Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU(1) (uredba o TEN-T),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu(3) (uredbo o splošni varnosti),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o prometu in turizmu v letu 2020 in pozneje(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o izboljševanju povezanosti in dostopnosti prometne infrastrukture v srednji in vzhodni Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o vojaški mobilnosti(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(8),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2020 z dne 16. junija 2020 z naslovom Prometna infrastruktura v EU: za pravočasno doseganje učinkov omrežja bi bilo treba megaprojekte izvajati hitreje(9),

–  ob upoštevanju pregleda Evropskega računskega sodišča št. 09/2018 z dne 6. decembra 2018 z naslovom Na poti k uspešnemu prometnemu sektorju v EU: izzivi, ki jih je treba obravnavati(10),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 13/2017 z dne 3. oktobra 2017 z naslovom Enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa: ali bo ta politična odločitev kdaj postala resničnost?(11),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0251/2020),

A.  ker sta sodobna, trajnostna in dostopna multimodalna prometna infrastruktura in v prihodnost usmerjena logistika temeljnega pomena za dobro delovanje notranjega trga ter povezanost in konkurenčnost EU in omogočata trajnostno, cenovno dostopno, pametno, učinkovito, interoperabilno in varno mobilnost;

B.  ker bi vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) moralo omogočati gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo in dostopnost v vsej EU in njenih regijah, vključno s podeželskimi, oddaljenimi, gorskimi, redko poseljenimi, obrobnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, ter tako pospeševati gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest ter zmanjševati neenakosti, spodbujati digitalizacijo in inovacije, prispevati k boju proti podnebnim spremembam ter krepiti zmožnost prilagajanja in odpornost;

C.  ker omrežje TEN-T ključno prispeva k doseganju političnih ciljev EU v širitveni in sosedski politiki, zlasti s čezmejnimi projekti, in ker so vzdrževanje in krepitev tesnih prometnih povezav s tretjimi državami v okviru omrežja TEN-T ter nadaljnje vključevanje držav Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva zelo pomembni za EU;

D.  ker je dokončanje omrežja TEN-T ključno za napredovanje k bolj trajnostnim načinom prevoza, kot so železnice in celinske plovne poti, ter uvedbo alternativnih goriv v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

E.  ker je uravnotežen razvoj prometnih koridorjev po vsej Evropi, ki zagotavljajo povezljivost sever-jug in vzhod-zahod po celotni Evropi, nujen za dodatno okrepitev gospodarske, ozemeljske in socialne kohezije;

F.  ker bi bilo treba pri pogajanjih, ki trenutno potekajo o financiranju iz instrumenta za povezovanje Evrope v naslednjih letih, ustrezno upoštevati zaveze držav članic k izgradnji jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, celovitega omrežja pa do leta 2050;

G.  ker se zdi, da je pravočasno dokončanje omrežja TEN-T pri sedanji hitrosti gradnje ogroženo, zlasti zaradi znatnih zamud pri čezmejnih projektih in manjkajočih povezavah ter zaključnih delih povezav zaradi finančnih, operativnih in upravnih težav nosilcev projektov; ker je Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu navedlo, da so ključni dejavniki, ki povzročajo zamude, pomanjkljivosti pri nadzoru, ki ga izvaja Komisija, in v političnih postopkih odločanja na nacionalni ravni ter šibke spodbude in premajhen interes nekaterih držav članic za omrežje TEN-T;

H.  ker obstaja nevarnost, da se bodo znatno zmanjšala sredstva za dokončanje omrežja TEN-T v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, zlasti glede na sklepe Evropskega sveta, sprejete julija 2020, pri čemer je znesek splošnih sredstev za promet očitno prenizek;

I.  ker bi se morali pri izvajanju omrežja TEN-T ravnati po načelu enakega obravnavanja koridorjev jedrnega omrežja, ne da bi enim dajali prednost pred drugimi;

J.  ker bi bilo treba s politiko TEN-T po vsej EU spodbujati uvajanje rešitev za inovativen in dostopen promet, prehod na druge oblike prevoza, mobilnost z nizkimi emisijami in brezemisijsko mobilnost, inteligentne prometne sisteme (na primer ITS, rečni informacijski sistem (RIS)), infrastrukturo za polnjenje vozil in točenje goriva ter alternativna goriva; ker so za inovacije in digitalizacijo omrežja TEN-T potrebne dodatne naložbe;

K.  ker je sedanja kriza zaradi COVID-19 pokazala, da je prometni in logistični sektor bistvenega pomena za gospodarstvo, saj so neprekinjena omrežja za prevoz potnikov in blaga primerljiva z arterijami in nujna za delovanje dobavnih verig; ker bi razvoj učinkovite in odporne prometne infrastrukture moral biti v središču vseh evropskih in nacionalnih načrtov in prizadevanj za okrevanje, pri čemer se je treba posebej osredotočiti na multimodalne prometne povezave med pristanišči, letališči, železnicami in cestami;

L.  ker je evropsko leto železnic 2021 priložnost, da se začnejo spremembe, s katerimi bo železnica postala hrbtenica prevoza potnikov in tovora po vsej Uniji, ter poudari odločilna vloga omrežij TEN-T pri spodbujanju socialno-ekonomske kohezije in razvoja, notranjega trga in bolj konkurenčnih ter učinkovitih trajnostnih načinov prevoza z namenom prehoda na železniški promet in dokončanja enotnega evropskega železniškega območja do leta 2030;

