Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2123(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0002/2021

Predložena besedila :

A9-0002/2021

Razprave :

PV 08/02/2021 - 13
CRE 08/02/2021 - 13

Glasovanja :

PV 09/02/2021 - 14
PV 10/02/2021 - 3

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0039

Sprejeta besedila
PDF 158kWORD 48k
Sreda, 10. februar 2021 - Bruselj
Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2020
P9_TA(2021)0039A9-0002/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2020 (2020/2123(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2019,

–  ob upoštevanju povratnih informacij ECB o prispevku Evropskega parlamenta v okviru svoje resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2018,

–  ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), zlasti členov 15 in 21,

–  ob upoštevanju členov 123, 127(1), (2) in (5), 130, 132 in 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju makroekonomskih napovedi strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje in ukrepov, ki jih je Svet ECB sprejel 4. junija 2020,

–   ob upoštevanju raziskave ECB o dostopu podjetij v euroobmočju do financiranja v obdobju od oktobra 2019 do marca 2020, objavljene 8. maja 2020,

–  ob upoštevanju makroekonomskih napovedi strokovnjakov ECB za euroobmočje, objavljenih 10. septembra 2020,

–  ob upoštevanju monetarnih dialogov s predsednico Evropske centralne banke Christine Lagarde z dne 6. februarja in 8. junija 2020 ter 28. septembra 2020,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 28. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(1),

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta št. 247 projektne skupine ECB za kriptoimetja iz septembra 2020 z naslovom „Stablecoins: Implications for monetary policy, financial stability, market infrastructure and payments, and banking supervision in the euro area“ (Stabilni kovanci: posledice za monetarno politiko, finančno stabilnost, tržno infrastrukturo in plačila ter bančni nadzor v euroobmočju),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU(2),

–  ob upoštevanju poročila ECB iz oktobra 2020 o digitalnem euru,

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta ECB št. 201 z naslovom „The use of cash by households in the euro area“ (Uporaba gotovine v gospodinjstvih v euroobmočju) iz novembra 2017,

–  ob upoštevanju posodobljene okoljske izjave ECB za leto 2020,

–  ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0002/2021),

A.  ker poletna gospodarska napoved Komisije za leto 2020 ob upoštevanju gospodarskih pretresov, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, predvideva, da se bo gospodarstvo euroobmočja v letu 2020 skrčilo za 8,7 %, v letu 2021 pa zraslo za 6,1 %, gospodarstvo EU-27 pa se bo leta 2020 skrčilo za 8,3 %, leta 2021 pa bo zraslo za 5,8 %;

B.  ker naj bi po makroekonomskih napovedih strokovnjakov ECB iz septembra 2020 letna inflacija v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) v euroobmočju leta 2020 v povprečju znašala 0,3 %, leta 2021 1,0 % in leta 2022 1,3 %, napovedi glede inflacije pa kažejo velike razlike v euroobmočju;

C.  ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti avgusta 2020 znašala 7,4 % v EU in 8,1 % v euroobmočju; ker se pričakuje, da se bo stopnja brezposelnosti povečala; ker je stopnja brezposelnosti po Uniji neenakomerna; ker tako znotraj držav članic kot med njimi še vedno obstajajo izredne regionalne neenakosti v brezposelnosti; ker visoka stopnja brezposelnosti mladih ostaja resen problem, s katerim se mora EU spopasti;

D.  ker podatki ECB o HICP za leto 2020 zaradi koronavirusne krize v več državah članicah kažejo deflacijski učinek;

E.  ker naj bi se svetovni realni BDP (brez euroobmočja) po septembrskih napovedih ECB v letu 2020 zmanjšal za 3,7 %, leta 2021 zrasel za 6,2 %, leta 2022 pa za 3,8 %;

F.  ker so bili na ožjem seznamu za imenovanje novega člana Izvršilnega odbora, ki naj bi zamenjal Yvesa Merscha, samo moški, ne glede na večkratne pozive Evropskega parlamenta, naj se mu predloži glede na spol uravnotežen ožji seznam kandidatov z vsaj dvema imenoma za mesta v Izvršilnem odboru ECB; ker so ženske v Svetu ECB še vedno premalo zastopane;

G.  ker je leta 2019 neto dobiček ECB znašal 2,366 milijarde EUR, leta 2018 pa 1,575 milijarde EUR; ker lahko ta večji dobiček pripišemo predvsem povečanju neto prihodkov od obresti v portfelju ameriškega dolarja in portfelju programa nakupa sredstev;

H.  ker je konec leta 2019 bilanca stanja Eurosistema dosegla rekordno vrednost 4 671 425 milijonov EUR, kar je druga največja vrednost po rekordni vrednosti v letu 2018;

I.  ker mala in srednja podjetja, ki so še naprej hrbtenica gospodarstva in družbe EU ter ki krepijo gospodarsko in družbeno kohezijo, potrebujejo dodatno podporo;

J.  ker je kriza zaradi COVID-19 ta podjetja močno prizadela; ker so splošni gospodarski obeti negativno vplivali na njihov dostop do financiranja;

K.  ker je v PDEU mandat ECB opredeljen kot ohranjanje stabilnosti cen in podpiranje splošnih ekonomskih politik v Uniji, da bi prispevala k doseganju ciljev Unije;

L.  ker se je EU zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, in je naloga ECB, da prispeva k temu; ker naloge ECB niso omejene zgolj na stabilnost cen, temveč vključujejo tudi varnost in trdnost bančnega sistema ter stabilnost finančnega sistema;

M.  ker je raziskava Eurobarometer iz novembra 2019 pokazala, da je javna podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z eurom kot enotno valuto v letu 2019 znašala 62 %;

N.  ker je ECB 18. marca 2020 napovedala program nakupa vrednostnih papirjev zaradi pandemije (PEPP) kot nov, začasen program za nakup sredstev javnega in zasebnega sektorja v višini 750 milijard EUR, da bi preprečila tveganja za transmisijo monetarne politike v euroobmočju, ki jih je povzročila pandemija koronavirusa;

O.  ker je Svet ECB 4. junija 2020 sklenil povečati sredstva za PEPP na 1,35 bilijona EUR, podaljšati obdobje za neto nakupe PEPP vsaj do konca junija 2021 in ponovno vlagati zapadla plačila glavnice v okviru PEPP vsaj do konca leta 2022; poleg tega ugotavlja, da se bodo neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali v višini 20 milijard EUR mesečno, skupaj z začasnim povečanjem nakupov v višini 120 milijard EUR do konca leta 2020;

P.  ker so bili sprejeti drugi ukrepi politike za zagotavljanje likvidnosti, kot so ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) in likvidnostno posojilo, značilno za pandemijo (PELTRO);

Q.  ker je evropski sistem jamstva za vloge kljub predlogom Komisije in ECB o nujni potrebi po zaščiti vlog na ravni EU v precejšnji zamudi;

Splošni pregled

1.  pozdravlja vlogo ECB pri varovanju stabilnosti eura; poudarja, da je neodvisnost ECB, ki je predpisana v Pogodbah, osnovni pogoj, da ta lahko opravlja svoj mandat in ohrani svojo demokratično legitimnost; ugotavlja, da neodvisnost pomeni, da ECB ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od institucij ali organov Unije, vlad držav članic ali drugih organov; poudarja, da se te neodvisnosti ne sme kršiti, in izpostavlja, da mora neodvisnost centralne banke vedno spremljati določena raven odgovornosti; poudarja, da PDEU določa, da mora ECB poleg svojega osnovnega mandata ohranjanja stabilnosti cen podpirati tudi splošne ekonomske politike v Uniji, da bi prispevala k doseganju ciljev Unije, če ti niso v nasprotju z osnovnim mandatom; poudarja, da so trajnostni razvoj, konvergenca, polna zaposlenost in socialni napredek splošni cilji Unije, kot so opredeljeni v členu 3 PDEU;

2.  pozdravlja, da je bil v sklopu ECB kot nov oddelek ustanovljen center za podnebne spremembe;

3.  poudarja nepreklicnost enotne valute; poudarja, da euro ni le monetarni, temveč tudi politični projekt;

4.  je zaskrbljen zaradi zdravstvene, gospodarske in socialne krize brez primere, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, saj se je gospodarstvo euroobmočja močno skrčilo, razmere na trgu dela pa so se hitro poslabšale, vključno s povečanjem brezposelnosti; ugotavlja, da se pričakuje, da se bo gospodarska aktivnost euroobmočja spet okrepila, čeprav sta hitrost in obseg okrevanja še vedno zelo negotova in neenakomerna po državah članicah;

5.  je poleg tega zaskrbljen, da v razmerah izjemne negotovosti prevladujejo negativna tveganja pri obetih za rast, saj je obseg krčenja in okrevanje odvisen od trajanja in učinkovitosti ukrepov za zajezitev, uspešnosti fiskalnih in monetarnih politik za ublažitev negativnih učinkov na dohodke in zaposlovanje ter obsega, v katerem so zmogljivost ponudbe, domače povpraševanje in mednarodne dobavne verige trajno prizadete;

6.  poziva, da se po pandemiji nujno ponovno oceni sistemsko tveganje v finančnem sektorju; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev delovnega odbora za pandemijo pri Evropskem odboru za sistemska tveganja; svetuje, da se v prihodnje stresne teste vključi kvalitativna ocena idiosinkratičnega tveganja;

7.  pozdravlja prizadevanja ECB za ohranjanje stabilnosti cen; ugotavlja, da cilj glede inflacije ni bil vedno dosežen in da je še naprej potrebna previdnost; poudarja, da je euroobmočje v zadnjih mesecih zabeležilo deflacijo; poudarja, da deflacija predstavlja znatna tveganja za gospodarstva euroobmočja in bo zato morda potrebno odločno posredovanje ECB;

8.  pozdravlja dejstvo, da ECB razpravlja o prilagoditvi merjenja inflacije; ugotavlja, da je HICP zelo ozek način merjenja inflacije, ki inflacijo v euroobmočju podcenjuje zaradi neustreznega deleža stanovanjskih stroškov v košarici HICP(3); poziva k prilagoditvi košarice, ki bo odražala dejstvo, da evropska gospodinjstva porabijo 24 % dohodkov za stanovanjske stroške; spodbuja ECB, naj upošteva tudi inflacijo cen premoženja, ki jo med drugim povzročajo nizke obrestne mere; priznava izzive pri prenosu monetarne politike;

9.  priznava odločni poziv predsednice Lagarde k popolni uskladitvi fiskalnih in monetarnih politik ter zavezo, da se uporabijo vsa orodja, ki bodo prinesla čimbolj uspešen, učinkovit in sorazmeren rezultat, da bi podprli gospodarsko okrevanje euroobmočja; poudarja, da se fiskalna in monetarna politika močno dopolnjujeta; pozdravlja program ECB za nakup vrednostnih papirjev zaradi pandemije v podporo gospodarskemu okrevanju v euroobmočju;

Monetarna politika

10.  pozdravlja hiter in obsežen odziv monetarne politike ECB na krizo zaradi COVID-19 v izrednih razmerah; priznava pozitiven učinek tega odziva na gospodarske razmere v euroobmočju; pričakuje, da bo ECB svojo podporo ohranila, dokler bo to potrebno; je seznanjen z izjavo člana nadzornega odbora ECB Yvesa Merscha, da se ta prožnost ne bo razširila na druge operacije;

11.  meni, da trajnostne oživitve gospodarstva ne bo mogoče doseči le z monetarno politiko; poudarja, da so za ponovno vzpostavitev in krepitev gospodarske rasti po vsej Uniji potrebne reforme za povečanje konkurenčnosti in socialne kohezije; meni, da je potencial monetarne politike za spodbujanje okrevanja omejen, in – ob spoštovanju njene neodvisnosti – poziva ECB, naj v okviru svojega mandata preuči možnost uporabe drugih ukrepov, ki bi lahko spodbudili gospodarstvo; poudarja učinke prelivanja zelo prilagodljive monetarne politike, kot je vpliv na varčevalce ali tveganje inflacije cen premoženja; svari države članice, naj nizkih obrestnih mer ne jemljejo kot samoumevne, saj bi lahko zvišanje obrestnih mer negativno vplivalo na servisiranje javnega dolga;

12.  vendar svari pred nevarnostjo previsokih vrednotenj na trgu obveznic, kar bi bilo težko obvladati, če bi začele obrestne mere ponovno naraščati, to pa velja predvsem za države, ki sodelujejo v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ali ki so močno zadolžene;

13.  opozarja na pomen aktivne monetarne politike pri lajšanju pritiska zaradi finančnih omejitev na mala in srednja podjetja; priznava, da se je delež malih in srednjih podjetij, ki se srečujejo s finančnimi omejitvami, zmanjšal z 18 % v obdobju 2009–2012 na 8 % v obdobju 2016–2019; poudarja, da kriza zaradi COVID-19 močno vpliva na mala in srednja podjetja; priznava pomen mikro, malih in srednjih podjetij v EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati zasebne in javne naložbe in reforme, in zato poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva;

14.  poziva ECB, naj spremlja sorazmernost kvantitativnega rahljanja s tveganji v svojih bilancah, inflacijo cen premoženja in morebitnim neustreznim razporejanjem virov;

15.  opozarja na vpliv dolgoročno nizkih obrestnih mer; poudarja, da nizke obrestne mere pomenijo tudi priložnost za potrošnike, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, delavce in posojilojemalce, ki lahko izkoristijo močnejši gospodarski zagon, nižjo brezposelnost in nižje stroške izposojanja; priznava, da imajo politike ECB različne distribucijske posledice; poziva ECB, naj preuči vpliv svoje politike na neenakomerno porazdelitev bogastva; po drugi strani obžaluje, da se povečuje število nedonosnih in zelo zadolženih podjetij, zmanjšujejo spodbude vladam, da bi izvajale reforme za povečanje rasti in vzdržnosti, in da nastajajo škodljivi učinki na zavarovalnice in pokojninske sklade, ter poudarja finančno breme, ki ga to povzroča številnim državljanom po vsej Uniji;

16.  opozarja na povezavo med monetarno politiko in rastjo cen stanovanjskih nepremičnin v euroobmočju; poudarja, da naj bi se vztrajno visoka stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški (leta 2018 je znašala 9,6 %) še povečala, in poziva ECB, naj oceni regionalni in sektorski učinek in medgeneracijsko pravičnost svojega programa kvantitativnega rahljanja na življenjske stroške po vsej Uniji;

17.  se zaveda, da je morala ECB zaradi resnosti krize pozornost preusmeriti od svojega pregleda okvirne strategije monetarne politike; je seznanjen z zavezo predsednice Lagarde v monetarnem dialogu 28. septembra 2020, da bo tesno sodelovala s Parlamentom in zagotovila redni dialog;

18.  meni, da bi bilo treba pri vsakem pregledu okvirne strategije monetarne politike strogo upoštevati naravo evropskega gospodarstva, ki je vse bolj storitveno in digitalizirano, ter oceniti, v kolikšni meri to ovira prenos monetarnih politik v realno gospodarstvo;

Boj proti podnebnim spremembam

19.  opozarja – ob spoštovanju neodvisnosti ECB – na vpliv podnebnih sprememb na dinamiko inflacije in tveganja prenosa v monetarni politiki; opozarja na vlogo ECB pri ohranjanju stabilnosti cen; opozarja, da je ECB evropska institucija in je zato zavezana Pariškemu sporazumu;

20.  je seznanjen z zavezo predsednice Lagarde, da bo preučila podnebju prijazne spremembe operacij ECB in raziskala se možnosti, ki so na voljo za boj proti podnebnim spremembam; poziva ECB, naj svoj okvir za zavarovanje uskladi s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, in razkrije, v kolikšni meri je usklajen s Pariškim sporazumom, ter preuči tovrstno uskladitev v bančnem sektorju;

21.  poziva, naj se za obvladovanje tveganj uporabi proaktivna in kvalitativna strategija, pri kateri bodo upoštevana sistemska tveganja, povezana s podnebnimi spremembami;

22.  pozdravlja, da se še naprej povečujejo nakupi zelenih obveznic in njihov delež v portfelju ECB;

23.  spodbuja prizadevanja, da bi se povečale raziskovalne zmogljivosti v zvezi z vplivom podnebnih sprememb na finančno stabilnost in euroobmočje;

Drugi vidiki

24.  poziva ECB, naj nadaljuje svoja prizadevanja za zagotavljanje stabilnosti finančnih trgov za vse možne primere, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz EU;

25.  izraža zaskrbljenost zaradi stalnega naraščanja stanj v sistemu TARGET2 znotraj ESCB; ugotavlja, da glede razlage teh stanj ni enotnega mnenja;

26.  se seznanja z rezultati analize projektne skupine ECB za kriptoimetja; poziva ECB, naj obravnava tveganja pranja denarja, financiranja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z anonimnostjo, ki jo zagotavljajo kriptoimetja; poziva ECB, naj okrepi spremljanje razvoja kriptoimetij, vključno s stabilnimi kovanci, in povečanih tveganj za kibernetsko varnost;

27.  pozdravlja analizo in pripravljalno delo ECB za uvedbo digitalnega evra; ugotavlja, da digitalni euro ni kriptoimetje; poudarja, da bi moral digitalni euro izpolnjevati vrsto minimalnih zahtev, kot so trdnost, varnost, učinkovitost in varovanje zasebnosti; poudarja, da digitalni euro ne sme ogroziti gotovine kot plačilnega sredstva; podpira priporočilo ECB, da bi morala biti izdaja digitalnega eura dostopna zunaj euroobmočja na način, ki je skladen s cilji Eurosistema, da bi spodbudili povpraševanje po euru med tujimi vlagatelji in s tem okrepili njegovo mednarodno vlogo; ECB tudi poziva, naj zagotovi ustrezno ravnovesje med omogočanjem regulativnih finančnih inovacij na področju finančne tehnologije in zagotavljanjem finančne stabilnosti;

28.  je prav tako kot ECB zaskrbljen zaradi hitre rasti nebančnega finančnega sektorja, znanega tudi kot bančništvo v senci; poudarja, da je treba to področje ustrezno urediti; poudarja, da mora ECB zmanjšati sistemsko tveganje, ki se pojavi zaradi vse večjega števila bančno nereguliranih subjektov, ki se zbirajo okrog bank, da bi dobili dostop do njihovih plačilnih sistemov;

29.  pozdravlja trenutna prizadevanja ECB, da bi dodatno okrepila svoje zmogljivosti odzivanja in okrevanja v primeru kibernetskega napada na samo organizacijo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v oktobru in novembru 2020 prišlo do tehničnih okvar na poravnalnem sistemu TARGET2; pozdravlja, da je ECB zatem izvedla preiskavo teh okvar, in poziva, naj se rezultati razkrijejo Parlamentu;

30.  priznava uspeh ECB na področju boja proti ponarejanju, kar dokazuje stalno nizek delež ponarejenih bankovcev v celotnem obtoku; pozdravlja, da sta bila v letu 2019 uvedena posodobljena bankovca za 100 EUR in 200 EUR z izboljšanimi varnostnimi elementi; poudarja pomen gotovine kot plačilnega sredstva za državljane EU; poziva ECB, naj ne zmanjšuje količine različnih bankovcev v obtoku;

31.  poziva ECB, naj preuči načine za okrepitev mednarodne vloge eura, ker bi se s tem povečala zmožnost EU, da svojo politiko oblikuje neodvisno od drugih svetovnih akterjev, in ker je močnejša vloga eura pomemben element ohranjanja evropske gospodarske suverenosti; ugotavlja, da bo večja privlačnost eura kot rezervne valute še povečala njegovo mednarodno uporabo; poudarja, da je za krepitev vloge eura potrebna poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije; pozdravlja večkratne pozive ECB k dokončanju bančne unije; poudarja, da bi lahko vzpostavitev dobro zasnovanega evropskega varnega vrednostnega papirja spodbudila finančno povezovanje in pomagala ublažiti negativne povratne učinke med državami in domačimi bančnimi sektorji;

32.  pozdravlja, da sta Bolgarija in Hrvaška julija 2020 vstopili v mehanizem ERM II; podpira hitro določitev ciljnega datuma za uvedbo eura v obeh državah; pozdravlja celovit pregled hrvaških in bolgarskih bank, ki ga je ECB izvedla julija in avgusta 2019; opozarja, da so v skladu s Pogodbama vse države članice, z izjemo Danske, dolžne sprejeti skupno valuto ob predhodnem izpolnjevanju maastrichtskih konvergenčnih meril;

33.  poziva ECB, naj še naprej plodno sodeluje tudi z državami članicami, ki niso članice euroobmočja;

Odgovornost

34.  se strinja s pripravljenostjo predsednice Lagarde za okrepljen dialog in poudarja, da je treba dodatno izboljšati ureditev ECB glede odgovornosti in preglednosti; poudarja, da je treba razmisliti o tem, kako okrepiti nadzor Evropskega parlamenta nad ECB in dialog z nacionalnimi parlamenti; poziva k pogajanjem o formalnem medinstitucionalnem sporazumu, da bi formalizirali in presegli obstoječe prakse odgovornosti v zvezi z monetarnimi funkcijami;

35.  je zelo zaskrbljen, da sta med 25 člani Sveta ECB le dve ženski, kljub večkratnim pozivom Parlamenta in visokih predstavnikov ECB, vključno z njeno predsednico Christine Lagarde, naj se pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU zagotovi uravnotežena zastopanost spolov; poudarja, da bi moralo imenovanje članov izvršilnega odbora v skladu s Pogodbama potekati skrbno in popolnoma pregledno ter v sodelovanju s Parlamentom; poziva Svet, naj za vse prihodnje razpise za delovna mesta pripravi glede na spol uravnotežen ožji seznam kandidatov in ga predloži Parlamentu, da bi ta lahko imel pomembnejšo svetovalno vlogo pri postopku imenovanja; obžaluje, da doslej v zvezi s tem ni bilo zadovoljivega napredka; opozarja, da je enako obravnavanje moških in žensk ustavno načelo, ki ga je treba strogo spoštovati;

36.  želi spomniti, da sta med šestimi člani izvršilnega odbora ECB le dve ženski; izpostavlja, da Svet kljub številnim pozivom Parlamenta, naj uravnoteži zastopanost spolov v izvršilnem odboru ECB, te zahteve ne jemlje resno; želi spomniti na zavezo Parlamenta, da ne bo upošteval seznamov kandidatov, pri katerih ni spoštovano načelo uravnotežene zastopanosti spolov; poziva vlade držav članic, Evropski svet, Svet, Euroskupino in Komisijo, naj si aktivno prizadevajo za to, da bo pri prihodnjih predlogih za ožje sezname in imenovanja zagotovljena uravnotežena zastopanost spolov;

37.  pozdravlja podrobne in bistvene povratne informacije, razdeljene po oddelkih, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta glede letnega poročila ECB za leto 2018; poziva ECB, naj ostane zavezana odgovornosti in še naprej vsako leto objavlja svoje pisne povratne informacije v zvezi z resolucijami Parlamenta o letnem poročilu ECB;

38.  je seznanjen s sodbo nemškega zveznega ustavnega sodišča z dne 5. maja 2020 o ECB in izjavo Sveta ECB z istega dne; priznava, da ECB stalno ocenjuje sorazmernost vseh programov; ugotavlja, da je ECB zatem sprejela odločitev, da Evropskemu parlamentu, nemški zvezni vladi, nemškemu zveznemu parlamentu in centralni banki Bundesbank razkrije nejavne dokumente, povezane s programom nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja;

39.  izreka priznanje in čestita ECB in predsednici Lagarde za prizadevanja za izboljšanje komunikacije in preglednosti s Parlamentom; poleg tega se strinja s predsednico Lagarde, da mora ECB z državljani bolje komunicirati o učinku svojih politik; predlaga tudi reden dialog brez navzočnosti javnosti med člani Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve in ustreznimi predstavniki ECB po objavi najnovejšega razpoložljivega poročila o postopkih Sveta ECB, da bi ocenili odločitve ECB pred monetarnimi dialogi in vzporedno z njimi;

40.  pozdravlja objavo mnenj Odbora ECB za etiko v primerih nasprotja interesov in pridobitne zaposlitve članov Izvršilnega odbora ECB, Sveta ECB in nadzornega odbora po koncu mandata; poziva ECB, naj zagotovi neodvisnost članov svojega odbora za notranjo revizijo, zagotovi, da odboru za poklicno etiko ne bo predsedoval nekdanji predsednik ali drugi nekdanji člani Sveta ECB niti kdo drug, ki bi lahko bil v nasprotju interesov, ter naj posnema to preglednost glede morebitnih nasprotij interesov in pridobitne zaposlitve po izteku mandata;

41.  ugotavlja, da ECB „ponovno proučuje“ svojo politiko, ki glavnemu ekonomistu omogoča zasebne telefonske klice z večjimi vlagatelji po srečanjih, na katerih se sprejemajo politične odločitve, vendar meni, da se mora ta praksa takoj končati, saj ni pregledna;

42.  ponovno poziva k sprejetju okrepljene politike razkrivanja nepravilnosti in pregleda kadrovskih predpisov ECB, ki bi bili usklajeni vsaj s standardi in cilji iz Direktive (EU) 2019/1937 o zaščiti žvižgačev(4), da bi zaščitili žvižgače in jim omogočili, da na zaupen način in brez strahu pred povračilnimi ukrepi prijavijo nepravilnosti, po potrebi tudi z zagotavljanjem anonimnosti;

43.  poziva k bolj podrobnemu razkritju socialnih zadev in zadev v zvezi z zaposlenimi ter zadev upravljanja na podlagi Direktive 2014/95/EU o nefinančnem poročanju(5);

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0325.
(2) UL C 23, 21.1.2021, str. 105.
(3) Glej „Persistent low inflation in the euro area: Mismeasurement rather than a cause for concern?“ (Vztrajno nizka inflacija v euroobmočju: Napačno merjenje ali razlog za zaskrbljenost?) (https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2018/614214/IPOL_IDA(2018)614214_EN.pdf).
(4) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(5) Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

Zadnja posodobitev: 3. junij 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov