanitarna pomoč, vključno z oskrbo ranjenih in ubitih v spopadih, v regiji Tigraj in drugih delih Etiopije le omejena;

P.  ker je v Etiopiji že pred začetkom spopadov humanitarno pomoč potrebovalo 15,2 milijona ljudi, od tega 2 milijona v regiji Tigraj; ker je regija Tigraj peta najbolj poseljena regija v Etiopiji z več kot 6 milijoni ljudi, v njej pa živi 100 000 notranje razseljenih oseb in 96 000 eritrejskih beguncev; ker je tam več pomembnih begunskih taborišč, v katerih je po navedbah nevladnih organizacij 44 % otrok;

Q.  ker je Etiopija podpisnica Sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin eden od bistvenih elementov sodelovanja med državami AKP in EU;

R.  ker je zaradi spopadov na obeh straneh umrlo in bilo poškodovanih na tisoče ljudi ter so bile hudo kršene človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; ker je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce od 22. novembra 2020 pred konfliktom pobegnilo več kot 38 500 beguncev in prečkalo mejo s Sudanom; ker Organizacija združenih narodov opozarja na „veliko humanitarno krizo“ in ker bo po pričakovanjih njenih agencij v šestih mesecih morda prišlo 200 000 beguncev; ker zaradi spopadov prihaja tudi do notranjega razseljevanja prebivalstva; ker je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce že pozval obe strani, naj odpreta koridorje, da bi ljudem omogočili odhod in prihod; ker so mednarodne humanitarne organizacije na terenu slabo opremljene in jim primanjkuje potrebščin za novoprispele begunce in žrtve nasilja; ker agencije OZN potrebujejo takojšnje financiranje v višini 50 milijonov USD za zagotavljanje hrane in ustanavljanje novih taborišč; ker je Evropska komisija mobilizirala prve 4 milijone EUR nujne pomoči, da bi podprli razseljene osebe, ki prihajajo v Sudan;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v Etiopiji, vključno z nenehnim nasiljem in vesteh o hudih kršitvah temeljnih človekovih pravic; obžaluje aktualni oboroženi konflikt med zvezno vlado Etiopije in upravo regije Tigraj pod vodstvom Ljudske osvobodilne fronte za Tigraj (TPLF); poziva obe strani, naj se zavežeta takojšnjemu premirju in rešita politična razhajanja z demokratičnimi sredstvi v okviru ustavne ureditve ter poiščeta trajno mirno rešitev, vzpostavita mehanizem za spremljanje premirja in si z vključujočim dialogom prizadevata za dosego vsenarodnega soglasja;

2.  izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; obžaluje smrtne žrtve in uboje nedolžnih civilistov ter zunajsodne poboje, ne glede na storilce;

3.  poziva etiopsko centralno vlado in TPLF, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za umiritev konflikta; vztraja, da morajo vsi akterji dosledno upoštevati varnostni pristop, osredotočen na ljudi;

4.  obžaluje dejstvo, da je dostop humanitarnih delavcev trenutno močno omejen; poziva etiopsko vlado, naj humanitarnim organizacijam omogoči takojšen in neomejen dostop do območij, kjer potekajo spopadi, da bi zagotovile humanitarno pomoč; opozarja na nevarnost večje humanitarne krize v državi, pa tudi v sosednjih državah in širši regiji;

5.  je zaskrbljen zaradi ultimata, ki ga je predsednik vlade Abij izdal tigrajskim silam in jih pozval, naj se predajo, saj da bo v nasprotnem primeru sprožen vojaški napad na glavno mesto regije, Mekele;

6.  opozarja, da so namerni napadi na civiliste vojno hudodelstvo; poziva obe strani, naj spoštujeta mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo ter zaščitita ljudi na prizadetih območjih; poziva vse strani v konfliktu in regionalne oblasti, naj čim bolj zmanjšajo škodo za civilno prebivalstvo ter mu omogočijo neprekinjen dostop do osnovnih storitev;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v Etiopiji naraščata napetost in nasilje med etničnimi skupinami; meni, da je nadvse pomembno, da etiopske in tigrajske oblasti prevzamejo odgovorno vodilno vlogo ter spodbujajo vključujoče politično okolje za vse akterje in etnične skupine;

8.  poziva zvezne oblasti, naj prenehajo s prakso samovoljnih aretacij, nadzorom ali drugimi oblikami napadov na etnične skupine; poziva etiopske oblasti, naj sprejmejo odločne ukrepe proti etničnemu profiliranju in v vsej državi zagotovijo zaščito etničnih manjšin; poziva etiopsko vlado, naj izvede reforme, ki bodo varovale človekove pravice in vsem etničnim skupinam zagotovile enak dostop do vladnih storitev in virov;

9.  je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega širjenja lažnih informacij in uporabe sovražnega govora, ki obrača etnične skupine eno proti drugi in še spodbuja sedanji konflikt v Tigraju; poziva vse vpletene strani, naj se vzdržijo uporabe hujskaštva in sovražnega govora, v živo in na spletu; poziva nacionalne in lokalne organe, medijske hiše in javnost, naj ne spodbujajo k nasilju, diskriminaciji ali sovražnosti do ogroženega prebivalstva;

10.  poziva sosednje države Etiopije, vključno z Eritrejo, in druge države v širši regiji, kot so države v porečju Nila, naj se vzdržijo vseh političnih in vojaških posegov, ki bi lahko podžgali ta konflikt; poudarja, da bi se lahko v nasprotnem primeru destabilizirala širša regija, kar bi imelo katastrofalne posledice za mednarodni mir in varnost; poudarja, da imajo lahko sosednje države Etiopije ključno vlogo pri zagotavljanju diplomatske podpore za umiritev konflikta;

11.  izraža polno podporo prizadevanjem za mediacijo in umiritev razmer pod vodstvom Afriške unije na pobudo južnoafriškega predsedstva Afriške unije, zlasti pa imenovanju treh posebnih odposlancev Afriške unije, ter poziva vse vpletene strani, naj dejavno sodelujejo in podpirajo Afriško unijo pri mediaciji; poziva etiopske oblasti, naj dejavno sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Medvladna agencija za razvoj in Evropska unija, da začnejo vključujoč dialog za mir, varnost in stabilnost v državi in regiji;

12.  je zelo zaskrbljen zaradi dejanske prekinitve komunikacij v severnem delu Tigraja; poziva etiopsko vlado, naj ponovno vzpostavi vse komunikacije do Tigraja kot znamenje odgovornosti in preglednosti vojaških operacij v regiji ter naj prebivalcem Tigraja omogoči prosto komunikacijo; poudarja pomen in potrebo po dostopu do informacij, tako na spletu kot zunaj njega, saj je pravica ljudi do obveščenosti in dostopa do informacij v kriznih razmerah še posebej pomembna; poziva, naj se omogoči neodvisno poročanje o tamkajšnjih razmerah; vztraja, da je treba neodvisnim medijem nemudoma zagotoviti dostop do Tigraja; poziva etiopsko vlado, naj popolnoma spoštuje svobodo izražanja, združevanja in tiska, kot določa etiopska ustava, ter naj izpusti na prostost nepravično pridržane novinarje in blogerje; odločno verjame, da so miroljubni protesti del demokratičnega procesa in da se je treba na vsak način izogibati odzivanju s prekomerno uporabo sile;

13.  poziva vse strani v konfliktu, naj zagotovijo varno in prosto gibanje civilistov ter spoštovanje pravice do svobode zbiranja;

14.  poziva vse strani, vpletene v konflikt na severnem delu Tigraja, naj zagotovijo neoviran dostop neodvisnim opazovalcem za področje človekovih pravic, da se zagotovi spoštovanje ustreznih mednarodnih standardov; poziva vse strani v konfliktu, naj raziščejo in tesno sodelujejo z ustreznimi akterji, izvedejo pregledno preiskavo o pokolu v Mai Kadri, ter poziva, naj storilci odgovarjajo za to kaznivo dejanje in se zoper nje nemudoma uvede kazenski postopek;

15.  poziva etiopske zvezne organe, naj izvedejo temeljito, neodvisno, učinkovito in nepristransko preiskavo vseh ubojev in kršitev človekovih pravic, vključno z uporabo pretirane sile, samovoljnimi pridržanji in prisilnimi izginotji, ter poziva tigrajske oblasti, naj sodelujejo v teh preiskavah; poziva vse etiopske oblasti, naj se dejavno borijo proti nekaznovanju; opominja etiopsko vlado, da je dolžna zagotavljati temeljne pravice, vključno z dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega in neodvisnega sojenja, kot so opredeljene v Afriški listini in drugih mednarodnih ter regionalnih instrumentih o človekovih pravicah, vključno s Sporazumom iz Cotonouja; vztraja, naj etiopske oblasti v vsej državi zagotovijo spoštovanje načela poštene in nepristranske pravne države;

16.  poziva k tesnemu sodelovanju med subjekti EU za humanitarno pomoč in UNHCR ter poziva UNHCR, naj še naprej zagotavlja podporo beguncem, ki bežijo pred to krizo, tudi v bližini območij, s katerih so pobegnili; opozarja, da je etiopska vlada odgovorna za varnost in zaščito beguncev in notranje razseljenih ljudi na svojem ozemlju; opozarja, da je več kot 96 000 eritrejskih beguncev našlo zatočišče v begunskih taboriščih v Tigraju; podpira pozive mednarodne skupnosti in humanitarnih organizacij k večji pomoči za begunce in razseljene osebe;

17.  poziva EU in njene partnerje, naj podprejo sudansko vlado in lokalne oblasti pri hitrem odzivu na pozive, naj sprejmejo etiopske begunce, ki bežijo pred spopadi v tigrajski regiji; ceni pripravljenost Sudana, da sprejme begunce, ki bežijo pred konfliktom; poudarja, da so nujno potrebne priprave na prihod do 200 000 beguncev v Sudan; ugotavlja, da je Etiopija pomembna destinacija, tranzitna država in država izvora migrantov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo pri vseh projektih, ki se financirajo in se bodo začeli izvajati v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko, spoštovale človekove pravice, zlasti pravice migrantov in notranje razseljenih oseb;

18.  poziva k nujni mobilizaciji ter strukturirani in usklajeni uporabi dodatnih sredstev EU in njenih držav članic za reševanje vseh potreb, ki jih je sprožil konflikt;

19.  pozdravlja zavezo etiopske vlade, da bo leta 2021 izvedla splošne volitve; poziva politične udeležence v vsej državi, naj pred volitvami začnejo politični dialog, v katerem bodo udeleženci z vsega političnega, ideološkega, regionalnega in etničnega spektra; odločno poudarja, da lahko svobodne, poštene, vključujoče in verodostojne volitve potekajo le v ozračju brez ustrahovanja, nasilja in nadlegovanja, z zagotovljeno svobodo govora in združevanja ter v skladu z mednarodnimi standardi; obžaluje, da je zavezanost svobodnim volitvam omajana, ker so od junija 2020 pridržani številni opozicijski politiki z vsega političnega spektra, in zaradi resnih kršitev pravnega postopka, ki spodkopavajo pravico zapornikov do poštenega sojenja; poziva oblasti, naj izpustijo vse pridržane, razen če so zakonito obtoženi zakonsko opredeljenih kaznivih dejanj in jih je mogoče sodno preganjati v skladu z mednarodnimi standardi poštenega sojenja;

20.  izraža svojo zavezanost enotnosti in ozemeljski celovitosti Etiopije ter poziva vse akterje v državi, naj si prizadevajo za mirno rešitev vseh konfliktov;

21.  poziva EU, naj še naprej uporablja vsa potrebna diplomatska sredstva za sodelovanje z zveznimi in regionalnimi oblastmi ter regionalnimi partnerji in večstranskimi institucijami, da bi se spor rešil na miren način;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropski službi za zunanje delovanje, zvezni vladi in poslanski zbornici etiopske federacije, oblastem Tigraja, vladi Republike Sudan, vladam Medvladne agencije za razvoj, Afriški uniji in njenim državam članicam, vseafriškemu parlamentu ter skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o nenehnih kršitvah človekovih pravic v Belorusiji, zlasti umoru Romana Bondarenka (2020/2882(RSP))

P9_TA(2020)0331 RC-B9-0389/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti z dne 17. septembra 2020 o razmerah v Belorusiji(1), z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97(2), z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji(3), z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji(4) in z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji(5),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP/PP) z dne 21. oktobra 2020 o odnosih z Belorusijo(6),

–  ob upoštevanju, da je bila 22. oktobra 2020 demokratični opoziciji v Belorusiji podeljena nagrada Saharova za svobodo misli za leto 2020,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020 in izjave voditeljev petih političnih skupin z dne 17. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po tako imenovanih predsedniških volitvah 9. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 1. oktobra 2020 in 16. oktobra 2020 ter sklepov Sveta o Belorusiji z dne 12. oktobra 2020,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 6. novembra 2020, s katerim je bilo 15 predstavnikov beloruskih oblasti, tudi Aleksander Lukašenko, uvrščenih na seznam posameznikov, za katere sta bila uvedena prepoved potovanja in zamrznitev sredstev, tako da je zdaj na njem skupno 59 ljudi; ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 17. februarja 2020 o podaljšanju embarga na orožje in opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ki ga je leta 2004 proti Belorusiji uvedla EU(7),

–  ob upoštevanju najpomembnejših rezultatov izredne seje Odbora za zunanje zadeve dne 14. avgusta 2020 in sklepov predsednika Evropskega sveta z dne 19. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, ki so potekale 9. avgusta 2020,

–  ob upoštevanju številnih nedavnih deklaracij in izjav visokega predstavnika/podpredsednika Komisije o Belorusiji, predvsem tistih z dne 11. in 17. avgusta 2020, ter preteklih izjav tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti izjave z dne 13. novembra 2020 o smrti Romana Bondarenka ter izjav o uporabi smrtne kazni v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 7. septembra 2020 o samovoljnih in nepojasnjenih aretacijah in priprtjih iz političnih razlogov ter njegove deklaracije v imenu Evropske unije z dne 11. septembra 2020 o stopnjevanju nasilja in ustrahovanju članov in članic koordinacijskega sveta, ob upoštevanju skupne izjave delegacije EU v Belorusiji v imenu držav članic EU, zastopanih v Minsku, britanskega in švicarskega veleposlaništva, ter veleposlaništva ZDA z dne 17. novembra 2020 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v Belorusiji,

–  ob upoštevanju izjav OZN o razmerah v Belorusiji, zlasti izjav posebnih poročevalcev OZN za človekove pravice z dne 13. avgusta 2020 in 19. novembra 2020 in uradnega govorca visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 21. avgusta, 11. septembra in 13. novembra 2020, ter izjav med nujno razpravo o razmerah na področju človekovih pravic na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 18. septembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 17. julija 2020 ter resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 17. septembra 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji pred predsedniškimi volitvami leta 2020 in po njih,

–  ob upoštevanju poročila poročevalca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v okviru moskovskega mehanizma z dne 5. novembra 2020 o domnevnih kršitvah človekovih pravic, povezanih s predsedniškimi volitvami 9. avgusta 2020 v Belorusiji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker rekordni mirni protesti in stavke v Belorusiji trajajo že več kot 100 dni in pričajo o velikem nezadovoljstvu in mobilizaciji beloruske družbe proti množičnemu ponarejanju volilnih izidov in kršitvam človekovih pravic, ki jih je zagrešil avtokratski režim države; ker so protesti še posebej številni ob koncu tedna na tako imenovanih pohodih za enotnost, njihov obseg pa je brez primere v beloruski zgodovini, saj se jih udeležuje na stotisoče ljudi;

B.  ker so se beloruske oblasti na legitimne in mirne proteste odzvale z nasiljem, represijo, sistematičnim ustrahovanjem, nadlegovanjem, omejevanjem temeljnih pravic in nečlovečnim ravnanjem, vključno z mučenjem oseb, pridržanih med protesti, in spolnim nasiljem nad njimi, tudi nad zagovorniki človekovih pravic; ker so zagovorniki človekovih pravic zabeležili več kot 500 primerov mučenja ali grdega ravnanja, več ljudi pa je pogrešanih ali je bilo najdenih mrtvih, med njimi Aleksander Tarajkovski, Konstantin Šišmakov, Artem Parukov, Aleksander Vihor in Genadij Šutov; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen;

C.  ker naj bi bilo med protesti proti režimu, tako pred volitvami 9. avgusta 2020 kot po njih, pridržanih več kot 25 000 ljudi, celo starejši, ženske in otroci; ker je bilo nedavno, tako 8. kot 15. novembra 2020, več kot 1000 ljudi pridržanih med stalnimi mirnimi protesti; ker je v Belorusiji več kot 125 političnih zapornikov;

D.  ker je Romana Bondarenka, 31-letnega učitelja likovne vzgoje, 11. novembra 2020 zvečer brutalno pretepla skupina zamaskiranih mož v civilnih oblačilih, ki so po poročanju tesno povezani z Lukašenkovim režimom; ker so ga nato med pridržanjem ponovno pretepli in po dveh urah odpeljali v bolnišnico s poškodbami glave, zaradi katerih je naslednji dan umrl; ker se oblasti poskušajo izogniti odgovornosti in trdijo, da so Romana Bondarenka pretepli „zaskrbljeni državljani“ ter sodno preganjajo zdravnika in novinarja, ki sta zadevo razkrila;

E.  ker beloruski organi niso nemudoma sprejeli zakonsko predpisanih ukrepov, da bi preiskali kaznivo dejanje, in so po tem dogodku po vsej državi pridržali več kot 1100 ljudi, ki so se poklonili umrlemu Bondarenku; ker je beloruski preiskovalni odbor obvestil predstavnike pravoslavne in katoliške cerkve, da so kršili zakon, ker so obsodili ravnanje varnostnih sil, ki so uničile spominsko obeležje Romana Bondarenka;

F.  ker oblasti niso privedle pred sodišče krivcev za smrt Romana Bondarenka, temveč preganjajo tiste, ki skušajo odkriti, v kakšnih okoliščinah je v resnici umrl; ker je belorusko glavno tožilstvo 19. novembra 2020 sprožilo postopek po členu 178(3) beloruskega kazenskega zakonika („razkritje zdravstvene skrivnosti s hudimi posledicami“); ker so zatem aretirali Katarino Barisevič, novinarko neodvisnega medijskega portala TUT.BY, ki je poročala o Bondarenkovi smrti;

G.  ker je belorusko ministrstvo za notranje zadeve 12. oktobra 2020 v izjavi sporočilo, da je proti protestnikom pripravljeno uporabiti prave naboje; ker so oblasti med več protesti uporabile granate za omrtvičenje in solzivec, streljale gumijaste naboje naravnost v ljudi ter streljale v zrak s pravim strelivom; ker nenehno prihaja do ovir pri prometu in komunikaciji, zlasti do omejitev dostopa do interneta, saj želijo na ta način preprečiti in razpršiti proteste;

H.  ker beloruski organi še naprej nasilno nastopajo zoper neodvisne beloruske poročevalce in državljane, ki poročajo o dogodkih, ter namerno ovirajo objektivno poročanje; ker je bilo samo 15. novembra 2020 v različnih beloruskih mestih aretiranih 23 novinarjev, ki so poročali s protestov v spomin na Romana Bondarenka; ker tuji mediji in novinarji nimajo vstopa v Belorusijo;

I.  ker je bilo v predvolilnem obdobju in po volitvah sodno preganjanih kar 390 novinarjev, od tega jih je bilo 77 z upravno sodbo obsojenih na krajšo, do 15-dnevno zaporno kazen; ker belorusko združenje novinarjev poroča, da je od 23. novembra 2020 na podlagi upravne ali kazenske obtožnice zaprtih 14 novinarjev;

J.  ker se pri samovoljnih pridržanjih in aretacijah novinarjev pogosto uporablja sila, se jim poškoduje ali zaseže delovna oprema ter izbriše posneto gradivo; ker novinarke pri delu pogosto ranijo z gumijastimi naboji;

K.  ker je bila tujim dopisnikom, ki so prišli poročat o volitvah, zavrnjena akreditacija; ker je belorusko zunanje ministrstvo 2. oktobra 2020 vsem tujim dopisnikom v državi preklicalo akreditacijo z obrazložitvijo, da so se spremenili državni predpisi in postopki za medije;

L.  ker so beloruski otroci žrtve represije, saj njihovim staršem grozi, da bodo izgubili skrbništvo nad njimi, če se udeležijo protestov;

M.  ker je EU uvedla sankcije zoper 40 posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in ponareditev volilnega izida v Belorusiji; ker se je Evropski svet 6. novembra 2020 odločil, da na seznam posameznikov, zoper katere so uvedene sankcije, uvrsti dodatnih 15 predstavnikov beloruskih oblasti, tudi Aleksandra Lukašenka in njegovega sina; ker so v pripravi nadaljnje sankcije zoper posameznike in podjetja; ker je jedrska elektrarna Ostrovec 3. novembra 2020 začela proizvajati električno energijo, kar je sprožilo nove pomisleke o njeni varnosti;

N.  ker beloruski organi ne preiskujejo poročil o policijskem nasilju, obsežne kršitve človekovih pravic pa se ne kaznujejo; ker nespoštovanje načela pravne države ovira pravico žrtev do poštenega sojenja;

1.  najodločneje obsoja umor Romana Bondarenka in izreka sožalje njegovi družini in vsem družinam, ki so izgubile svoje bližnje zaradi zatiranja Lukašenkovega režima;

2.  zahteva hitre, temeljite, nepristranske in neodvisne preiskave smrti Romana Bondarenka ter smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vihorja, Artema Parukova, Genadija Šutova in Konstantina Šišmakova, ki so umrli med protesti;

3.  poziva beloruske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse politične zapornike, tudi dr. Artema Sarokina in novinarko Katarino Barisevič, ki sta razkrila uradno prikriti umor Romana Bondarenka;

4.  ponovno odločno podpira beloruske protestnike v njihovih zahtevah za svobodo, demokracijo, dostojanstvo in pravico, da odločajo o svoji usodi; obsoja sedanje kršitve človekovih pravic, ustrahovanje in nesorazmerno uporabo sile proti mirnim protestnikom;

5.  zahteva takojšnjo izpustitev zdravstvenega delavca, ki je zaradi javnega interesa medijem posredoval informacije o smrti Romana Bondarenka, saj pri tem ni kršil pravic pokojnikove družine;

6.  poziva beloruske oblasti, naj prenehajo z vsemi oblikami nasilja, slabega ravnanja, nasilja na podlagi spola in mučenja beloruskih državljanov in pripornikov, naj jim omogočijo dostop do zdravstvenega in pravnega svetovanja ter naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse samovoljno pridržane osebe, tudi zaradi udeležbe na protestih proti izidom volitev ali nasilju oblasti ali zaradi izražanja podpore tem protestom;

7.  odločno obsoja vsakršno ustrahovanje, nadlegovanje, samovoljne aretacije in pridržanja državljanov ter slabo ravnanje z njimi in obsoja kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili beloruski državni organi ali so bile storjene v njihovem imenu; poziva k takojšnji ustavitvi vseh oblik nadlegovanja državljanov, kot so odpuščanja zaposlenih ali izključitve študentov zaradi sodelovanja v stavkah ali na protestih, odvzem novinarskih akreditacij, namerno kaznovanje z motenjem komunalnih storitev, kot sta oskrba z vodo ali ogrevanje, odvzem skrbniških pravic za otroke, blokiranje zasebnih bančnih računov in prekinitve dostopa do interneta;

8.  poziva vse uslužbence beloruskih organov kazenskega pregona in vse, ki delujejo v imenu beloruskih oblasti, naj nemudoma prenehajo uporabljati nasilje zoper civiliste ter naj ne izvajajo zločinskih ukazov in navodil glede uporabe nesorazmerne sile, nasilja, mučenja in slabega ravnanja z državljani; poziva, naj se v beloruskem kazenskem zakoniku v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic izrecno opredeli mučenje ter naj se z zakonodajnimi spremembami kriminalizira prisilno izginotje;

9.  obsoja popolno nepripravljenost oblasti, da bi preiskale primere slabega ravnanja in mučenja s strani uslužbencev organov kazenskega pregona med kazenskimi preiskavami proti miroljubnim državljanom; poudarja, da to priča o premišljeni in sistematični politiki represije in nekaznovanja, ki jo še dodatno poudarja dejstvo, da policijske in posebne varnostne sile za vse to še naprej dobivajo najvišja priznanja za sodelovanje v kaznivih dejanjih proti ljudstvu;

10.  zavrača rezultate tako imenovanih predsedniških volitev 9. avgusta 2020 in izraža brezpogojno podporo beloruskemu narodu pri njegovih legitimnih zahtevah po takojšnji odpravi avtoritarnega zatiranja, spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, demokratičnemu zastopanju in politični participaciji ter ponovnih, svobodnih in poštenih volitvah v skladu z mednarodnimi standardi in z udeležbo opazovalcev volitev iz Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR);

11.  poziva vsa podjetja, ki poslujejo v Belorusiji, naj v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ravnajo posebno skrbno in izpolnjujejo svoje obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic;

12.  vztraja, da je treba državljanom zagotoviti pravico do svobode zbiranja, združevanja, izražanja in mnenja ter svobodo medijev in odpraviti vse zakonske in dejanske omejitve, ki te svoboščine ovirajo;

13.  ponovno poudarja pomen vzpostavitve pravne države, da bi se spoštovale temeljne svoboščine in človekove pravice, ter delujočega neodvisnega sodstva, da bi bila zagotovljena pravica do odvetnika, poštenega sojenja in pravnega sredstva;

14.  poziva Komisijo, naj poveča podporo neodvisnim medijem v Belorusiji, saj je bistveno, da preživijo in delujejo naprej, da bo beloruska in mednarodna javnost deležna objektivnih novic o dogajanju v državi;

15.  ostro obsoja izvajanje smrtne kazni in poziva k njeni takojšnji in trajni odpravi, do takrat pa k moratoriju za izvršitve smrtne kazni in k dejanski pravici do pritožbe zoper obsodbe na smrtno kazen;

16.  poziva beloruske oblasti, naj ne napadajo, zapirajo in klevetajo novinarjev in medijskih predstavnikov ter naj si prizadevajo za smiselna varovala medijske svobode;

17.  poziva EU, naj podpre mednarodno preiskavo zločinov Lukašenkovega režima nad beloruskim narodom; meni, da bi bilo treba preiskavo podpreti z ustanovitvijo centra za zbiranje dokazov in projektne skupine strokovnjakov za mednarodno pravo iz EU, ki bi pomagala pri prihodnjih mednarodnih preiskavah; poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti podprejo Svet OZN za človekove pravice in moskovski mehanizem OVSE, pa tudi zagovornike človekovih pravic in civilno družbo, da bi zagotovili dokumentacijo in poročila o kršitvah človekovih pravic ter nato dosegli odgovornost storilcev in pravico za žrtve;

18.  obsoja dejanja beloruske narodne skupščine, ki je beloruskim državljanom iz političnih razlogov odvzela državljanstvo;

19.  obsoja zatiranje zagovornic človekovih pravic, zlasti aretaciji Marfe Rabkove in Marine Kostiljančenko iz centra za človekove pravice Vjasna, ter poziva k takojšnjemu prenehanju nadlegovanja aktivistk na podlagi spola;

20.  meni, da se slovesna podelitev nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2020 demokratični opoziciji v Belorusiji glede na pandemijo zaenkrat lahko opravi na daljavo; poudarja pa, da bi bilo treba organizirati pravo slovesnost takoj, ko bodo razmere dopuščale;

21.  poudarja, da dosedanji ukrepi EU in njenih držav članic proti Lukašenkovemu režimu niso zadostni, in pozdravlja odločitev Sveta, da pripravi tretji sveženj sankcij proti podjetjem in oligarhom, ki so povezani z njegovim režimom; poziva, naj se seznam sankcij EU smiselno razširi;

22.  podpira takojšen začetek misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev v Vilni in Varšavi ter sodelovanje z belorusko opozicijo, da bi preučili možnost mediacije in dejavnosti za podporo demokraciji; poudarja, da so potrebne nadaljnje dejavnosti mediacije in podpore demokraciji, kot je misija na visoki ravni za spremljanje misije za ugotavljanje dejstev;

23.  poziva k popolni zamrznitvi vseh prenosov sredstev EU sedanji beloruski vladi in projektom pod državnim nadzorom, vključno s posojili Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter drugih; poziva ESZD, naj začasno ustavi pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo, dokler ne bodo izvedene svobodne in poštene predsedniške volitve;

24.  poziva EU in države članice, naj povečajo pomoč beloruski civilni družbi ter okrepijo sodelovanje EU z neodvisnimi organizacijami civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic in neodvisnimi novinarji, zlasti tistimi v priporu, in podporo zanje, in sicer s spremljanjem njihovih sojenj; poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi program štipendiranja študentov in znanstvenikov, ki so bili izključeni z beloruskih univerz zaradi naklonjenosti demokraciji; poziva Komisijo, naj začne s programom namenske podpore EU za pomoč žrtvam političnega zatiranja in policijskega nasilja;

25.  obsoja izgon evropskih diplomatov iz Belorusije ter poziva EU in države članice, naj razmislijo o tem, da bi zmanjšale raven diplomatskega sodelovanja s to državo;

26.  obžaluje prošnje beloruskih oblasti za izročitev ustanoviteljev televizijskih kanalov Telegram Next in Nexta-life s sedežem v Varšavi Stepana Putila in Romana Protaseviča, potem ko je beloruski odbor za državno varnost (KGB) uvrstil njuni imeni na seznam posameznikov, vpletenih v teroristične dejavnosti;

27.  poziva države članice in Komisijo, naj izvajajo priporočila poročevalca moskovskega mehanizma OVSE, kar zadeva dodelitev azila v primerih preganjanja, ki jih zajema Ženevska konvencija o beguncih; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem dodatno poenostavijo postopke za pridobitev vizuma za tiste, ki bežijo iz Belorusije zaradi političnih razlogov, ter naj njim in njihovim družinam zagotovijo vso potrebno podporo in pomoč;

28.  obsoja zatiranje medijev in omejevanje dostopa do interneta, širjenje dezinformacij ter pretepanje, aretacije in ustrahovanje novinarjev in blogerjev; poudarja, da imajo prebivalci Belorusije pravico do nemotenega dostopa do informacij; poziva EU, naj uporabi svoje instrumente, da bi podprla medijske hiše in novinarje, ki jih režim zatira;

29.  vztraja, da bi morali imeti beloruski delavci možnost, da svojo pravico do mirnega stavkanja uveljavljajo brez tveganja odpustitve, aretacije ali drugih povračilnih ukrepov;

30.  obžaluje, da jedrska elektrarna Astravec ne izpolnjuje najvišjih mednarodnih okoljskih in varnostnih standardov; podpira prizadevanja za evropsko solidarnost pri vprašanju prepovedi uvoza energije iz jedrske elektrarne Astravec na trg EU;

31.  znova poziva Svet in Komisijo, naj nemudoma vzpostavita mehanizem za celovite, učinkovite in pravočasne omejevalne ukrepe na ravni EU, tako imenovani evropski zakon Magnickega, ki bi omogočil ugotavljanje, kateri posamezniki, državni in nedržavni akterji ter drugi subjekti so odgovorni za v hude kršitve človekovih pravic, zlorabe in korupcijo oziroma vpleteni vanje;

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter oblastem Republike Belorusije.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0231. (2) UL C 11, 13.1.2020, str. 18. (3) UL C 390, 18.11.2019, str. 100. (4) UL C 298, 23.8.2018, str. 60. (5) UL C 224, 27.6.2018, str. 135. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0280. (7) UL L 45, 18.2.2020, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebnem nadaljevanju pogovorov (2020/2844(RSP))

P9_TA(2020)0332 RC-B9-0355/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti resolucij z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018(1) in z dne 17. septembra 2020 o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju(2),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 14. februarja 2012 o vrnitvi zaprtega območja Famaguste njegovim zakonitim prebivalcem(3),

–  ob upoštevanju poročil Odbora za peticije z dne 17. julija 2008 po obisku za ugotavljanje dejstev v Famagusti na Cipru od 25. do 28. novembra 2007 in z dne 21. novembra 2018 po obisku za ugotavljanje dejstev v Famagusti na Cipru 7. in 8. maja 2018, v zvezi s peticijo št. 733/2004, ki jo je v imenu gibanja beguncev Famaguste vložil Loizos Afxentiou,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o razpravah Odbora za peticije z dne 23. septembra 2008(4), 22. aprila 2009(5) in 13. februarja 2018(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020,

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. in 16. oktobra 2020 ter ustreznih prejšnjih sklepov Sveta in Evropskega sveta,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. oktobra 2020 o najnovejših dogodkih na območju Varoše,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 6. oktobra 2020 o najnovejših dogodkih na območju Varoše in z dne 15. novembra 2020 o Varoši,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika/visokega predstavnika in komisarke Elise Ferreira z dne 20. oktobra 2020 o volilnem procesu v turški skupnosti na Cipru,

–  ob upoštevanju temeljnih načel mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, sporazuma na visoki ravni iz leta 1979 med voditelji obeh skupnosti ter ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN o Cipru, vključno z resolucijami 541 (1983), 550 (1984), 789 (1992) in 2537 (2020),

–  ob upoštevanju izjav predsednika varnostnega sveta OZN z dne 9. oktobra 2019 in 9. oktobra 2020 o razmerah na Cipru,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN po srečanju z obema voditeljema novembra 2019 v Berlinu,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je Turčija država kandidatka in pomembna partnerica EU; ker se od nje kot države kandidatke pričakuje, da bo spoštovala najvišje standarde demokracije, človekovih pravic in pravne države ter ravnala v skladu z mednarodnimi konvencijami;

B.  ker je Turčija zaveznica Nata in bi jo bilo treba opozoriti na njeno odgovornost, da prevzame konstruktivno vlogo pri umirjanju napetosti;

C.  ker se je Turčija na neuspešen državni udar leta 1974, ki ga je podprla grška hunta, odzvala z vojaško invazijo na Ciper in ker je bilo avgusta 1974 napadeno tudi mesto Famagusta, ki je od takrat nezakonito zasedeno;

D.  ker je bil del Famaguste takrat zaprt ter je ostal nenaseljen in pod neposrednim nadzorom turške vojske;

E.  ker OZN meni, da je za status quo v Varoši odgovorna Turčija, ki je prav tako odgovorna za vsa prizadevanja za spremembo njenega statusa v nasprotju s sporazumom na visoki ravni iz leta 1979 in resolucijama varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) in 789 (1992);

F.  ker je varnostni svet OZN v resoluciji 550 (1984) kot nedopustne označil poskuse, da bi v katerem koli delu Varoše naselili ljudi, ki niso njeni prebivalci, in pozval, naj se to območje preda v upravo OZN, v resoluciji 789 (1992) pa je vztrajal, naj se v okviru izvajanja resolucije 550 (1984) kot ukrep za vzpostavitev zaupanja Varoša ponovno preda njenim zakonitim prebivalcem pod nadzorom mirovnih sil OZN na Cipru;

G.  ker bi vrnitev zaprtega območja Famaguste njegovim zakonitim prebivalcem olajšala prizadevanja za celovito rešitev ciprskega vprašanja;

H.  ker je bil 8. oktobra 2020 po sporočilu, ki so ga 6. oktobra 2020 objavili v Ankari, del Varoše ob sodelovanju sedanjega turškega ciprskega voditelja Ersina Tatarja razglašen za „delno odprtega“, kar je v nasprotju s preteklimi sporazumi in resolucijami varnostnega sveta OZN o tem;

I.  ker je turški minister za zunanje zadeve Mevlüt Çavuşoğlu v začetku septembra 2019 obiskal Varošo in napovedal odprtje generalnega konzulata Turčije na širšem območju Varoše, v začetku februarja 2020 pa je podpredsednik Turčije Fuat Oktay obiskal Varošo, da bi organiziral „vrh o pravnih, političnih in gospodarskih vidikih ponovnega odprtja opuščenega mesta Varoša“;

J.  ker je Turčija izjavila, da bo enostransko nadaljevala različne projekte v Varoši, ter grozi, da bo to območje pripravila za nezakonito poselitev;

K.  ker ima turška skupnost na Cipru od 18. oktobra 2020 novega voditelja, Ersina Tatarja; ker je imel prejšnji turški ciprski voditelj Mustafa Akıncı pomembno, pozitivno in zgodovinsko vlogo pri spodbujanju miru in dialoga med skupnostma na otoku;

L.  ker je 10. novembra 2020 več tisoč turških Ciprčanov na severu Cipra v rekordnem številu protestiralo proti vmešavanju Turčije v ciprske zadeve, tudi v Varošo, in pozvalo k svobodi, demokraciji in spoštovanju pravic Ciprčanov iz Varoše; ker so na protestu sodelovali glavni voditelji opozicije, vključno z nekdanjim turškim ciprskim voditeljem Mustafo Akıncıjem;

M.  ker je obisk turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana na zasedenem območju Cipra, ki je 15. novembra 2020 v Varoši „organiziral piknik“, provokativno dejanje, ki je spodbudilo skrajne odzive turških Ciprčanov;

N.  ker je bila Varoša v vseh prejšnjih pogajanjih, tudi na zadnji konferenci o Cipru v Crans-Montani leta 2017, vključena med območja, ki naj bi se po celoviti rešitvi ciprskega vprašanja s federacijo dveh skupnosti in dveh območij, vrnila pod grško ciprsko upravo;

O.  ker sedanji voditelj turški ciprski voditelj Ersin Tatar nasprotuje celoviti rešitvi ciprskega vprašanja na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij, kot je predvideno v parametrih OZN, in ker je turški predsednik Erdoğan 15. novembra 2020 pozval k pogovorom za oblikovanje „dveh ločenih držav“ na Cipru;

P.  ker Turčija še naprej izvaja nezakonite enostranske vojaške ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost držav članic EU Grčije in Cipra; ker neposredno sodelovanje Turčije v podporo Azerbajdžanu v okviru konflikta v Gorskem Karabahu presega njene geoekonomske interese in odraža bolj ambiciozno geopolitično agendo, kot velja tudi za ukrepe Turčije v Libiji in Siriji, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stalno in vse večje oddaljevanje Turčije od evropskih vrednot in standardov privedlo do zgodovinsko najnižje točke odnosov med EU in Turčijo;

1.  obsoja nezakonite dejavnosti Turčije v Varoši, zlasti njeno delno „odprtje“; poudarja, da postavljanje pred novo izvršeno dejanje spodkopava vzajemno zaupanje in obete za celovito rešitev ciprskega vprašanja, saj se razmere na terenu obračajo v negativno smer, poglablja se delitev in utrjuje trajna razdelitev Cipra; svari pred vsakršnimi spremembami sedanjega stanja v Varoši, ki bi bile v nasprotju z omenjenimi resolucijami Varnostnega sveta OZN;

2.  poziva turško vlado, naj to odločitev prekliče in se v skladu z nedavnim pozivom Varnostnega sveta OZN vzdrži enostranskih dejanj, ki bi lahko povzročila dodatne napetosti na otoku; poziva Turčijo, naj umakne svoje sile s Cipra, naj območje Varoše v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) preda njenim zakonitim prebivalcem pod začasnim upravljanjem OZN ter naj se vzdrži ukrepov, ki bi spremenili demografsko ravnovesje na otoku s politiko nezakonitega naseljevanja; poudarja, da je treba po rešitvi ciprskega vprašanja pravni red EU izvajati na celem otoku;

3.  je trdno prepričan, da je trajno rešitev konflikta mogoče doseči le z dialogom, diplomacijo in pogajanji v duhu pripravljenosti in v skladu z mednarodnim pravom, ter ponovno izraža prepričanje, da bi trajnostna rešitev ciprskega vprašanja koristila vsem državam v regiji, zlasti Cipru, Grčiji in Turčiji; poziva Evropski svet, naj ohrani enotno stališče v zvezi z enostranskimi in nezakonitimi dejanji Turčije, sprejme ukrepe in uvede stroge sankcije v odziv na nezakonita dejanja Turčije; želi spomniti, da je dodatne sankcije mogoče preprečiti le z dialogom, iskrenim sodelovanjem in konkretnim napredkom na terenu;

4.  poudarja poziv generalnega sekretarja OZN k nadaljevanju prekinjenih pogajanj, ki so potekala leta 2017 v Crans Montani, in poudarja, da bi se morala nadaljevati na podlagi skupne izjave obeh voditeljev z dne 11. februarja 2014, okvira generalnega sekretarja OZN v šestih točkah z dne 30. junija 2017 in zbliževanja, doseženega ob koncu konference; obžaluje, da so najvišje turške oblasti podprle dvodržavno rešitev, in poziva Turčijo, naj se konkretno zaveže pozivu generalnega sekretarja OZN;

5.  ponovno izraža podporo pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij z enotno mednarodno pravno osebnostjo, enotno suverenostjo in enotnim državljanstvom ter s politično enakostjo obeh skupnosti, kot je opredeljeno v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta OZN, v skladu z mednarodnim pravom in pravnim redom EU ter na podlagi spoštovanja načel, na katerih temelji Unija;

6.  izraža zaskrbljenost, da je cilj nezakonitega „odprtja“ Varoše sprememba lastništva nepremičnin na tem območju, s čimer se zmanjšuje možnost za vrnitev Varoše v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN ali v okviru celovite rešitve ciprskega vprašanja; poziva Turčijo, naj se vzdrži nezakonitega naseljevanja ljudi, ki niso tamkajšnji zakoniti prebivalci, v Varošo, ali pozivanja zakonitih prebivalcev, naj se v pogojih vojaške okupacije vrnejo k svojemu imetju;

7.  poudarja, da so neposredni pogovori pod okriljem OZN na dogovorjeni podlagi še vedno edina možnost za iskanje rešitve, ki bi omogočila ponovno združitev otoka in njegovih prebivalcev, to pa bi med drugim vodilo k normalizaciji odnosov med Ciprom in Turčijo, povečalo možnosti za razmejitev izključne ekonomske cone med obema državama ter izboljšalo odnose med EU in Turčijo; poziva, naj se pod okriljem generalnega sekretarja OZN in na dogovorjeni podlagi ponovno začnejo pogajanja za ponovno združitev Cipra;

8.  podpira turško in grško skupnost na Cipru v njunih prizadevanjih za mir in stabilnost ter poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati drugi letni akcijski program za pomoč turški skupnosti na Cipru, katerega cilj je podpora projektom, ki spodbujajo spravo in izboljšujejo infrastrukturo, varstvo okolja in gospodarski razvoj; poziva zlasti k nadaljnji in večji podpori civilni družbi v turški in grški skupnosti na Cipru, in sicer prek programa pomoči EU in, bolj strukturno, v okviru novega večletnega finančnega okvira, zlasti prek programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;

9.  poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo za uspešen zaključek pogajanj pod okriljem OZN, tudi z imenovanjem predstavnika v misijo dobrih uslug Združenih narodov, in uskladijo svoja prizadevanja z Evropskim parlamentom, da bi prepričali Turčijo, naj ustavi svoje nezakonite dejavnosti v Varoši;

10.  izraža odločno podporo ozemeljski celovitosti Cipra in države članice EU poziva, naj nasprotujejo vsem poskusom tretjih držav, da bi na ciprskem otoku priznale državo, ki ni Republika Ciper;

11.  obsoja izjave turškega predsednika med obiskom Varoše 15. novembra 2020, s katerimi je jasno razgrnil načrt Ankare za nezakonito naselitev zaprtega dela mesta in svojo podporo trajni razdelitvi Cipra;

12.  poziva Turčijo, naj se vzdrži vsakršnih enostranskih dejavnosti, kot je nezakonito raziskovalno vrtanje, ki še dodatno kršijo suverenost in suverene pravice Republike Ciper, grozijo, da bodo ustvarile nova izvršena dejanja, ki bi kršila pomorsko pravo, spodkopavajo nadaljevanje konkretnih pogajanj in možnosti za celovito rešitev na dogovorjeni podlagi ter ne spodbujajo dobrih sosedskih odnosov v regiji;

13.  poziva misijo OZN na Cipru, naj si intenzivneje prizadeva za spremljanje razvoja dogodkov v Varoši;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Turčije.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0230. (3) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 1. (4) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 41. (5) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 12. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0114.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi carin na nekatere proizvode (COM(2020)0496 – C9-0284/2020 – 2020/0253(COD))

P9_TA(2020)0333 A9-0217/2020

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0496),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0284/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2020, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0217/2020),

1.  sprejme predlog Komisije kot svoje stališče v prvi obravnavi;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. novembra 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o odpravi carin na nekatero blago

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/2131.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z izdajo splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (COM(2020)0692 – C9-0345/2020 – 2020/0313(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2020)0692),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0345/2020),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. novembra 2020, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 163 Poslovnika,

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 26. novembra 2020 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2020/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Priloge IIa k Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 glede izdaje splošnega izvoznega dovoljenja Unije za izvoz nekaterega blaga z dvojno rabo iz Unije v Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2020/2171.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES glede začasnih ukrepov v zvezi z davkom na dodano vrednost za cepiva proti COVID-19 ter in vitro diagnostične medicinske pripomočke za COVID-19 v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0688 – C9-0352/2020 – 2020/0311(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2020)0688),

—  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0352/2020),

—  ob upoštevanju členov 82 in 163 Poslovnika,

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o dejanski prepovedi pravice do splava na Poljskem (2020/2876(RSP))

P9_TA(2020)0336 B9-0373/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 7(1),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) z dne 4. novembra 1950 in z njo povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju ustave Republike Poljske,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR) z dne 16. decembra 1966 in Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR) z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice z dne 23. novembra 2016 o sedmem rednem poročilu o Poljski,

–  ob upoštevanju mednarodnih tehničnih smernic Unesca o spolni vzgoji z dne 10. januarja 2018,

–  ob upoštevanju mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), ki je bila leta 1994 v Kairu, njenega akcijskega programa, rezultatov njenih konferenc o pregledu in vrha v Nairobiju leta 2019 o ICPD25,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter naslednjih končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je začela veljati 1. avgusta 2014, ter resolucije Parlamenta z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola(1),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki so bili sprejeti leti 2015,

–  ob upoštevanju dokumenta komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 4. decembra 2017 z naslovom Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk v Evropi,

–  ob upoštevanju ugotovitev letnega kolokvija o temeljnih pravicah za leto 2017 z naslovom Pravice žensk v nemirnem obdobju, ki ga je organizirala Komisija,

–  ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 o spolnem in reproduktivnem zdravju mladostnikov ter njihovih pravicah na tem področju,

–  ob upoštevanju poročila o misiji Odbora za pravice žensk in enakost spolov z dne 10. julija 2017 po misiji na Poljskem od 22. do 24. maja 2017 in poročila o misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 3. decembra 2018 o razmerah na področju pravne države po napotitvi ad hoc delegacije na Poljsko (19. do 21. september 2018),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Poljski, zlasti resolucije z dne 15. novembra 2017 o razmerah na področju pravne države in demokracije na Poljskem(2) ter resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski(3),

–  ob upoštevanju štirih postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija sprožila proti Poljski v zvezi z reformo poljskega pravosodnega sistema, in predloga sklepa Sveta z dne 20. decembra 2017 o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski (COM(2017)0835),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2019 o kriminalizaciji spolne vzgoje na Poljskem(5),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah(6) in svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2020 z dne 30. septembra 2020 z naslovom Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in poglavja o pravni državi na Poljskem,

–  ob upoštevanju pisma, ki ga je pet predsednikov skupin, ki predstavljajo večino v Evropskem parlamentu, poslalo poljskemu predsedniku vlade 30. oktobra 2020(11),

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker naj bi Unija temeljila na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in nediskriminacije, kot je določeno v členu 2 PEU; ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb EU, da bodo spoštovale, zagotavljale in uveljavljale temeljne pravice;

B.  ker je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem bistven za zagotavljanje pravne države ter varovanja temeljnih pravic in državljanskih svoboščin ljudi v EU;

C.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v pogodbah in Listini o temeljih pravicah, ter ju je treba v celoti spoštovati; ker so v skladu z Listino o temeljih pravicah, EKČP in sodno prakso ESČP spolne in reproduktivne pravice žensk povezane z več človekovimi pravicami, kot so pravica do življenja, svoboda pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravica do zdravstvenega varstva, pravica do zasebnosti, obveščenosti in izobraževanja ter prepoved diskriminacije; ker se te človekove pravice odražajo tudi v poljski ustavi;

D.  ker Parlament spolne in reproduktivne pravice obravnava v svojem Programu EU za zdravje, ki ga je na novo nedavno sprejel, da bi zagotovil pravočasen dostop do blaga, ki je potrebno za varno zagotavljanje pravic spolnega in reproduktivnega zdravja (npr. zdravil, kontracepcijskih sredstev in medicinske opreme);

E.  ker je bilo ustavno sodišče ustanovljeno kot eden od osrednjih elementov za zagotavljanje nadzora in delitve oblasti v ustavni demokraciji ter pravne države na Poljskem;

F.  ker sta odbor za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in odbor OZN za pravice invalidov avgusta 2018 podala skupno izjavo, v kateri sta poudarila, da gre pri dostopu do varnega in zakonitega splava ter z njim povezanih storitev in informacij za bistven vidik reproduktivnega zdravja žensk, države pa sta pozvala, naj odpravijo omejitve na področju spolnih in reproduktivnih pravic žensk in deklet, saj to ogroža njihovo zdravje in življenja; ker je dostop do splava človekova pravica, odlašanje s splavom in njegovo odrekanje pa predstavljata obliko nasilja na podlagi spola in lahko pomenita mučenje in/ali kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje; ker so spolne in reproduktivne pravice vključene v cilj trajnostnega razvoja OZN št. 3, nasilje na podlagi spola in škodljive prakse pa so vključeni v cilj trajnostnega razvoja št. 5;

G.  ker so dostop do celovitih in starosti primernih informacij, spolne vzgoje in vzgoje o odnosih ter spolnih in reproduktivnih pravic, vključno z načrtovanjem družine, kontracepcijskimi sredstvi ter varnim in zakonitim splavom, pa tudi avtonomijo deklet in žensk ter njihovo možnostjo svobodnega in samostojnega odločanja o svojem telesu in življenju, pogoj za njihovo ekonomsko neodvisnost in so torej bistveni za doseganje enakosti spolov in izkoreninjenje nasilja na podlagi spola; ker so telesa njihova je njihova tudi izbira;

H.  ker je Poljska ratificirala Istanbulsko konvencijo, Lanzarotsko konvencijo, Mednarodni pakt OZN o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Konvencijo o otrokovih pravicah ter je v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah dolžna zagotoviti dostop do celovite spolne vzgoje in informacij, tudi o nevarnostih spolnega izkoriščanja in zlorabe, ter izpodbijati spolne stereotipe v družbi; ker Poljska ni izvršila sodb ESČP o dostopu do zakonitega splava; ker je Odbor ministrov Sveta Evrope kritiziral Poljsko, ker v zvezi s tem ni dosegla napredka;

I.  ker med državami članicami obstajajo številne razlike v dostopu do splava; ker je Poljska v evropskem atlasu kontracepcije za leto 2020 dosegla eno najnižjih ocen v Evropski uniji, saj ima eno od najbolj omejevalnih politik dostopa do kontracepcijskih sredstev, načrtovanja družine, svetovanja in zagotavljanja informacij prek spleta; ker gre za eno redkih držav, v katerih je za nujno kontracepcijo potreben recept, ki ga zdravniki zaradi osebnega prepričanja pogosto nočejo izdati;

J.  ker od sodbe ustavnega sodišča iz leta 2015 v zvezi z zakonom z dne 5. decembra 1996 o poklicih zdravnikov in zobozdravnikov niti zdravstveni delavci niti zdravstvene ustanove niso pravno zavezani posredovati naziva nadomestnih ustanov ali praks, če zaradi osebnih prepričanj pacientom odrečejo storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja; ker končna različica zakona, kakor je bil spremenjen julija 2020, ni vključevala obveznosti napotitve, kot je bilo prvotno predlagano; ker takšna opustitev kaže na popolno neupoštevanje priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope v zvezi z izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice proti Poljski na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

K.  ker je po navedbah organizacij civilne družbe, kot je Zveza za ženske in načrtovanje družine, leta 2018 le 10 % bolnišnic, ki so imele sklenjeno pogodbo s poljskim nacionalnim zdravstvenim skladom, opravljalo zakonite splave, kar pomeni, da celotna vojvodstva na Poljskem nočejo zagotavljati varnega in zakonitega splava, zaradi česar je ženskam zelo težko in pogosto nemogoče dostopati do teh storitev;

L.  ker zdravniki na Poljskem zaradi strahu ter pritiska kolegov in zdravstvenih organov ne želijo biti povezani s posegom splava; ker zdravniki poleg klavzule o ugovoru vesti, ki jo množično uporabljajo, ustvarjajo dodatne ovire, ki nimajo podlage v zakonodaji, kot so nepotrebni zdravniški pregledi, psihološka posvetovanja ali dodatna posvetovanja s strokovnjaki, oziroma omejujejo pravice žensk do predporodnih testov in informacij, ki bi morali biti zagotovljeni vsem v okviru sistema javnega zdravja;

M.  ker je dostop do ginekološke oskrbe na Poljskem zelo omejen in v nekaterih regijah skoraj nemogoč, kar ima za posledico veliko število neželenih nosečnosti, slabo reproduktivno zdravje, veliko razširjenost raka materničnega vratu in premajhen dostop do kontracepcije; ker so dostop oseb LGBTI+ do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter s tem povezane pravice zelo omejeni; ker se transseksualci in nebinarni ljudje, ki potrebujejo ginekološko oskrbo, soočajo z diskriminacijo v zdravstvenih ustanovah in se jim pogosto zavrne dostop do zdravstvene oskrbe;

N.  ker se je od začetka leta 2019 več kot 80 območij, okrožij in občin na Poljskem s sprejetjem resolucij proti LGBTI+ razglasilo za območje brez tako imenovane ideologije LGBT ali v celoti ali delno sprejelo Regionalno listino o družinskih pravicah, ki diskriminira predvsem starše samohranilce ter starše in osebe LGBTI+ ter dejansko omejuje svobodo gibanja teh državljanov EU;

O.  ker se ocenjuje, da na Poljskem vsako leto do 200.000 žensk prekine nosečnost, pri čemer so se prisiljene zateči k nezakonitim posegom ter se zanašajo predvsem na medicinske tablete za splav brez potrebnega strokovnega zdravstvenega nadzora in svetovanja; ker se ocenjuje, da mora vsako leto do 30.000 žensk iz Poljske odpotovati v tujino, da bi dobile zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujejo, oziroma opravile poseg prekinitve nosečnosti(12); ker je dostop do takšnih posegov povezan s plačevanjem za storitve, kar pomeni, da niso enako dostopni vsem ženskam, zlasti ne ženskam v prikrajšanem socialno-ekonomsko položaju ter migrantkam, ki nimajo urejenega statusa; ker to pomeni, da je varen splav na Poljskem dostopen le omejeni skupini žensk;

P.  ker je poljsko ustavno sodišče 22. oktobra 2020 na predlog 119 poslancev poljskega parlamenta in ob podpori tako imenovanih „gibanj za zaščito življenja“ razsodilo, da je neustavna določba zakona iz leta 1993 o načrtovanju družine, varstvu človeškega zarodka in pogojih za prekinitev nosečnosti, ki dopušča splav v primerih, ko predporodni testi ali druge zdravstvene ugotovitve pokažejo veliko verjetnost hude in nepopravljive okvare zarodka ali neozdravljive bolezni, ki ogroža življenje zarodka;

Q.  ker je bila velika verjetnost hude in nepopravljive okvare ali neozdravljive bolezni zarodka pravna podlaga za 1074 od 1110 prekinitev nosečnosti v letu 2019, v preostalih primerih pa je nosečnost pomenila grožnjo za življenje ali zdravje ženske ali je bila posledica prepovedanega dejanja (tj. posilstva), kar sta tudi edina druga razloga za splav, ki ju dovoljuje zakon o načrtovanju družine iz leta 1993;

R.  ker se bo sodba začela uporabljati po objavi, ki je v skladu s poljsko zakonodajo obvezna, in ker bo objava privedla do skoraj popolne prepovedi pravice do splava na Poljskem in kriminalizacije splava ter bo vodila v množenje nezakonitih in nevarnih splavov ter potovanj za opravljanje posega v tujini, ki bodo dostopna le nekaterim, zaradi česar bodo ogroženi zdravje in pravice žensk ter njihova življenja; ker sodba sicer še ni bila objavljena, a za številne nosečnice, ki so izvedele, da ima njihov zarodek zelo verjetno hudo in nepopravljivo okvaro ali neozdravljivo bolezen, je bil dostop do zakonitega splava omejen;

S.  ker je sodba nov napad na pravno državo in temeljne pravice ter dodaten poskus omejevanja spolnih in reproduktivnih pravic na Poljskem, in sicer eden mnogih v zadnjih letih; ker so bili ti poskusi v letih 2016, 2018 in 2020 sprva zaustavljeni zaradi množičnega nasprotovanja poljskih državljanov, ki so ga izražali v pohodih „črnega petka“, ki so jih poslanci Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin odločno podpirali;

T.  ker je do sodbe prišlo v času, ko so bile zaradi drugega vala pandemije COVID-19 v vseh državah članicah EU, tudi na Poljskem, v veljavi omejitve, utemeljene na skrbi za javno zdravje, kar je močno oviralo kakršno koli resno demokratično razpravo in dolžno postopanje, ki sta bistvenega pomena v zvezi z vprašanji temeljnih pravic;

U.  ker je kljub zdravstvenim omejitvam in tveganjem po vsej Poljski in po svetu prišlo do izjemno številčnih protestov; ker na tisoče protestnikov še naprej protestira proti resnim omejitvam, ki ogrožajo njihove temeljne spolne in reproduktivne pravice; ker so bile za nadzor protestov uporabljene policijske enote za obvladovanje izgredov in vojaška žandarmerija, uslužbenci organov kazenskega pregona pa so uporabili pretirano silo in fizično nasilje zoper miroljubne protestnike, med katerimi so bili poslanci poljskega parlamenta in poljski poslanci Evropskega parlamenta; ker so ti ukrepi v nasprotju z obveznostmi poljske vlade v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, vključno z Listino, ki zagotavlja pravico do mirnega zbiranja, in smernicami posebnega poročevalca za pravico do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja, v katerih je navedeno, da se vojske praviloma ne sme uporabljati za zagotavljanje reda in miru pri manifestacijah;

V.  ker so javni organi uporabili grožnje, da bi poljskim državljanom in ljudem, ki živijo na Poljskem, preprečili udeležbo na manifestacijah, vključno z visokimi denarnimi kaznimi, generalni državni tožilec in minister za pravosodje Zbigniew Ziobro pa je medtem napovedal, da bodo zoper organizatorje protestov vložene kazenske ovadbe, na podlagi katerih bi bili lahko obsojeni na zaporne kazni do osmih let; ker so bili nezakonito pridržani številni protestniki, tudi mladoletniki;

W.  ker je podpredsednik vlade Jarosław Kaczyński 28. oktobra 2020 pozval ljudi, naj „za vsako ceno“ zaščitijo tradicionalne poljske vrednot in zavarujejo cerkve, kar je nacionalistične huligane spodbudilo, da so nasilno napadali protestnike; ker se na ta način kulturne in verske vrednote na Poljskem zlorabljajo kot utemeljitev za oviranje celovitega uresničevanja pravic žensk, enakosti žensk in njihove pravice do odločanja o lastnih telesih; ker je fundamentalistična organizacija Ordo Iuris, ki je tesno povezana z vladajočo koalicijo, gonilna sila kampanj za spodkopavanje človekovih pravic in enakosti spolov na Poljskem, vključno s poskusi prepovedi splava, pozivi k umiku Poljske iz Istanbulske konvencije in pozivi k vzpostavitvi „območij brez LGBTI“;

X.  ker nedavne ankete kažejo, da večina ljudi na Poljskem podpira pravico do dostopa do splava na zahtevo do 12. tedna; ker protestniki zahtevajo tudi odstop vlade zaradi ponavljajočih se napadov na pravno državo; ker proteste pretežno organizirajo in usklajujejo organizacije pod vodstvom žensk, aktivisti in organizacije civilne družbe ob podpori poljske politične opozicije; ker je predlog zakonodaje o splavu, s katerim se je na proteste odzval poljski predsednik, nezadovoljiv;

Y.  ker so zakona o ustavnem sodišču, ki ju je poljski parlament sprejel 22. decembra 2015 in 22. julija 2016, ter sveženj treh zakonov, ki je bil sprejet konec leta 2016, resno oslabili neodvisnost in legitimnost ustavnega sodišča; ker je ustavno sodišče zakona z dne 22. decembra 2015 in z dne 22. julija 2016 razglasilo za neustavna 9. marca 2016 oziroma 11. avgusta 2016; ker sodbi takrat nista bili objavljeni niti ju poljski organi niso izvršili; ker po začetku veljavnosti omenjenih zakonskih sprememb na Poljskem dejansko ni več mogoče jamčiti za ustavnost poljskih zakonov(13);

Z.  ker so omenjeno sodbo izrekli sodniki, ki so jih izvolili politiki iz koalicije pod vodstvom stranke PiS in ki so od teh politikov popolnoma odvisni; ker je predsednik poljskega senata menil, da sodba ne obstaja, in pozval vlado, naj te sodbe ne objavi, zlasti ker krši obveznosti Poljske na področju človekovih pravic in ni v skladu s poprejšnjo zakonodajo o poljski ustavi ter zaradi nezakonitega imenovanja treh sodnikov in predsednika ustavnega sodišča(14);

AA.  ker sta Komisija in Parlament izrazila resne pomisleke glede pravne države, tudi glede legitimnosti, neodvisnosti in učinkovitosti ustavnega sodišča; ker je Komisija začela postopek iz člena 7(1) po reformah pravosodnega sistema na Poljskem leta 2015;

1.  odločno obsoja sodbo ustavnega sodišča in nazadovanje v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami žensk na Poljskem; potrjuje, da sodba ogroža zdravje in življenja žensk; opozarja, da je odločno kritiziral vse zakonodajne predloge ali omejitve, katerih cilj je nadaljnja prepoved in omejitev dostopa do varnega in zakonitega splava na Poljskem in ki se približujejo prepovedi dostopa do splava na Poljskem, saj se večina zakonitih splavov opravi zaradi hude in nepopravljive okvare ploda ali neozdravljive bolezni, ki ogroža življenje zarodka; opozarja, da so splošni dostop do zdravstvenega varstva ter spolno in reproduktivno zdravje in pravice temeljne človekove pravice;

2.  ugotavlja, da omejevanje ali prepoved pravice do splava nikakor ne odpravi splava, temveč ga le potiska na področje nezakonitega, kar vodi k povečanju nezakonitih, nevarnih, skrivnih in življenjsko nevarnih splavov; vztraja, da izvedba splava ne bi smela biti vključena v kazenski zakonik, saj to negativno vpliva na zdravnike, ki ne opravljajo storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic zaradi strahu pred kazenskimi sankcijami;

3.  obžaluje, da je bila sodba objavljena v času, ko so sanitarne omejitve, povezane s pandemijo COVID-19, resno ogrozile ustrezne demokratične procese; ostro kritizira omejevalno prepoved javnega zbiranja, ki velja brez uvedbe stanja naravnih nesreč, kot je določeno v členu 232 poljske ustave;

4.  opozarja, da so pravice žensk temeljne človekove pravice, institucije in države članice EU pa so zakonsko obvezane, da jih spoštujejo in varujejo v skladu s Pogodbama in Listino ter mednarodnim pravom;

5.  ugotavlja, da neupravičeno preseganje omejitev dostopa do splava, ki izhaja iz zgoraj navedene sodbe ustavnega sodišča, ne ščiti neločljivega in neodtujljivega dostojanstva žensk, saj krši Listino, EKČP, sodno prakso ESČP, številne mednarodne konvencije, katerih podpisnica je Poljska, ter ustavo Republike Poljske;

6.  odločno poziva poljski parlament in organe, naj se vzdržijo nadaljnjih poskusov omejevanja spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, saj so takšni ukrepi v nasprotju z načelom nenazadovanja v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; odločno potrjuje, da je zanikanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic oblika nasilja na podlagi spola; poziva poljske organe, naj sprejmejo ukrepe za celovito izvajanje sodb ESČP v zadevah proti Poljski, ki je razsodilo, da omejevalni zakoni o splavu kršijo človekove pravice žensk; poudarja, da sta neoviran in pravočasen dostop do storitev reproduktivnega zdravja ter spoštovanje reproduktivne avtonomnosti in odločitev žensk bistvena za zaščito človekovih pravic žensk in enakosti spolov;

7.  poudarja, da je treba vsem zagotoviti celovito, na dokazih temelječo, nediskriminatorno in starosti primerno spolno vzgojo in informacije, saj pomanjkanje informacij in izobrazbe o spolnih odnosih in spolnosti povzroča višje stopnje nenamernih nosečnosti;

8.  ostro obsoja nedavno odločitev poljskega ministra za pravosodje, da uradno začne z odstopom Poljske od Istanbulske konvencije, kar bi pomenilo resno nazadovanje na področjih enakosti spolov, pravic žensk in boja proti nasilju na podlagi spola; poziva poljske organe, naj zagotovijo učinkovito in praktično uporabo te konvencije, vključno z zagotovitvijo zadostnega števila kakovostnih zatočišč za ženske, ki so žrtve nasilja, in njihove otroke, pri čemer naj upoštevajo stopnjevanje nasilja na podlagi spola med pandemijo COVID-19, pa tudi dostop do osnovne podpore in zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom;

9.  obžaluje, da je dostop do zdravstvenih storitev na nekaterih območjih Poljske še vedno omejen in da sta po navedbah vrhovnega revizijskega urada v letu 2018 le 2 % nosečnic, ki živijo na podeželju na Poljskem, opravila vse standardne teste, ki so potrebni med nosečnostjo, kot so fetalni ultrazvok, kardiotokografija ali testiranje krvi matere;

10.  obžaluje pogostejšo uporabo klavzule o vesti, zaradi česar ni zanesljivih mehanizmov napotitve za tiste, ki potrebujejo storitve splava, in počasnih pritožbenih postopkov za tiste, ki se jim te storitve zavrnejo, ter obžaluje, da se ginekologi pogosto sklicujejo na klavzulo o vesti, ko so pozvani k predpisovanju kontracepcijskih sredstev, kar dejansko omejuje dostop do kontracepcije na Poljskem; ugotavlja, da klavzula o vesti ovira tudi dostop do prenatalnega presejanja, kar ne pomeni le kršitve pravice do obveščenosti o zarodku, temveč tudi ovira uspešno zdravljenje otroka med nosečnostjo ali takoj po njej; poziva poljske organe, naj razveljavijo zakon, ki omejuje dostop do nujne kontracepcijske tabletke;

11.  je globoko zaskrbljen, ker mora na tisoče žensk potovati za dostop do zdravstvenih storitev, ki so tako bistvene kot splav; poudarja, da čezmejne storitve splava niso izvedljiva možnost za najbolj ranljive in marginalizirane ljudi; je zaskrbljen zaradi dejstva, da potovanje v tujino ogroža zdravje in dobro počutje žensk, saj so pogosto same; poudarja pomen oskrbe po splavu, zlasti za ženske, ki doživljajo zaplete zaradi nepopolnega ali nevarnega splava;

12.  izraža podporo tisočim poljskih državljanov, zlasti poljskim ženskam in osebam LGBTI+, ki so kljub sanitarnim tveganjem na ulice protestirale proti hudim omejitvam njihovih temeljnih svoboščin in pravic, ter solidarnost z njimi; ugotavlja, da zahteve protestnikov ne vključujejo le razveljavitve sodbe ustavnega sodišča, temveč tudi obsodbo tako imenovanega kompromisa o splavu, liberalizacijo pravice do splava in spoštovanje telesne avtonomije; opozarja, da svoboda zbiranja in združevanja opredeljujeta Evropsko unijo, tudi med pandemijo;

13.  ostro obsoja pretirano in nesorazmerno uporabo sile in nasilje nad protestniki, vključno z aktivisti in organizacijami za pravice žensk, s strani organov kazenskega pregona in nedržavnih akterjev, kot so skrajno desničarske nacionalistične skupine; poziva poljske organe, naj zagotovijo, da bodo tisti, ki napadajo protestnike, odgovarjali za svoja dejanja;

14.  poziva poljske organe, naj okrepijo nacionalno zakonodajo za spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov, tako da institucijam, ki se ukvarjajo z diskriminacijo na podlagi spola, zagotovijo vse potrebne finančne in človeške vire;

15.  poziva Komisijo, naj opravi temeljito oceno sestave ustavnega sodišča, katere nezakonitost je razlog za izpodbijanje njegovih sodb in s tem njegove zmožnosti za spoštovanje poljske ustave; poudarja, da je navedena sodba še en primer političnega prevzema sodstva in sistemskega zloma pravne države na Poljskem;

16.  poziva Svet, naj to vprašanje in druge domnevne kršitve temeljnih pravic na Poljskem obravnava z razširitvijo obsega svojih tekočih predstavitev razmer na Poljskem, v skladu s členom 7(1) PEU; poziva ga, naj opravi uradno predstavitev stanja na Poljskem, ki naj bi potekala 10. in 11. decembra 2020;

17.  pozdravlja začasni dogovor z dne 5. novembra 2020 o zakonodaji o vzpostavitvi mehanizma, ki bi omogočil začasno ustavitev proračunskih plačil državi članici, ki krši načelo pravne države; poziva Komisijo, naj odločno ukrepa v zvezi z nedavno dogovorjenimi pogoji za prihodnji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027;

18.  poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ustrezna finančna sredstva za nacionalne in lokalne organizacije civilne družbe, da bi spodbudili lokalno podporo demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam v državah članicah, tudi na Poljskem; poziva Komisijo, naj nemudoma in neposredno podpre programe in poljske organizacije civilne družbe, ki si prizadevajo za zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk; poziva Komisijo in države članice, naj s programi financiranja podprejo ozaveščanje in usposabljanje;

19.  poziva Komisijo, naj bo njena prednostna naloga zagotoviti, da vsakdo uživa enako in trdno pravno zaščito na podlagi vseh razlogov iz člena 19 PDEU; poziva Svet, naj nemudoma obnovi in zaključi pogajanja o horizontalni direktivi o nediskriminaciji, in pozdravlja nove zaveze Komisije na tem področju;

20.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri zagotavljanju splošnega dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s splavom; poziva jo, naj spolno in reproduktivno zdravje in pravice zagotovi z vključitvijo pravic do splava v naslednjo zdravstveno strategijo EU;

21.  poudarja izražanje podpore in zanimanja za prizadevanja žensk na Poljskem iz številnih držav članic; poziva EU, naj financira organizacije, ki omogočajo čezmejno sodelovanje med organizacijami, ki zagotavljajo varen in zakonit splav;

22.  poziva Komisijo, naj potrdi uporabo Direktive 2004/113/ES(15) za blago in storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic ter prizna, da omejitve in ovire pri dostopu do blaga in storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic pomenijo diskriminacijo na podlagi spola, saj nesorazmerno vplivajo na en spol (ženske) ali ranljive skupine (npr. transspolne in nebinarne osebe); obsoja, da poljska vlada zlorablja sodstvo in njena zakonodajna pooblastila za instrumentalizacijo in politizacijo življenja in zdravja žensk in oseb LGBTI+, kar vodi v njihovo diskriminacijo v zvezi s tem;

23.  poziva Komisijo, naj sprejme smernice za države članice, da bi zagotovili enak dostop do blaga in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v skladu s pravom EU in sodno prakso ESČP;

24.  poziva Svet, naj v imenu EU takoj sklene ratifikacijo Istanbulske konvencije; ostro obsoja poskuse v nekaterih državah članicah, da bi preklicali ukrepe, ki so bili že sprejeti pri izvajanju te konvencije in pri boju proti nasilju na podlagi spola; poziva Komisijo, naj predloži predlog za vključitev nasilja na podlagi spola na seznam kaznivih dejanj EU v skladu s členom 83 PDEU;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Poljske ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0080. (2) UL C 356, 4.10.2018, str. 44. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0225. (4) UL C 129, 5.4.2019, str. 13. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0058. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0349. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0407. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0111. (9) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101. (10) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (11) Manfred Weber, predsednik skupine PPE, Iratxe García Pérez, predsednica skupine S&D, Dacian Cioloș, predsednik skupine Renew, Philippe Lamberts, sopredsednik skupine Verts/ALE, ter Manon Aubry in Martin Schirdewan, sopredsednika skupine GUE/NGL. (12) https://www.theseus.fi/handle/10024/138222 (13) Mnenje Beneške komisije z dne 14. in 15. oktobra 2016 o zakonu o ustavnem sodišču, odstavek 128; Odbor OZN za človekove pravice, Concluding observations on the seventh periodic report of Poland (Sklepne ugotovitve o sedmem rednem poročilu Poljske), 23. novembra 2016, odstavka 7 in 8; Priporočilo Komisije (EU) 2017/1520 z dne 26. julija 2017 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem (UL L 228, 2.9.2017, str. 19). (14) https://www.senat.gov.pl/aktualnoscilista/art,13159,zespol-ekspertow-przy-marszalku-senatu-o-wyroku-trybunalu-konstytucyjnego.html (15) Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 373, 21.12.2004, str. 37).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU (2020/2761(RSP))

P9_TA(2020)0337 B9-0370/2020

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. maja 2020 z naslovom Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0440) in pisma o nameri predsednice von der Leyen predsedniku Sassoliju in kanclerki Merkel z dne 16. septembra 2020 z naslovom Stanje v Uniji 2020,

–  ob upoštevanju zabeležke o posvetovanju Komisije z dne 16. junija 2020 z naslovom Prenovljena trgovinska politika za močnejšo Evropo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020)0456),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij (COM(2020)0253),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (COM(2020)0067),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika/visokega predstavnika z dne 9. marca 2019 z naslovom Celoviti strategiji za Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (Pariški podnebni sporazum),

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1), z dne 12. decembra 2017 z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti(2), z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(3), z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri zaščiti in obnovi svetovnih gozdov(4), z dne 7. oktobra 2020 o izvajanju skupne trgovinske politike – letno poročilo 2018(5) in z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo(6) ,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 24. novembra 2020,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pregledu trgovinske politike EU (O-000070/2020 – B9-0024/2020),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

A.  ker so zaradi izbruha pandemije COVID-19 na začetku tega leta nastale motnje v svetovnih dobavnih verigah in proizvodnji, pri čemer je bilo izpostavljeno dejstvo, da je Evropska unija odvisna od virov iz tretjih držav, zlasti v nekaterih strateških sektorjih, kot sta medicinski in farmacevtski sektor;

B.  ker so trgovinska pravila in koristi postavljena pod vprašaj zunaj EU in znotraj držav članic in ker je treba nove izzive trajnostnemu razvoju, kot je boj proti podnebnim spremembam, vključiti v vse zunanje in notranje javne politike EU;

C.  ker je EU že pred pandemijo zaostajala za drugimi gospodarstvi v smislu konkurenčnosti; ker so motnje v mednarodni trgovini zaradi pandemije COVID-19 zdaj še povečale že tako znatne gospodarske izgube;

D.  ker je Evropska unija, ki ni bogata z viri in je največji trgovinski blok na svetu, v edinstvenem položaju, da lahko s sodelovanjem na svetovni ravni v skladu z evropskim zelenim dogovorom zagotovi trajnostno okrevanje svetovnega gospodarstva;

E.  ker pregled trgovinske politike EU in razvoj odločnejše trgovinske agende EU potekata v času, ko se na svetovni ravni izvajajo številni politično usmerjeni ukrepi na področju trgovine, gospodarstva in financ z dolgoročnimi posledicami;

Trgovina in „odprta strateška avtonomija“

1.  pozdravlja pravočasen začetek pregleda trgovinske politike EU v letu 2020, ki upošteva in se odziva na izkušnje, pridobljene s pandemijo COVID-19, porast protekcionističnega ravnanja na svetovni ravni, posebno zahtevno okolje, s katerim se sooča mednarodna trgovina, in potrebo po vključevanju trgovine v evropski zeleni dogovor in cilje trajnostnega razvoja, da bi zagotovili pošteno, vključujoče in trajnostno gospodarsko sodelovanje in trgovino; meni, da je zato nujno treba usklajevati in ustvarjati sinergije med ustreznimi generalnimi direktorati Evropske komisije in Evropsko službo za zunanje delovanje, pa tudi med trgovinsko politiko in notranjimi politikami (npr. industrijska politika, državna pomoč, digitalna, socialna in okoljska politika, vključno s krožnim gospodarstvom), ter trgovinsko politiko vključiti v širšo zunanjo politiko EU;

2.  pozdravlja razpravo o edinstvenem konceptu EU o „odprti strateški avtonomiji“ in poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne podrobnosti o njegovi vsebini; v zvezi s tem ugotavlja, da bi moral biti koncept skladen z mednarodnimi pravnimi obveznostmi EU ter njeno zavezanostjo na pravilih temelječemu pristopu v trgovinski politiki in večstranskemu trgovinskemu sistemu, v središču katerega je Svetovna trgovinska organizacija; vztraja, da mora trgovinska strategija EU okrepiti konkurenčnost industrije EU, vključno s kmetijskim sektorjem, ustvariti dostojna kakovostna delovna mesta in zaščititi delavce, ustvarjati vključujoč in trajnosten gospodarski razvoj v skladu z evropskim zelenim dogovorom ter spodbujati interese in vrednote EU;

3.  poudarja, da bi imela EU, ki je eden največjih trgovinskih blokov na svetu, koristi od širše uporabe eura v mednarodni trgovini, saj bi se tako zmanjšalo valutno tveganje in drugi z valuto povezani stroški v trgovinskih poslih; poudarja, da je zdaj še pomembneje spodbuditi trgovino in da lahko trgovinska politika EU po sedanji krizi na področju javnega zdravja in gospodarski krizi bistveno prispeva k okrevanju;

4.  poziva Komisijo, naj preuči, kako je mogoče povečati odpornost dobavnih verig EU in hkrati povečati proizvodne zmogljivosti v Uniji, tako da razišče morebitne koristi strateškega kopičenja zalog osnovnega blaga na ravni EU za nujne primere in spodbuja diverzifikacijo virov oskrbe, obenem pa preuči koncept selitve proizvodnje bliže nam in posebno vlogo, ki bi jo v zvezi s tem lahko imele države v sosedstvu EU;

5.  poudarja, da bi morala vračanje proizvodnje in selitev proizvodnje bliže nam prispevati k dolgoročni konkurenčnosti EU in ne bi smela povečati stroškov za potrošnike v skladu s podrobno analizo po posameznih sektorjih; ugotavlja, da imajo lahko ukrepi za upravljanje dobavne verige pomembno vlogo pri oživitvi gospodarstva in da bi morale odločitve v vsakem primeru ostati v rokah ustreznih gospodarskih operaterjev;

6.  poziva Komisijo, naj opredeli evropske strateške sektorje in surovine ter naj dejavno podpira podjetja, predvsem mala in srednja, pri čemer naj se osredotoči na sedanjo krizo, pa tudi na morebitne prihodnje dogodke, ter naj nudi podporo za doseganje podnebne nevtralnosti, odgovornosti in trajnosti svetovnih dobavnih verig ter digitalnim inovacijam, da bi povečali prehransko varnost z ohranjanjem odprtih zelenih poti in z večjo preglednostjo v prehranskih vrednostnih verigah; poudarja, da je EU močno odvisna od tretjih držav za kritične surovine, ki so potrebne za zeleni in digitalni prehod; v zvezi s tem poudarja, da je popolnoma učinkovit večstranski trgovinski sistem skupaj s široko mrežo trajnostnih in dobro izvajanjih sporazumov o prosti in pošteni trgovini najboljši in najbolj stroškovno učinkovit način za zagotavljanje dostopa do različnih proizvodnih virov; poleg tega poudarja, da bo večja odpornost dosežena z odprtimi trgovinskimi tokovi, z izogibanjem ukrepom, ki omejujejo trgovino, in s tesnejšim sodelovanjem z našimi trgovinskimi partnerji; meni, da bi bilo sodelovanje z našimi trgovinskimi partnerji koristno tudi za odpravo trgovinskih ovir;

Večstranski trgovinski sistem

7.  ponovno poudarja zavezanost EU odprtemu, na pravilih temelječemu večstranskemu trgovinskemu sistemu, v središču katerega bo prenovljena Svetovna trgovinska organizacija, ki bo povečala njegovo učinkovitost, stabilnost in predvidljivost; poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje v mednarodnih forumih v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami mednarodnega upravljanja, kot sta Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Mednarodna organizacija dela, in naj si prizadeva za ambiciozno posodobitev, okrepitev in resnično ponovno aktiviranje Svetovne trgovinske organizacije ter njene pogajalske vloge in pravilnika, v središču katerega naj bodo cilji trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam, hkrati pa naj zagotovi skladnost z mednarodnimi zavezami;

8.  poziva k reformi pritožbenega organa Svetovne trgovinske organizacije na podlagi popolnoma delujočega dvotirnega sistema za reševanje sporov; poudarja, da bi morala EU uporabljati večstransko začasno ureditev o arbitraži v primeru pritožb, dokler pritožbeni organ ne bo pravilno deloval, in spodbuja druge članice Svetovne trgovinske organizacije k sodelovanju v tej ureditvi; poziva Unijo, naj spremeni določbe dogovora Svetovne trgovinske organizacije o reševanju sporov v zvezi s povračilnimi ukrepi, da bi zagotovila, da bodo v sporih o nezakoniti državni pomoči obravnavani le ustrezni in prizadeti sektorji;

9.  poziva Komisijo, naj poglobi mednarodno sodelovanje s strateškimi partnerji, in v zvezi s tem pozdravlja tekoče razprave o obravnavanju in učinkoviti ublažitvi izkrivljanja, do katerega pride zaradi industrijskih subvencij, pri čemer naj upošteva, da prakse, ki izkrivljajo trg, lahko zelo negativno vplivajo na pošteno konkurenco in enake konkurenčne pogoje, in naj poišče rešitve za preprečevanje prisilnih prenosov tehnologije;

10.  izraža svojo podporo večstranskim sporazumom, vendar priznava, da so lahko mnogostranski sporazumi, ki obsegajo manj pogodbenic, koristna odskočna deska za doseganje večstranskih sporazumov; v zvezi s tem priznava pomen pobud za skupno izjavo; poudarja pomen sklenitve zavezujočega in izvršljivega sporazuma o subvencijah za ribištvo, pri čemer je treba upoštevati posledice za države v razvoju in najmanj razvite države;

11.  ponovno poziva k večstranskemu sporazumu o elektronskem poslovanju, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagal premostiti digitalno vrzel in obravnaval ovire za digitalno trgovino ter omogočal komercialni čezmejni pretok podatkov, ki bo popolnoma v skladu z zakonodajo EU o zasebnosti in varstvu podatkov, tudi z uredbo o varstvu podatkov; poziva k boljšemu varstvu potrošnikov na spletu in k tesnejšemu sodelovanju med službami Komisije, da bi izboljšali odkrivanje ponarejenega blaga v elektronskem trgovanju; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje 12. ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije leta 2021 in poziva k oblikovanju konsolidiranega besedila, ki naj bo na voljo do konca leta 2020; poudarja, da mora EU predstaviti digitalno trgovinsko strategijo na podlagi resolucije Parlamenta iz leta 2017 o tej zadevi in poiskati načine, kako lahko EU ustvari in spodbuja nova mednarodna pravila, tudi s posebnimi določbami v trgovinskih sporazumih, z vzpostavitvijo spodbudnega digitalnega okolja za podjetja EU in z odstranitvijo ovir v tretjih državah;

12.  poziva Komisijo, naj na svetovni in dvostranski ravni z mednarodnimi partnerji spremlja, analizira in obravnava nove trgovinske ovire, tudi omejevanje izvoza in druga izkrivljanja, ki vplivajo na osnovne dobrine, ter naj opredeli skupna merila za dodeljevanje v trajnost usmerjenih subvencij za okrevanje po pandemiji; poziva Komisijo, naj posodobi farmacevtski sporazum Svetovne trgovinske organizacije in preuči možnosti za sprejetje širše večstranske pobude v zvezi z zdravstvenimi izdelki; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prožnost iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine mogoče optimalno uporabiti za kritične medicinske proizvode in da določbe v dvostranskih sporazumih EU ne bodo negativno vplivale na to prožnost;

Odnosi s strateškimi partnericami

13.  poudarja, da so Združene države Amerike najpomembnejša trgovinska partnerica EU; ugotavlja, da so v tem odnosu trenutno prisotne napetosti; je seznanjen s sporazumom z ZDA o svežnju znižanja tarif, kar je pozitiven razvoj, in poziva Komisijo, naj ta zagon izkoristi za oblikovanje pozitivnega trgovinskega programa med EU in ZDA, ki bo presegel znižanje tarif, saj bi bil zlasti koristen širši sporazum o sodelovanju, s katerim bi vzajemno olajšali gospodarsko okrevanje in odpravljanje trgovinskih ovir ter preučili nova področja sodelovanja, kot so trgovina, tehnologije in digitalno obdavčevanje, tudi v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); spodbuja Komisijo k napredku pri regulativnih ocenah, ki bi koristile zlasti malim in srednjim podjetjem; odločno podpira sodelovanje z ZDA pri reševanju strateških izzivov na svetovni ravni; poziva ZDA, naj ponovno pristopijo k Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in tako olajšajo sodelovanje z EU v prihodnosti; poziva ZDA, naj odpravijo tarife, ki jih nalagajo od leta 2017; je seznanjen z najnovejšo, dolgo pričakovano odločitvijo STO v sporu Airbus-Boeing, in poudarja, da je treba najti rešitev s pogajanji;

14.  poziva, naj se pri pogajanjih o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko doseže občuten napredek, tako da bi obravnavali nujno potrebno vzajemnost, tudi v zvezi z dostopom do trga javnih naročil in drugimi nerešenimi vprašanji glede enakih konkurenčnih pogojev, kot so prakse kitajskih podjetij v državni lasti, s katerimi se izkrivlja trg, prisilni prenosi tehnologije, zahteve glede skupnega podjetja in nediskriminatorna obravnava; poudarja, da je treba v sporazum vključiti tudi ambiciozno zasnovano poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, da bi zaščitili človekove pravice, med drugim osnovne delovne standarde, ter uveljavili okoljske standarde in boj proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom; poudarja, da mora EU do Kitajske vzpostaviti strateški odnos, saj je Kitajska njena konkurentka, partnerica in sistemska tekmica; zato poziva države članice in institucije EU, naj v odnosu do nje nastopajo enotno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ustanovi posebno projektno skupino za Kitajsko po vzoru projektne skupine za odnose z Združenim kraljestvom, da bi zagotovili enotnost in usklajenost sporočil na vseh ravneh in v vseh oblikah ter tako oblikovali skupno in enotno politiko EU do Kitajske; poudarja, da je treba pri trgovinskih in naložbenih odnosih EU v celoti spoštovati človekove pravice; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o izkoriščanju Ujgurov v tovarnah na Kitajskem in poudarja, da bi bilo treba izdelke, proizvedene v prevzgojnih taboriščih, na trgih EU prepovedati; poziva Komisijo, naj začne predhodno študijo in oceno učinka, da bi čim prej uradno začela pogajanja s Tajvanom;

15.  meni, da bi bilo treba glede na pandemijo in ob upoštevanju nove strategije Unije za Afriko na svetovni ravni, zlasti pa v zvezi z Afriko, sprejeti nove pristope k preoblikovanju gospodarskih in trgovinskih odnosov, s katerimi bi spodbujali pravično in etično trgovino na podlagi načel solidarnosti in sodelovanja ter skladnosti z razvojno politiko EU;

Horizontalna vprašanja

16.  poudarja, da so svetovni trgi ključni vir rasti za mala in srednja podjetja; ugotavlja pa, da iz EU blago izvaža samo 600 000 malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj ta podjetja podpira tako, da v trgovinske sporazume sistematično vključuje posebna poglavja o njih in jih izvaja, pri čemer naj ne poveča njihovega upravnega in regulativnega bremena, poleg tega pa naj v tesnem sodelovanju z gospodarskimi zbornicami držav članic in agencijami za spodbujanje trgovine ta podjetja podpre pri njihovi uporabi teh sporazumov; poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje stroškov, ki jih imajo mala in srednja podjetja za izpolnjevanje zahtev vse bolj zapletene trgovinske zakonodaje; poziva jo tudi, naj pri vzpostavljanju novih informacijskih portalov ali izboljšanju obstoječih čim prej stopi v stik s podjetji in tako zagotovi, da bodo mala in srednja podjetja imela v praksi na voljo informacije, ki jih potrebujejo; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije v okviru strategije za mala in srednja podjetja iz marca 2020, da bi povečala namensko podporo zanje; pozdravlja nedavno uvedbo orodja Access2Markets, vključno z modulom za samoocenjevanje v zvezi s pravili o poreklu (ROSA), in poziva vse deležnike, naj Komisiji posredujejo povratne informacije v zvezi s tem orodjem, da ga bo mogoče stalno posodabljati;

17.  je prepričan, da je potrebna zakonodaja o obvezni horizontalni potrebni skrbnosti na ravni EU v celotni dobavni verigi za podjetja EU in tuje družbe, ki delujejo na enotnem trgu, saj bi le z njo lahko dosegli cilje trajnostnega razvoja OZN, spodbujali dobro upravljanje ter povečali sledljivost in odgovornost v svetovnih dobavnih verigah, z ustvarjanjem enakih konkurenčnih pogojev okrepili mednarodno konkurenčnost Evrope in ublažili nepoštene konkurenčne prednosti tretjih držav, ki so posledica nižjih standardov zaščite ter socialnega in okoljskega dampinga v mednarodni trgovini; poudarja, da je treba upoštevati tveganje škode in velikost podjetja ter hkrati načelo sorazmernosti;

18.  z zanimanjem pričakuje predlog Komisije o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki bi moral biti v celoti skladen s STO in temeljiti na oceni učinka; poziva Komisijo, naj v predlogu zagotovi konkurenčnost EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni stroškom, tveganjem in ambicijam drugih mednarodnih partneric, ter naj predlaga pregleden mehanizem, ki bo lahko soobstajal z obstoječimi ukrepi za preprečevanje selitve virov CO2 in hkrati zagotavljal stabilen in varen pravni okvir za evropsko industrijo; poudarja, da bi bilo treba v industrijsko strategijo EU vključiti še druge podobne predloge, da bi industrijo spodbudili k proizvodnji čistih in konkurenčnih proizvodov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razvije ideje, pri čemer naj med drugim upošteva delovni dokument Nizozemske in Francije o trgovini, socialno-ekonomskih učinkih in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj preuči možnost za naknadno oceno učinka in klavzule o pregledu, da bi obstoječe sporazume o prosti trgovini uskladili z evropskim zelenim dogovorom, in naj predstavi nove pobude, s katerimi bi trgovinsko politiko izkoristili za lažje doseganje naših ambicioznih podnebnih ciljev, med drugim tudi novo pobudo o podnebju in trgovini v STO, ki bo temeljila na mandatu sporazuma o okoljskem blagu, v njeno področje uporabe pa bo vključena tudi trgovina z zelenimi storitvami, tako da bo spodbujala razvoj okolju prijaznega blaga in odvračala od blaga, škodljivega za okolje;

19.  poziva Komisijo, naj izvaja, spodbuja in zagotovi učinkovito izvajanje obstoječih sporazumov o prosti trgovini, vključno z izvršljivimi poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju, ter zagotovi, da bodo imeli koristi od njih vsi; poudarja, da bi bilo mogoče izvršljivost poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju znatno izboljšati z različnimi metodami izvrševanja in da bi morala Komisija mehanizem, ki temelji na sankcijah, obravnavati kot zadnjo možnost; podpira zavezo izvršnega podpredsednika Komisije in komisarja za trgovino Valdisa Dombrovskisa, da bo predlagal pregled 15-točkovnega akcijskega načrta na področju trgovine in trajnostnega razvoja, pri čemer naj bi že od začetka sodeloval s Parlamentom; poziva Komisijo, naj preuči zamisli iz delovnega dokumenta Nizozemske in Francije ter druge načine, kako bi v izvrševanje teh poglavij vnesli več različnih možnosti; pozdravlja zavezo Komisije, da bo usklajenost s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah obravnavala kot bistven del vseh prihodnjih trgovinskih sporazumov; poziva k dopolnilnim ukrepom, kot je prepoved uvoza izdelkov, ki so povezani s hudimi kršitvami človekovih pravic, na primer s prisilnim delom ali delom otrok;

20.  poziva Komisijo, naj pravočasno sprejme predlog za novo uredbo o uporabi splošne sheme preferencialov, po možnosti s ciljem, da bi se shemi GSP+ zavezalo še več držav;

21.  poudarja, da je treba z glavnimi trgovinskimi partnericami obravnavati protikonkurenčne prakse in zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja, da bi ustvarili pogoje za okrevanje po pandemiji COVID-19 in omogočili svetovni prehod na trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj ukrepa hitro in začne preiskave o škodi takoj, ko nastane, ter poskrbi, da nepoštene trgovinske prakse ne bodo ogrozile konkurenčnosti in stopnje zaposlenosti v evropskih gospodarskih subjektih, pri tem pa naj zlasti upošteva posebne potrebe malih in srednjih podjetij;

22.  pozdravlja novoimenovanega glavnega uradnika za trgovinsko skladnost in meni, da sta dosledno izvajanje in izvrševanje sporazumov EU in STO, med drugim tudi njihovih poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ter trgovinske zakonodaje, kar vključuje tudi učinkovitejše, prožnejše in odzivnejše instrumente trgovinske zaščite, bistvena za ohranitev verodostojnosti in vrednot EU ter njenega načrta za pravičnejšo trgovino; novoimenovanega glavnega uradnika poziva, naj v sodelovanju s Parlamentom zagotovi, da bodo trgovinske partnerice ravnale v skladu z zavezami, ki so jih dale pred ratifikacijo sporazuma;

23.  odločno poziva Komisijo, naj ponovno preuči vlogo delegacij pri izvajanju načrta EU za trgovino in sodelovanje z vidika usklajenosti politik ter zagotovi usklajen pristop različnih služb Komisije (npr. medsektorske trgovinske misije v tretjih državah);

24.  poziva Komisijo, naj na podlagi temeljitih preiskavah omogoči sprejetje vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi zapolnili morebitne dokazane vrzeli v naboru orodij za trgovino in naložbe, med drugim tudi z novim zakonodajnim predlogom za pregled akta o blokiranju sankcij, s katerimi se bistveno krši ozemeljska suverenost držav članic, poleg tega pa naj na podlagi ocene učinka oblikuje nov instrument, s katerim bi tretje države odvračali od prisilnih ukrepov in se nanje odzivali;

25.  poziva k napredku pri pogajanjih o instrumentu mednarodnih javnih naročil (IPI), da bi odločneje uveljavili vzajemnost pri dostopu podjetij EU do mednarodnih trgov javnih naročil, hkrati pa ohranili možnost, da se javno naročanje uporabi kot orodje za uspešen podnebni prehod, zlasti s prenovljenim večstranskim pristopom v državah v razvoju; pozdravlja belo knjigo o tujih subvencijah, ki je nujno potrebna kot dopolnilo k ukrepom trgovinske zaščite, in z zanimanjem pričakuje zakonodajni predlog za zaščito podjetij EU pred izkrivljanjem trgovine na notranjem in svetovnem trgu, ki je napovedan za januar 2021, pri tem pa poudarja, kako pomembna je svobodna in poštena konkurenca; nadalje poziva vse države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva orodja, vključno z Uredbo (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji, da bi v zvezi s potencialnimi naložbami in pridobitvami ocenile grožnje za varnost ključne infrastrukture v EU, zlasti v strateških sektorjih, kot so zdravstvo, javne storitve, mobilnost ter informacijska in komunikacijska tehnologija, ter se tako izognile nepotrebni in škodljivi gospodarski odvisnosti;

26.  pozdravlja napredek pogajanj o večstranskem sodišču za naložbe; ugotavlja, da naj bi bila podlaga za njegovo ustanovitev sodni sistem za naložbe; obžaluje, da je napredek držav članic pri odpravljanju dvostranskih sporazumov o naložbah znotraj EU izjemno počasen, in poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa, v skladu s sodbo Sodišča v zadevi Achmea; poziva jo tudi, naj si še naprej prizadeva za oblikovanje okvira za zaščito in olajševanje naložb znotraj EU; podpira potekajoča pogajanja o Pogodbi o energetski listini v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ki morajo omogočiti doseganje podnebne nevtralnosti, njihov namen pa naj bi bil postopna odprava zaščite naložb v stare tehnologije fosilnih goriv; izraža zaskrbljenost glede reševanja sporov med vlagatelji in državo ter številnih primerov sporov, povezanih s Pogodbo o energetski listini;

27.  poudarja, da so vprašanja enakosti spolov izredno pomembna; poudarja, da sporazumi EU o prosti trgovini prinašajo priložnost za uveljavljanje enakost spolov, krepitev gospodarskega položaja žensk v tretjih državah in izboljšanje življenjskega standarda žensk v vseh industrijskih panogah, ki jih ti sporazumi zajemajo; ugotavlja, da delovna mesta, ki so na novo ustvarjena na podlagi sporazumov o prosti in pošteni trgovini, prinašajo koristi ženskam samo v dveh petinah primerov, in poudarja, da lahko sedanja gospodarska kriza ženske nesorazmerno prizadene; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata to, da se posebno poglavje o enakosti spolov vključi v trgovinske in naložbene sporazume EU;

28.  poziva Komisijo, naj poskrbi za ukrepanje na podlagi predlogov notranjih svetovalnih skupin za izboljšanje naše mednarodne trgovinske politike, Komisijo in države članice pa, naj bolje obveščajo o koristih in učinkih trgovinske politike EU za vse, da bi se povečali preglednost in ozaveščenost državljanov, nevladnih organizacij, sindikatov in podjetij, zlasti malih in srednjih, saj je pomembno, da se vsem deležnikom dajo na voljo točne informacije; v zvezi s tem opozarja, kako pomembne so pravice Evropskega parlamenta, zapisane v členih 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), pa tudi medinstitucionalni dialog, saj prispeva k potekajočim razpravam in prinaša pozitivne sklepe; želi spomniti na vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca v trgovinski politiki ter na njegovo vlogo pri nadzoru nad pogajanji in učinkovitima izvajanjem trgovinskih sporazumov, pa tudi na zaveze predsednice Komisije v podporo resolucijam o zakonodajnih pobudah, ki jih je Parlament sprejel v skladu s členom 225 PDEU;

o
o   o

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 101, 16.3.2018, str. 30. (2) UL C 369, 11.10.2018, str. 22. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0212. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0252. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0321.