Omrežje TEN-T, primerno za prihodnost

1.  poudarja dodano vrednost multimodalnih koridorjev jedrnega omrežja, ki pokrivajo glavne tokove potnikov in tovora med državami članicami in znotraj njih; meni, da je evropska dodana vrednost teh projektov ključni dejavnik za pridobitev podpore javnosti; meni, da jih je nujno treba pravočasno dokončati do leta 2030, pri čemer je treba prednostno odpraviti ozka grla in vzpostaviti manjkajoče povezave ter dokončati čezmejne odseke, hkrati pa posodobiti in nadgraditi obstoječe odseke omrežja na koridorjih;

2.  opozarja, da bi politika TEN-T morala spodbujati interoperabilna omrežja; ugotavlja, da notranje kopenske obmejne regije v EU zajemajo 40 % ozemlja EU, v njih pa prebiva tretjina njenega prebivalstva; ponovno poudarja, da bi bilo treba pri reviziji uredbe o TEN-T in njenem izvajanju posebno pozornost nameniti čezmejnim povezavam, izboljšanju interoperabilnosti in prispevanju k multimodalnemu povezovanju prometne infrastrukture v celotni Uniji;

3.  poziva države članice, ki svojih nacionalnih prometnih načrtov in programov še niso ustrezno uskladile s cilji TEN-T, naj to nemudoma storijo, da upoštevajo in izpolnijo roke, cilje in časovne okvire, določene v zadevni zakonodaji EU; poleg tega opozarja, da lahko zaradi omrežnega značaja TEN-T neskladnost ali nedelovanje majhnega odseka ovira učinkovitost in konkurenčnost celega sistema; zato poziva k nujni opredelitvi in dokončanju teh kritičnih točk in strateških odsekov;

4.  meni, da je revizija uredbe o TEN-T pomembna priložnost, da se vzpostavi omrežje, ki bo ustrezalo prihodnjim razmeram, da se v prihodnjih desetletjih zagotovijo dobro delovanje notranjega trga EU, nadaljnja uresničitev enotnega evropskega prometnega prostora in svetovna konkurenčnost EU ter da se podpre njen prehod na pametno, trajnostno, učinkovito in varno mobilnost; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno posodobiti omrežje, da bi se upoštevale nove razmere na trgu, podnebne, okoljske in družbene spremembe ter digitalne potrebe in potrebe po povečanju učinkovitosti obstoječega omrežja in pospešitvi uvajanja alternativnih goriv za promet;

5.  meni, da je pomembno nadalje razvijati omrežje TEN-T ter se pri tem osredotočiti na povezave med jedrnim in celovitim omrežjem, tudi v podeželskih, obrobnih, redko poseljenih, otoških in najbolj oddaljenih regijah ter na odsekih z največjim potencialom za ustvarjanje socialno-ekonomskih koristi; poudarja, da zemljevidov ne bi smeli bistveno spreminjati, dokler ni jedrno omrežje dokončano; vendar poudarja, da so potrebne nekatere prilagoditve omrežja TEN-T, ki bodo odražale razvoj prometnih omrežij, njihov namen pa bo izboljšanje povezljivosti med različnimi koridorji in z obrobnimi regijami, vključno z okrepitvijo čezmejnih železniških povezav zunaj jedrnih osi, zlasti manjših manjkajočih povezav z visoko evropsko dodano vrednostjo v čezmejnih regijah, in izboljšanjem dopolnjevanja med politiko TEN-T ter regionalnimi politikami, ter zadovoljitev okoljskih, gospodarskih in družbenih potreb, ki se spreminjajo; poziva Komisijo, naj upošteva vse prilagoditve, določene v pregledu instrumenta za povezovanje Evrope(12), pa tudi zahteve, ki izhajajo iz predloga Komisije za uredbo o racionalizaciji ukrepov, da bi napredovali pri vzpostavljanju omrežja TEN-T (COM(2018)0277);

6.  poziva Komisijo, naj za doseganje razogljičenja v okviru omrežja TEN-T prednostno obravnava celovito uvedbo alternativnih goriv za vse načine prevoza, zlasti goriv iz obnovljivih virov, vključno z razvojem ustreznih tehnologij, infrastrukture za polnjenje vozil in točenje goriva (torej zmogljivosti za polnjenje električnih vozil, zmogljivosti za točenje utekočinjenega zemeljskega plina in vodika), standardov varnosti, varovanja in interoperabilnosti ter regulativnega okvira za alternativna goriva, da bi dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050, obenem pa naj spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti in zagotavlja tehnološko raznolikost; poziva, naj se pripravi časovni načrt EU za cestno infrastrukturo, ki bo usklajen s časovnim načrtom za avtomobilsko industrijo, da bi naložbe v infrastrukturo kratko- in dolgoročno uskladili s proizvodnjo vozil;

7.  poudarja, da je treba še naprej spodbujati prometne povezave v urbanih vozliščih, na železniških postajah in vozliščih, v pristaniščih na celinskih vodah in pomorskih pristaniščih, na letališčih, v logističnih vozliščih in na multimodalnih platformah ter z njimi, tudi z dokončanjem in posodobitvijo povezav z njimi, tako v jedrnem kot celovitem omrežju, da bi zagotovili nemoten, učinkovit, dostopen, celovit, pameten, varen, medsebojno povezan, dobro opremljen in trajnosten sistem mobilnosti za prevoz potnikov in logistiko tovornega prometa, pa tudi z razvojem vozovnic, ki veljajo za vse proge, s čimer bi spodbujali učinkovit prehod na druge oblike prevoza, zlasti s krepitvijo javnih prometnih sistemov in povečano povezljivostjo mestnih vozlišč in podeželskih območij;

8.  zato poudarja, da bi morala prihodnja revizija smernic za omrežje TEN-T potekati v povezavi z napovedanimi revizijami direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva(13) in uredbe o omrežju TEN-E(14) ter uredbe o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet(15);

9.  poudarja, da imajo raziskave, inovacije in digitalizacija ključno vlogo pri nadaljnjem razogljičenju prometa, hkrati pa morajo obravnavati povečevanje količine potniškega in tovornega prometa, izboljšati multimodalno interoperabilnost ter povečati varnost, učinkovitost in odpornost prometa v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora; poudarja, da mora omrežje TEN-T spodbujati inovativne digitalne aplikacije v vseh načinih prevoza, vključno z inteligentnimi prometnimi sistemi, evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), sistemi spremljanja in obveščanja za ladijski promet, rečnimi informacijskimi storitvami, sistemi upravljanja zračnega prometa (raziskave o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba) in sistemi za spremljanje dobrega strukturnega stanja infrastrukture; v zvezi s tem ponovno poudarja, kako pomembno je dokončati projekt Galileo; poziva Komisijo, naj med državami članicami spodbuja financiranje teh sistemov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

10.  poudarja, da so pametne in avtonomne rešitve za mobilnost vse donosnejše na trgu in da je treba pospešiti nadgradnjo ustrezne prometne in digitalne infrastrukture v omrežju TEN-T, hkrati pa zagotoviti čezmejno interoperabilnost, varstvo podatkov in kibernetsko varnost, da bi olajšali varno delovanje avtomatiziranih in povezanih vozil v skladu z novo sprejeto uredbo o splošni varnosti;

11.  poudarja, da je evropska podpora raziskavam in razvoju inovativnih načinov prevoza nujno potrebna, na primer za razvoj brezpilotnih zrakoplovov in tehnologije lebdenja na magnetni blazini; poudarja, da lahko imajo evropska partnerstva na področju različnih načinov prevoza zelo pozitiven učinek na varno, učinkovito in pametno uvedbo omrežja TEN-T;

12.  ugotavlja, da se s harmoniziranimi standardi infrastrukture za celotno omrežje spodbuja resnično enotni evropski prometni prostor; meni, da je treba glede na tehnološki napredek, spreminjajoče se varnostne standarde, povečanje učinkovitosti, visokokakovostne lastnosti, povečanje zmogljivosti, nove funkcije, izboljšano čezmejno zanesljivost in interoperabilnost ter potrebo po sprejetju pristopa življenjskega cikla in večji odpornosti infrastrukture na posledice kriz, kot so pandemije in podnebne spremembe, vzdrževati in nadgraditi obstoječo infrastrukturo, zlasti na čezmejnih odsekih; vendar ugotavlja, da financiranje iz instrumenta za povezovanje Evrope ne zadošča za dosego teh ciljev; poudarja, da je usklajevanje med državami članicami ključno za obvladovanje kriz in zagotavljanje neprekinjenega pretoka blaga in oskrbe prebivalstva Unije z osnovnim blagom; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir za izboljšanje upravljanja tveganj, odpornosti in prilagajanja prometne infrastrukture jedrnega omrežja na podnebne spremembe, vanj pa vključi vse načine prevoza;

13.  meni, da lahko slabo vzdrževanje prometne infrastrukture vpliva na neprekinjenost, trajnost, delovanje in varnost ter s tem na odpornost omrežja TEN-T; poudarja, da je treba infrastrukturo omrežja TEN-T redno in standardizirano vzdrževati, zlasti mostove in predore, da se zagotovi trajna visoka kakovost infrastrukture; poziva Komisijo, naj za infrastrukturo, zlasti mostove in predore, uvede jasna merila za zahteve glede kakovosti ter pripravi skupen evropski pristop k inšpekcijskim pregledom in ocenjevanju kakovosti infrastrukture omrežja TEN-T; poziva Komisijo, naj vzpostavi načrt za spremljanje vzdrževanja jedrnega omrežja na evropski ravni; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z Evropsko investicijsko banko (EIB) in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami (NPBI) proučijo nove sisteme financiranja, da bi spodbudile naložbe v vzdrževanje omrežja; poleg tega poziva države članice, naj pripravijo posebne nacionalne načrte za financiranje rednega in izrednega vzdrževanja;

Financiranje, upravljanje in nadzor

14.  poudarja, da je, če želimo zagotoviti zadostne naložbe v infrastrukturo TEN-T, izjemno pomembno, da so vsi ustrezni skladi EU (instrument za povezovanje Evrope, InvestEU, evropski strukturni in investicijski skladi, mehanizem za okrevanje in odpornost, Obzorje Evropa itd.) in posojila EIB prilagojeni posebnim potrebam prometnega sektorja ter da se države članice zavežejo zadostnemu financiranju; globoko obžaluje odločitev Evropskega sveta, da predlaga zmanjšanje proračunskih sredstev za programe, usmerjene v prihodnost, kot so instrument za povezovanje Evrope in InvestEU, zlasti glede na ključno omogočitveno vlogo, ki jo ima instrument za povezovanje Evrope pri dokončanju omrežja TEN-T; ugotavlja, da je treba zelo ambiciozen načrt razogljičenja EU podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi in finančnimi instrumenti, da bi bil uspešen, obenem pa ohraniti konkurenčnost vključenih sektorjev; poziva Komisijo, naj okrepi sinergije in skladnost politik med ustreznimi instrumenti EU, ki presegajo instrument za povezovanje Evrope (npr. Evropski sklad za regionalni razvoj), in obenem optimizira uporabo instrumentov mešanega financiranja, da bi pritegnila zasebne vlagatelje in spodbudila javno financiranje; poudarja, da bi morali biti ustrezni podnebni in okoljski finančni instrumenti iz evropskega zelenega dogovora na voljo za naložbe v omrežje TEN-T, ki lahko pomagajo učinkovito zmanjšati emisije iz prometnega sektorja;

15.  obžaluje, da države članice v novem predlogu večletnega finančnega okvira in načrtu za okrevanje še vedno ne dajejo močnega signala za naložbe v infrastrukturo niti ne obravnavajo prednostno dokončanja omrežja TEN-T; zato poudarja, da sredstva iz sklada Next Generation EU ponujajo edinstveno možnost, da se zagotovi razvoj jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030; poziva Komisijo, naj Parlament letno obvešča o napredovanju gradnje; poziva jo tudi, naj v pogajanjih z državami članicami za razvoj prometnih politik EU nameni primeren del pomoči, Parlamentu pa predloži končno poročilo o tem; poziva Komisijo, naj zagotovi, da je v nacionalnih programih za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost pomembna vloga dodeljena naložbam v sodobno, digitalno, trajnostno in varno prometno infrastrukturo;

16.  opozarja, da je dokončanje projektov, povezanih z opremo ERTMS ob progi in v vlakih, osnovni pogoj za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja in pravilno delovanje železniškega trga v koridorjih TEN-T; v zvezi s tem poudarja, da je za dokončanje ERTMS v jedrnem omrežju potrebnih približno 15 milijard EUR in da bi Komisija morala imeti pomembno vlogo pri usklajevanju financiranja ter operacij uvajanja;

17.  poudarja, da bi se spoštovanje rokov iz predlagane direktive o racionalizaciji TEN-T(16) moralo upoštevati pri ocenjevanju projektov na podlagi meril zrelosti za izbiro projektov, določenih z instrumentom za povezovanje Evrope; poleg tega meni, da bi bili v primeru zamud utemeljeni preiskava o napredku projekta in revizija prejete finančne pomoči od Unije v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, kot je določeno v členu 17(1) Uredbe (EU) št. 1316/2013(17), po katerih bi se nepovratna sredstva lahko zmanjšala ali odvzela;

18.  poudarja, da je za preprečitev vse večjih razlik pomembno zagotoviti zadostno financiranje za celovito omrežje, ki ni vključeno v jedrno omrežje, čeprav naj bi se omrežje TEN-T izvajalo postopno in je dokončanje jedrnega omrežja kratkoročna prednostna naloga, saj predstavlja hrbtenico razvoja trajnostnega multimodalnega prometnega omrežja in spodbuja razvoj vsega celovitega omrežja; v zvezi s tem poudarja, da sta obe plasti omrežja TEN-T ključni za povezljivost in logistično povezanost EU;

19.  meni, da bi sredstva EU, zlasti sredstva, dodeljena v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, morala prožno in učinkovito prispevati k dokončanju čezmejnih projektov in manjkajočih povezav, tako da bi popravila zaznana neskladja ali neravnovesja med stroški, ki naj bi se financirali na nacionalni ravni, in socialno-ekonomskimi koristmi na obeh straneh meje ter na evropski ravni, ki bi lahko ogrozila pravočasno dokončanje projektov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj uporabi bolj ciljno usmerjen pristop in uporabi višje stopnje sofinanciranja za projekte z največjo evropsko dodano vrednostjo, s čimer bi spodbudila nacionalne naložbe;

20.  je zelo zaskrbljen zaradi zamud pri dokončanju projektov, zlasti čezmejnih, ki ovirajo pravočasno vzpostavitev neprekinjenih koridorjev jedrnega omrežja TEN-T in imajo za posledico višje stroške projektov; poziva države članice, naj izpolnijo obveznosti glede svojih delov omrežja in poskrbijo za učinkovite ter pravočasne upravne in sodne postopke ob popolnem spoštovanju evropske in nacionalne zakonodaje ter naj povečajo digitalizacijo upravnih in sodnih postopkov; opozarja države članice, naj okrepijo sodelovanje z organi drugih držav članic v čezmejnih projektih, na primer z vzpostavitvijo skupnega organa na podlagi skupnega dogovora, zlasti za usklajevanje časovnih načrtov in rokov, ter jih poziva, naj nemudoma začnejo izvajati novo direktivo o racionalizaciji TEN-T; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, ki želijo uvesti vsebinske prekluzivne klavzule v skladu s pravom Unije, s katerimi bi lahko znatno pospešile nacionalne sodne postopke;

21.  poudarja, da je za zmanjšanje tehničnih ovir in upravnega bremena, s tem pa tudi morebitnih zamud in povečanih stroškov v prometnih infrastrukturnih projektih TEN-T, ključnega pomena, da države članice izvajajo ukrepe EU za racionalizacijo postopkov izdajanja dovoljenj, postopkov čezmejnih naročil in drugih upravnih postopkov; ugotavlja, da je to zlasti pomembno za zagotovitev večje varnosti nosilcem projektov in morebitnim zasebnim vlagateljem(18); poziva Komisijo, naj v poročila o napredku omrežja TEN-T vključi poglavje o zmanjševanju neupravičenih upravnih bremen;

22.  poziva Komisijo, naj okrepi svoj nadzor nad izvajanjem omrežja TEN-T, tako da uporabi pristojnosti, ki jih že ima v skladu z uredbo, ter okrepi ustrezne instrumente, ki zahtevajo, da države članice izpolnijo svoje obveznosti, in poveča vlogo evropskih koordinatorjev pri upravljanju koridorjev, zlasti v zvezi s čezmejnimi povezavami ter vlogo enotnih kontaktnih točk imenovanega organa v postopku izdajanja dovoljenj; poziva Komisijo, naj pri reviziji smernic za omrežje TEN-T okrepi in uporabi določbe člena 56 Uredbe (EU) št. 1315/2013, da bi spodbudila države članice, naj pospešijo načrtovanje in izgradnjo te infrastrukture; poziva jo tudi, naj pojasni, kako je treba razlagati pravila ter zahteve za namene vrednotenja, poročanja in ocenjevanja upravičenosti; poziva Komisijo, naj na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni spodbuja izmenjavo dobrih praks vključevanja civilne družbe in deležnikov ter posvetovanje med državami članicami;

23.  poziva države članice, naj povečajo skladnost nacionalnih prometnih načrtov in omrežij TEN-T, da bi zagotovile ustrezno uveljavljanje in izvrševanje uredbe o TEN-T;

24.  meni, da bi Agencija Evropske unije za železnice (ERA) morala imeti pomembnejšo vlogo pri izvajanju TEN-T, zlasti z vidika čezmejne interoperabilnosti, izboljšanja varnosti, povečanja konkurenčnosti in uvedbe ERTMS; poziva k povečanju proračuna ERA za leto 2021, da bi imela zadostna finančna sredstva za izpolnitev svojih nalog, zlasti glede na to, da je leto 2021 evropsko leto železnic;

Načini prevoza

25.  poudarja, da je pomembno izboljšati kakovost cestne infrastrukture v omrežju TEN-T v celotni Uniji;

26.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za pospešitev uvajanja alternativnih goriv ter polnilnih mest za električna vozila in polnilnih postaj za vozila na vodik, pri čemer naj upošteva možne prihodnje rešitve na področju alternativnih goriv in v celoti spoštuje načelo tehnološke nevtralnosti;

27.  poziva k ukrepom za dodatno izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter vzdrževanje in izboljšanje operativne varnosti v celotnem življenjskem ciklu kritične infrastrukture, pri čemer naj se upoštevajo potrebe nemotoriziranih udeležencev v prometu ter zaščitijo izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu; opozarja, kako pomembno je spodbujati inovativne in pametne rešitve za varnost v cestnem prometu, da bi uresničili vizijo brez smrtnih žrtev, ki je strateški cilj EU; poudarja, da je treba izpolniti nove zahteve glede varnosti iz Direktive (EU) 2019/1936 in da je treba v ta namen zagotoviti dodatne naložbe za prilagoditev in vzdrževanje infrastrukture; poudarja, da se poenostavitve regulativnih zahtev v postopkih projektov v okviru revizije smernic za omrežje TEN-T ne bi smele izvajati v škodo najvišjih varnostnih standardov;

28.  opozarja Komisijo in države članice, da je treba za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dobrega počutja uporabnikov omrežja, zlasti delavcev v prometu, zagotoviti dovolj varnih in zaščitenih parkirišč za tovornjake v celotnem omrežju TEN-T;

29.  poudarja, da bi bilo treba uvesti posebne certificirane odseke omrežja TEN-T, pa tudi avtocestnega omrežja, in jih prilagoditi tako, da bodo izpolnjevali minimalne standarde zmogljivosti za avtomatizirana in delno avtomatizirana vozila ter standarde zmogljivosti infrastrukture v zvezi z vidljivostjo ter stanjem prometne signalizacije, prometnih znakov in cestnih oznak;

30.  poudarja potencial novih in dejavnih načinov povezane mobilnosti pri mestnem in lokalnem prevozu ljudi in blaga; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z regijami in mesti, zlasti čezmejno, da bi okrepili in dokončali ustrezno manjkajočo infrastrukturo na zaključnem delu poti ter intermodalne in čezmejne povezave po celotnem omrežju TEN-T, kar bi omogočilo bolj nemoteno in učinkovitejšo uporabo infrastrukture in storitev, s čimer bi se preprečili zastoji in zmanjšale emisije;

31.  ponovno poudarja ključno vlogo železniškega prometa pri razogljičenju prometnega sektorja in opozarja, kako pomembno je dosledno izvrševanje četrtega železniškega svežnja, da bi v celoti izkoristili potencial železnice; poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da se vzporedno z razvojem železniške infrastrukture zmanjšajo neupravičena upravna bremena; poziva Komisijo, naj Parlamentu letno poroča o napredku na tem področju; meni, da mora biti spodbujanje prehoda na druge oblike prevoza ter učinkovitega železniškega in kombiniranega prometa, zlasti v čezmejnih primerih in primerih manjkajočih povezav na odsekih, ki se intenzivno uporabljajo, prednostna naloga TEN-T, ki bi jo bilo treba uresničiti s popolno uvedbo ERTMS, odpravo regulativnih, operativnih in tehničnih ovir v omrežju in zagotovitvijo enakega dostopa za prevoznike v železniškem prometu, pospeševanjem elektrifikacije, zagotavljanjem medsebojne povezanosti in interoperabilnosti, tudi z optimizacijo zmogljivosti infrastrukture in posodobitvijo opreme tirnih vozil, podpiranjem raziskav in inovacij, vključno s skupnim podjetjem Shift2Rail, in optimizacijo koridorjev za železniški tovorni promet v skladu s povpraševanjem, zlasti v logističnih vozliščih, kot so pristanišča in letališča; poleg tega poudarja, da je treba opredeliti tranzitna in končna vozlišča v omrežju, jedrna vozlišča pa opremiti s platformami za tranzit za nemoten pretok potnikov in blaga; poudarja pomembnost projektov, ki izboljšujejo dostopnost, zlasti za invalide in starejše;

32.  poziva Komisijo, naj redno sprejema zavezujoče redne cilje za uvajanje ERTMS, da bi bil sistem dokončno uveden v jedrno omrežje TEN-T do leta 2030; meni, da bi ERA morala delovati kot učinkovit in uspešen sistemski organ in izpolniti svojo okrepljeno vlogo ter odgovornosti v zvezi z ERTMS iz četrtega železniškega svežnja; poziva, naj se pripravi načrt izvajanja ERTMS na železniških tovornih koridorjih, ki bo financirano prek projekta skupnega interesa v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost; poudarja, da je za sprostitev naložb v ERTMS pomembno zagotoviti regulativno stabilnost v zvezi s tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost, in poziva Komisijo, naj pri posodobitvi tehnične specifikacije za interoperabilnost za leto 2030 skrbno analizira dodatne spremembe in zagotovi združljivost;

33.  poudarja, da mora evropska železniška infrastruktura zagotoviti dovolj zmogljivosti za tovorne in potniške vlake, pri čemer je treba zagotoviti večjo uporabo infrastrukture in ustvariti večjo donosnost naložb; poziva Komisijo, naj da prednost čezmejni železniški povezljivosti, da bi okrepila prehod na druge oblike prevoza v mednarodnem potniškem prometu; v zvezi s tem poudarja, da lahko nočni vlaki zagotovijo možnost podnebju prijaznega in konkurenčnega potovanja; meni, da je za nemoten čezmejni železniški promet v omrežju TEN-T in evropskih koridorjih za železniški tovorni promet potrebno obvezno čezmejno sodelovanje upravljavcev infrastrukture; ter poziva Komisijo, naj v okviru revizije TEN-T predlaga zavezujoče ukrepe za upravljavce infrastrukture;

34.  poudarja, da mora biti razvoj visokokakovostnih potniških železniških storitev z visokimi hitrostmi v vseh jedrnih omrežjih TEN-T prednostna naloga v naslednjih letih, katere cilj bo vzpostaviti razširjeno omrežje železniških povezav za visoke hitrosti med vsemi večjimi evropskimi mesti, v katerih te storitve trenutno še niso dostopne, in znatno povečati konkurenčnost trajnostnih načinov kopenskega prevoza;

35.  poudarja, kako pomemben je prevoz po celinskih plovnih poteh kot trajnosten način prevoza in da je treba zagotoviti prihodnosti prilagojeno, visokozmogljivo infrastrukturo ter zanesljivost, kakovost in dobro plovnost celinskih plovnih poti, zlasti ob upoštevanju podnebnih sprememb; priznava, da imajo pristanišča pomembno vlogo strateških vozlišč v jedrnem in celovitem omrežju; poziva Komisijo, naj zagotovi neprekinjene povezave med pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodah v jedrnem in celovitem omrežju ter železniškimi in cestnimi omrežji, da bi spodbudila multimodalnost; poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotovitev harmonizirane čezmejne uvedbe RIS in lažje uvajanje inovativnih, učinkovitih in trajnostnih rešitev v tem sektorju;

36.  poziva, naj se pripravi načrt razvoja celinskih plovnih poti, ki bo financiran prek projekta skupnega interesa v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost;

37.  poudarja, da so visokokakovostne pomorske povezave ključne za mednarodno in tudi notranjo trgovino EU; poudarja, da imata steber pomorskih avtocest omrežja TEN-T in prevoz po morju na kratkih razdaljah kot trajnostna načina prevoza pomembno vlogo v zvezi s tem; meni, da je namen stebra pomorskih avtocest, da se olajšajo na potrebah temelječe povezave in storitve po morju na kratkih razdaljah, ki bodo brez prekinitev povezane s kopenskim prometom in ga bodo dopolnjevale, omogoči sodelovanje pomorskih pristanišč in okrepi njihova povezava z zaledjem, spodbujata razvoj in uvajanje čistih in alternativnih goriv ob upoštevanju ocene učinka ter podpirajo rešitve za energetsko učinkovitost v pomorskem prometu; zato poziva Komisijo, naj oceni, na katerih končnih točkah jedrnih koridorjev bi bilo treba omogočiti pomorsko povezavo z drugim jedrnim koridorjem, in na katerih mestih bi bilo treba posodobiti zemljevide omrežja TEN-T v skladu z ugotovitvami te ocene;

38.  poudarja ključno vlogo pomorskih pristanišč in pristanišč na celinskih vodah kot strateških vozlišč za prometno omrežje, ki povezujejo prevoz po morju na kratkih razdaljah in na odprtem morju z železniškimi, cestnimi in celinskimi plovnimi povezavami ter plinovodi, in križišč logističnih dobavnih verig; poudarja, da je treba z ukrepi za zagotavljanje zmogljivosti omogočiti dostop do pristanišč omrežja TEN-T za največja plovila; poudarja čezmejno razsežnost pomorskih pristanišč in dejstvo, da pristanišča niso samo sestavni del pomorskega prevoza, temveč vse bolj postajajo grozdi vseh načinov prevoza, pa tudi del energetskega, industrijskega in modrega gospodarstva; ugotavlja, da pristanišča vse bolj sodelujejo in združujejo vse več funkcij, kar postaja vse bolj pomembno; meni, da bi zato bilo treba v okviru omrežja TEN-T spodbujati projekte, namenjene povečevanju sinergij v pristaniščih med prometno, energetsko in digitalno infrastrukturo, ter predvideti morebitne potrebne ukrepe za nadgradnjo železniških in cestnih povezav s pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodah, da bi podprli prehod na druge oblike prevoza in trajnostno logistiko;

39.  poudarja, kako pomembne so pomorske povezave na kratke razdalje za regionalno povezljivost, zlasti za obrobne regije in otoke; meni, da zahteve za pomorske avtoceste izključujejo nacionalne pomorske povezave na kratke razdalje; zato poziva Komisijo, naj poenostavi te zahteve v uredbi o TEN-T, da bi za pomorske povezave veljali enaki pogoji kot za povezave na kopnem, pri čemer je treba upoštevati zlasti povezave s pristanišči v celovitem omrežju;

40.  poudarja, da bi se lahko emisije ladijskega prometa znatno zmanjšale z naložbami v pristaniško infrastrukturo, ki podpira uporabo alternativnih goriv in prehod na polnjenje baterij ter oskrbo z električno energijo, ko so ladje privezane; poudarja, da bi bilo treba tem naložbam dati posebno prednost, saj bi se z njimi spodbujal multimodalni promet v pristaniščih; poziva Komisijo, naj dodatno razvije finančne instrumente, ki so na voljo za spodbujanje naložb v ta namen, in s spodbujanjem raziskav dodatno podpre razvoj različnih čistih tehnologij;

41.  poziva Komisijo, naj prizna širšo vlogo pristanišč, ki presega zgolj prometne funkcije, ko gre za prizadevanja za razogljičenje, zlasti njihov potencial, da prispevajo k izkoriščanju vetrne energije na kopnem in na morju;

42.  poudarja, da sta zračni promet in njegova povezana infrastruktura, kot so letališča, bistvena za povezovanje EU s svetom, pa tudi za notranje povezave, vključno s podeželskimi, redko poseljenimi, obrobnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, ter za zagotavljanje multimodalnosti, na primer z interoperabilnostjo, zlasti z železniškim prometom, pa tudi za ustvarjanje sinergij med povezanimi agencijami EU; meni, da je omrežje TEN-T pomembno orodje za pospeševanje uporabe alternativnih goriv v tem sektorju, pa tudi njihove infrastrukture za polnjenje in točenje goriva, saj zagotavlja potrebne zmogljivosti na letališčih v jedrnem in celovitem omrežju; meni, da je nujno treba nadalje razviti pobudo Enotno evropsko nebo II+, saj je ključna za ustvarjanje učinkovitejše in bolj trajnostne infrastrukturne povezljivosti; opozarja, da je kriza zaradi COVID-19 pokazala pomembnost letalskega prevoza za gospodarstvo ter povezljivost potnikov in blaga, zato je treba zagotoviti njegovo odpornost proti novim tveganjem in krizam;

43.  meni, da bi bilo treba spodbujati sinergije in dopolnjevanja med omrežji TEN-T in TEN-E, obenem pa v celoti zagotoviti obstoječe in prihodnje možnosti financiranja in ravni financiranja za razvoj omrežja TEN-T; v zvezi s tem poudarja, da plinovodi niso samo element energetske infrastrukture, temveč tudi omogočajo prehod na bolj trajnostni promet; priznava vlogo, ki jo imajo plinovodi kot povezava med industrijskimi grozdi in prometnimi vozlišči ter kot način prevoza blaga, ter poudarja njihovo pomembnost za izvajanje nekaterih tehnologij razogljičenja;

44.  poudarja, da morajo imeti vse države članice dobro razvito, pametno, varno in trajnostno omrežje TEN-T, ki spodbuja mobilnost, povezljivost in ozemeljsko dostopnost po vsej EU, zlasti v obrobnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah, da bi promovirale in spodbujale evropski in mednarodni turizem; poziva Komisijo, naj prouči možne sinergije z evropsko mrežo kolesarskih poti EuroVelo ter njenimi 16 koridorji, zlasti s povečanjem finančne podpore, da bi spodbudila lokalni in okolju prijazen kolesarski turizem v Evropi;

Strateška usmeritev

45.  poudarja, da so vzdrževanje tesnih prometnih povezav s tretjimi državami v okviru omrežja TEN-T in nadaljnje vključevanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), držav Zahodnega Balkana, držav pogodbenic prometne skupnosti iz jugovzhodne Evrope ter držav vzhodnega partnerstva ter spodbujanje boljše povezljivosti z obrobnimi območji EU za slednjo strateškega pomena; meni, da bi bilo glede na strateške naložbe in povečan vpliv tretjih držav v tej regiji primerno razširiti prometne povezave omrežja TEN-T na države kandidatke, države južnega Sredozemlja in vzhodnega partnerstva ter Azijo na podlagi standardov EU in jamstev glede vzajemnosti; poleg tega poudarja, da je Sredozemsko morje za Unijo strateškega pomena in da je treba okrepiti infrastrukturo držav južnega Sredozemlja in otoških regij EU;

46.  poudarja, da je treba vzdrževati povezave z Združenim kraljestvom v okviru omrežja TEN-T, pri čemer ga je najprej treba priznati kot sosednjo državo, kot je opredeljena v členu 3(b) uredbe o TEN-T, obenem pa zagotoviti izvedbo in dokončanje projektov prometne infrastrukture omrežja TEN-T, o katerih sta se Evropska unija in Združeno kraljestvo skupaj dogovorila, ter poskrbeti, da Združeno kraljestvo sofinancira to povezavo; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni zunanjim mejam EU in spremlja vpliv izstopa Združenega kraljestva na obmejne regije; opozarja, da sta Združeno kraljestvo in tako imenovani kopenski most pomembna dela omrežja TEN-T, in priznava negativni vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na povezljivost, dostopnost in ekonomsko kohezijo med Irsko in celinsko Evropo, pa tudi na samem otoku Irska; poziva Komisijo, naj ne glede na prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom zagotovi učinkovito povezavo med Irsko in celinsko Evropo prek jedrnega in celovitega omrežja, pri čemer naj posebno pozornost posveti pomorskim potem;

47.  poudarja, da ima omrežje TEN-T s svojimi glavnimi vozlišči strateško funkcijo za Unijo; poziva Komisijo, naj pripravi načrte za zaščito strateške infrastrukture in vseevropskega prometnega omrežja kot celote; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo strateški interesi EU, prepoved cenovnega dampinga, popolno spoštovanje evropskih delovnih standardov in načelo vzajemnosti pri dostopu do javnih naročil bolje upoštevani v razpisnih postopkih za projekte TEN-T;

48.  poudarja, da je pomembno povečati sinergije med vseevropskimi omrežji na področjih prometa, energije in telekomunikacij ter med njihovimi zadevnimi koridorji, da bi zagotovili neoviran dostop do trga in distribucijo alternativnih goriv za promet in upoštevali razvijajoče se potrebe prometnega sektorja in njegovih uporabnikov po digitalizaciji;

49.  poudarja, da politika prometne infrastrukture ponuja neizpodbitno priložnost za povečanje sinergij med obrambnimi potrebami in omrežjem TEN-T ter izboljšanje vojaške mobilnosti po vsej Uniji, ob upoštevanju geografske uravnoteženosti in morebitnih koristi za civilno zaščito; vztraja, da je treba prometno infrastrukturo na odsekih vseevropskega omrežja, ki so bili opredeljeni kot primerni za dvojno rabo prometne infrastrukture, prilagoditi strogo v skladu z načelom dvojne rabe, da bi zadovoljili tako civilne kot vojaške potrebe; poziva Komisijo, naj obdrži svoj prvotni predlog za financiranje vojaške mobilnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 348, 20.12.2013, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0420. (3) UL L 325, 16.12.2019, str. 1. (4) UL L 305, 26.11.2019, str. 1. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0169. (6) UL C 215, 19.6.2018, str. 152. (7) UL C 388, 13.11.2020, str. 22. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (9) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR20_10/SR_Transport_Flagship_Infrastructures_SL.pdf (10) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/LR_TRANSPORT/LR_TRANSPORT_SL.pdf (11) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR17_13/SR_ERTMS_RAIL_SL.pdf (12) Zlasti prilagoditve iz dela III Priloge (k zakonodajni resoluciji Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope). (13) Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1). (14) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39). (15) Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (UL L 276, 20.10.2010, str. 22). (16) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (COM(2018)0277), je bil spremenjen v predlog direktive v skladu s pripombo Sveta 8726/20 z dne 12. junija 2020 (2018/0138(COD)). (17) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). (18) Kot je navedeno v začasnem sporazumu z dne 17. junija 2020, ki je bil dosežen na medinstitucionalnih pogajanjih o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja.