Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2864(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0115/2021

Predložena besedila :

B9-0115/2021

Razprave :

PV 08/02/2021 - 20
CRE 08/02/2021 - 20

Glasovanja :

PV 09/02/2021 - 14
PV 10/02/2021 - 3

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0045

Sprejeta besedila
PDF 152kWORD 49k
Sreda, 10. februar 2021 - Bruselj
Vpliv COVID-19 na mlade in šport
P9_TA(2021)0045B9-0115/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 o vplivu COVID-19 na mlade in šport (2020/2864(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji in Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbama,

–  ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2020 o pravicah oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin v času krize zaradi COVID-19(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o jamstvu za mlade(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o prihodnosti evropskega izobraževanja v okviru COVID-19(5),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o vplivu COVID-19 na mlade in šport (O-00074/2020 – B9-0005/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

A.  ker po navedbah Mednarodne organizacije dela(6) pandemija COVID-19 nesorazmerno močno prizadene mlade ter bodo ti verjetno čutili hude negativne in dolgotrajne posledice za njihov ekonomski položaj, zdravje in blaginjo, vključno z izgubo možnosti za izobraževanje, prostovoljstvo in usposabljanje v ključni fazi njihovega razvoja;

B.  ker vpliv pandemije COVID-19 na delovanje mladinskih in izobraževalnih programov EU na področju mladinskega dela in prostovoljstva, na nacionalne izobraževalne sisteme, zaposlovanje in prihodke ter državljanske svoboščine povečuje neenakosti, kot je razvidno iz statističnih podatkov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki kažejo, da ima kljub prizadevanjem držav za zagotavljanje spletnih učnih rešitev le približno polovica šolarjev dostop do večine ali celotnega učnega načrta; ker so zato posledice digitalne vrzeli vse večje in je oviran razvoj potrebnih digitalnih znanj in spretnosti, dostop do šolskih učnih načrtov pa še ne pomeni, da se lahko učenci, ki imajo težave, dejansko učijo;

C.  ker so bile na mlade osredotočene solidarnostne dejavnosti, da bi se odzvali na potrebe njihovih skupnosti glede na pandemijo COVID-19, in sicer od vodenja kampanj za ozaveščanje do dela v prvi bojni vrsti v okviru evropske solidarnostne enote in drugih pobud za prostovoljstvo;

D.  ker so negativni učinki pandemije tako daljnosežni, da se je zaradi njih dodatno zmanjšal državljanski prostor v državah članicah po vsej Evropi, pri čemer številnim mladinskim delovnim in športnim organizacijam grozi ukinitev, kar bi negativno vplivalo na vzpostavljene strukture evropskega in mednarodnega sodelovanja ter znatno omejilo državljansko udejstvovanje;

E.  ker psihosocialni učinki COVID-19 vplivajo na duševno zdravje mladih in njihovo sposobnost socializacije tako zaradi neposrednih kot tudi dolgoročnih dejavnikov; ker premalo prostočasnih dejavnosti in socialne omejitve nesorazmerno vplivajo na invalidne otroke in mlade;

F.  ker ima pandemija COVID-19 uničujoče posledice za šport ter povezane sektorje in industrijo; ker je gospodarski vpliv na poklicni šport ogromen, saj so se prihodki močno zmanjšali, ker je bilo treba številne dogodke na vseh ravneh odpovedati ali organizirati brez gledalcev;

G.  ker je vpliv pandemije na amaterski in lokalni šport ter rekreacijo izjemno negativen, pri čemer številnim športnim klubom grozi propad, saj so nepridobitni in delujejo večinoma prostovoljno, zato nimajo finančnih rezerv;

H.  ker omejitve zaradi pandemije COVID-19 in nezadostne možnosti za redne treninge in vadbo pri športih, ki vključujejo fizične stike, negativno vplivajo na napredek in razvoj športnikov;

I.  ker je šport pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 2,12 % skupnega BDP in 2,72 % vseh delovnih mest v EU, kar je približno 5,67 milijona delovnih mest;

J.  ker ima šport pomembne družbene funkcije, saj na primer spodbuja socialno vključenost, integracijo, kohezijo in vrednote, kot so medsebojno spoštovanje in razumevanje, solidarnost, raznolikost in enakost, vključno z enakostjo spolov; ker lahko šport in povezane prostovoljne dejavnosti izboljšajo telesno in duševno zdravje ter zaposljivost zlasti mladih, prav tako pa lahko mlade odvrnejo od nasilja, vključno z nasiljem na podlagi spola, kaznivih dejanj in zlorabe drog;

Mladi

1.  je zaskrbljen, ker je zaposlovanje mladih zaradi posebne občutljivosti trga dela mladih na gospodarske cikle in gospodarske krize bolj prizadeto zaradi pandemije, kar povečuje negativni trend v sektorju, v katerem prevladujejo nestabilne, slabo plačane zaposlitve s krajšim delovnim časom in šibkejšim pravnim varstvom ter standardi socialne varnosti;

2.  poudarja, da ima sedanja pandemija še posebej hude posledice za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in poudarja, da se je treba spopasti s težavami, s katerimi se soočajo mladi iz ranljivih skupin; poudarja, da je treba upoštevati precejšnje razlike med spoloma glede na delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

3.  poudarja, da so bili najbolj prizadeti delovno intenzivni sektorji, za katere je pogosto značilna nizka plača, kot so trgovina na debelo in drobno, nastanitev, turizem in gostinske storitve, ki običajno zaposlujejo nizkokvalificirane mlade delavce in študente, ki delajo; ugotavlja, da se brezposelnost in revščina od izbruha pandemije nenehno povečujeta; meni, da se bo brezposelnost mladih v bližnji prihodnosti verjetno še povečala in dolgoročno ostala večja od ravni pred pandemijo;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje katastrofalnih učinkov na zaposlovanje mladih, tudi z makroekonomskimi (davčnimi in monetarnimi) politikami, ki javne izdatke usmerjajo v zagotavljanje subvencij za zaposlovanje ali jamstva za mlade v podporo prilagojenih shem za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izpopolnjevanje in prekvalifikacijo mladih, pa tudi naložbe v gospodarske sektorje, ki lahko sprejmejo mlade iskalce zaposlitve, tako da ponudijo kakovostna delovna mesta ter dostojne delovne in plačne pogoje;

5.  opozarja na vlogo prostovoljstva pri razvoju življenjskih in delovnih spretnosti za mlade; meni, da lahko finančno podprto prostovoljstvo pomaga brezposelnim mladim, da prenesejo gospodarski šok zaradi krize, ki jo je povzročil COVID-19, hkrati pa prispevajo k družbi in pridobijo dragocene izkušnje, ki jim bodo olajšale prehod v dolgoročno redno zaposlitev; meni, da lahko evropska solidarnostna enota pomaga mladim Evropejcem, da si razširijo svoje možnosti preko lokalnega okolja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi jasne in enotne smernice za izvajanje programov v kriznih razmerah in odpravo ovir za sodelovanje, ki so med drugim posledica pomanjkanja prožnosti pri financiranju, zmanjšanja sredstev, večjih omejitev pri izdajanju vizumov prostovoljcem iz partnerskih držav in nezmožnosti zagotoviti pravni status mladim prostovoljcem;

6.  poudarja odločilno vlogo/izjemen pomen priložnostnega in neformalnega učenja, umetniških, športnih, prostovoljskih in družabnih dejavnosti pri spodbujanju udeležbe mladih in socialni koheziji, in sicer kot orodij, ki lahko močno vplivajo na lokalne skupnosti in pomagajo pri reševanju številnih današnjih družbenih izzivov;

7.  poudarja, da bi moral Evropski svet v sporazumu z dne 21. julija 2020 nameniti veliko več podpore mladim generacijam, ki so prihodnost Evrope, nenazadnje z vključevanjem večje podpore mladim v načrte za oživitev gospodarstva, tako da bi 10 % namenili izobraževanju in 20 % za evropsko digitalno strategijo in vzpostavitev enotnega digitalnega trga; v zvezi s tem poudarja, da je treba sektorske programe, ki se osredotočajo neposredno na mlade, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, jamstvo za mlade in jamstvo za otroke, ali ki lahko podprejo prehod na pravičnejšo ter socialno in okoljsko trajnostno Evropo, uporabiti tako, da se v celoti izkoristi njihov potencial, saj obstaja tveganje, da njihovi ambiciozni cilji ne bodo doseženi, kar bi bila velika škoda za mlade in prihodnje generacije;

8.  poudarja, da je sedanja pandemija povečala digitalni razkorak v EU, zato je treba nujno spodbujati digitalno pismenost za vse ter široko uporabo, priznavanje in potrjevanje alternativnih možnosti, vključno z možnostmi za priložnostno in neformalno učenje, kot so spletno in digitalno učenje in usposabljanje; poziva zlasti k močni osredotočenosti in podpori mladim učencem, ki so utrpeli izgubo dohodka v tehničnem, dualnem izobraževanju in poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ter k razvoju in obsežni uporabi kakovostnih digitalnih orodij, učnega gradiva in vsebine, da bi preprečili osip iz izobraževanja ter zagotovili nemoten in učinkovit prehod iz šolanja v zaposlitev; poudarja, da je ne glede na posebne okoliščine COVID-19 pomembno, da se ohrani učenje z osebnim stikom, s čimer bi zagotovili, da nihče ne bo zapostavljen, zlasti majhni otroci, ranljive skupine in mladi iz težkih socialno-ekonomskih razmer brez tehnoloških sredstev ali spretnosti;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo naložbe v digitalne rešitve in pismenost za razvoj praktičnih spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, omogočijo dostop do digitalne pismenosti za vse in spodbujajo razvoj samostojnih, večjezičnih, vključujočih in brezplačnih spletnih orodij za učenje, da bi se izboljšala splošna raven digitalnih spretnosti in kompetenc v okviru izvajanja akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027); poudarja, da je treba razviti spretnosti učiteljev, vodij usposabljanj, ravnateljev, staršev in vodstvenih delavcev, da se izboljša izvajanje spletnega učenja, učenja na daljavo in kombiniranega učenja s posebnim poudarkom na programih za razvoj spretnosti;

10.  je zaskrbljen, da je kriza zaradi pandemije povečala tesnobo in strah med mladimi, kar bi lahko resno vplivalo na njihova življenja in prehod iz šolanja v zaposlitev; poziva k široki uporabi prilagojenih storitev na področju duševnega zdravja, psihosocialne podpore in športnih dejavnosti kot samostojnih ali modularnih ukrepov ter k povečanju podpore za duševno dobro počutje v ustanovah za usposabljanje in izobraževanje, da bi zagotovili, da pandemija ne bo imela dolgotrajnih psiholoških učinkov; poudarja vpliv pandemije na mlade invalide in mlade, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, ter poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo potrebam te skupine, tako da prilagodijo razpoložljive podporne ukrepe in storitve;

11.  poziva k pristopu, ki temelji na pravicah in na načelih nediskriminacije in enakosti ter ga je treba uporabiti v različnih politikah, da bi se odpravile številne oblike diskriminacije mladih med krizo zaradi COVID-19, ter opozarja Komisijo in države članice, da je potreben poseben pristop k podpiranju in varstvu ranljivih skupin, kot so mladi invalidi, mladi iz prikrajšanih okolij, ki jim grozi nasilje v družini, mladi migranti in begunci ter mladi člani skupnosti LGTBIQ+; poudarja, da je pomemben prost dostop do kakovostnih informacij o pandemiji COVID-19 kot celoti, ki bodo prilagojene potrebam mladih;

12.  poudarja, da so športne dejavnosti in mladinsko delo v vsej svoji raznolikosti še posebej ogrožene po vsej Evropi, zaradi česar se zmanjšuje državljanski prostor, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za ohranitev struktur in zagotavljanje raznolikosti ponudbe na področju mladine in športa; opozarja na potrebo po tesnem sodelovanju lokalnih organov, organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev pri izvajanju rešitev za podporo mladim ter mladinskim in športnim organizacijam; poudarja pomen organiziranega športa in mladinskih organizacij za socialno kohezijo;

Šport

13.  je zelo zaskrbljen, da bi lahko športni sektor utrpel trajno škodo, ne le z gospodarskega vidika in vidika zaposlovanja, temveč tudi za družbo kot celoto;

14.  poudarja, da sta šport in telovadba v okoliščinah, ki jih je povzročila pandemija, še posebej pomembna, saj krepita telesno in duševno odpornost; pozdravlja, da podatki kažejo, da naj bi se nekateri ljudje zaradi omejitev gibanja pogosteje in dejavneje ukvarjali z nekaterimi individualnimi športi; je po drugi strani zaskrbljen, ker pa mnogi mladi v času omejitev gibanja niso telesno dejavni, pa tudi zaradi posledic, ki bi jih to lahko imelo za javno zdravje;

15.  meni, da je treba evropski model športa ohraniti in promovirati, saj bodo solidarnost, poštenost in pristop, ki temelji na vrednotah, pomembnejši kot kdaj koli prej, če naj športni sektor okreva, množični šport pa preživi;

16.  želi spomniti, da se prek športa spodbujajo in učijo vrednote, kot so medsebojno spoštovanje in razumevanje, solidarnost, raznolikost, poštenost, sodelovanje in državljanska udeležba, ter spodbujata kohezija in vključevanje migrantov in beguncev; poudarja, da šport ne pozna meja in povezuje ljudi z različnim socialno-ekonomskim in etničnim ozadjem; meni, da ima zlasti množični šport bistveno vlogo pri spodbujanju socialnega vključevanja ljudi z manj priložnostmi, pripadnikov ranljivih skupin in invalidov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi socialno vključevanje prek športa in razišče nove možnosti, kako bi lahko z njim dosegli čim večji učinek in čim več ljudi; poziva, naj se družinam z nizkimi dohodki zagotovi večja podpora, da bodo lahko njihovi otroci sodelovali v športnih in drugih prostočasnih dejavnostih;

17.  poudarja, da se invalidi pri dostopanju do množičnega in poklicnega športa soočajo s precejšnjimi finančnimi in organizacijskimi težavami, ki so se med pandemijo COVID-19 še zaostrile, zato poziva Komisijo, naj to težavo v svoji prihodnji strategiji o invalidnosti posebej obravnava;

18.  poudarja, da ima pandemija COVID-19 uničujoče posledice za celoten športni sektor na vseh ravneh, zlasti pa za športne organizacije in klube, lige, telovadnice in fitnes centre, športnike, trenerje, zaposlene in poslovne dejavnosti, povezane s športom, vključno z organizatorji športnih prireditev in športnimi mediji; meni, da bo pot do okrevanja težka, in poudarja, da so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi pomoči;

19.  meni, da morajo splošni instrumenti za okrevanje, ki jih je EU sprejela v odziv na krizo, kratkoročno podpirati šport, in poziva države članice, naj poskrbijo za to, da bodo nacionalni podporni skladi, strukturni skladi ter nacionalni načrti za okrevanje in odpornost kljub njegovim posebnostim in posebnim organizacijskim strukturam usmerjeni tudi v športni sektor;

20.  poudarja, kako pomembni so svežnji za reševanje, namenjeni vsem športom; poudarja, da so športi z velikim številom gledalcev sicer pogosto finančno najbolj prizadeti, a ne bi smeli biti edini, ki so upravičeni do finančne pomoči, niti ne bi smeli imeti prednosti pri njej;

21.  meni, da sedanja finančna podpora morda ne bo zadostovala, in poziva Komisijo, naj preuči, kako vse bi amaterskim in poklicnim športom še lahko zagotovila dodatno ciljno usmerjeno podporo, da bi povečali sposobnost preživetja celotnega sektorja;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo več sredstev za to, da bo športni sektor na splošno, zlasti pa množični šport, okreval in odporen na krize, in sicer prek razpoložljivih programov EU, do katerih je sektor upravičen, vključno s programom Erasmus+ in evropsko solidarnostno enoto, ter športu zagotovijo popoln dostop do sredstev instrumenta za okrevanje in odpornost, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada plus in Programa EU za zdravje; poudarja, da je v zvezi s tem ključno, da se šport vključi v ustrezno zakonodajo in da se pri postopku prijave na nacionalni ravni odpravijo vse ovire;

23.  poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah temeljito oceni gospodarski in socialni vpliv pandemije COVID-19 na šport ter na podlagi rezultatov te ocene razvije evropski pristop k obvladovanju težav in blažitvi morebitnih posledic;

24.  poziva, naj si države članice strukturirano in sistematično izmenjujejo primere dobre prakse glede obravnave učinkov pandemije na šport, poleg tega pa naj se opravi sistematična analiza podatkov in informacij o ukvarjanju s športom in učinku COVID-19; meni, da bi bilo – glede na to, da je treba v trenutnih razmerah omejevati fizične stike – koristno preučiti, kako bi lahko razvili nove načine ukvarjanja s športom;

25.  meni, da je za rešitev težav, ki so se v športnem sektorju pojavile zaradi pandemije COVID-19, nujno potrebno obsežno medsektorsko sodelovanje; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba še bolj spodbujati sodelovanje na vseh ravneh, vključno z vsemi akterji na področju športa, poslovnim sektorjem, povezanim s športom, in drugimi deležniki;

26.  ugotavlja, da se digitalne rešitve, kot so športne aplikacije, med pandemijo bolj uporabljajo; meni, da bo nadaljnja digitalizacija športnega sektorja povečala njegovo odpornost na morebitne nove krizne razmere v prihodnosti; poziva, naj se razvijejo digitalna orodja, s katerimi bo mogoče financirati športne dejavnosti med pandemijo;

27.  poziva Komisijo, naj v namenskem akcijskem načrtu EU uskladi vse ukrepe, sprejete za spoprijemanje s posledicami, ki jih ima pandemija COVID-19 za šport;

28.  poziva Svet, naj da v prihodnjem delovnem načrtu EU za šport prednost ukrepom za pomoč sektorju pri kratko- in dolgoročnem spopadanju s posledicami pandemije;

29.  meni, da bo, vse dokler se bo pandemija nadaljevala, potreben usklajen dialog med evropskimi in mednarodnimi športnimi zvezami ter državami članicami o tem, kako bi se lahko velike mednarodne športne prireditve in tekmovanja v prihodnje varno nadaljevali; poziva države članice in Komisijo, naj si glede prisotnosti gledalcev na stadionih, omejitev potovanj in testiranja na COVID-19 prizadevajo za usklajen pristop, da bo mogoče vseevropska športna tekmovanja učinkovito načrtovati in odgovorno organizirati;

30.  poziva, naj se v podporo zdravju športnikov in pošteni igri v evropskem športu sprejmejo ukrepi za to, da se bo v času trajanja omejitev gibanja zaradi COVID-19 in tudi kasneje še bolj preprečeval doping;

31.  meni, da so različni športi prizadeti v različni meri in da pri nekaterih športih trpijo manjši klubi, tekmovanja na nižjih ravneh in dejavnosti na lokalni ravni, saj so finančno še zlasti odvisni od malih sponzorjev oziroma prispevkov športnikov; poudarja, da je amaterski šport temelj poklicnega športa, saj mali športni klubi na lokalni ravni znatno prispevajo k razvoju mladih športnikov in večinoma delujejo na osnovi prostovoljstva; poudarja, kako pomembna je pri vseh športih in znotraj njih solidarnost znotraj evropske športne skupnosti, ter poziva, naj se manjšinski in množični šport – glede na to, da s finančnega vidika le stežka ohranjata svoje dejavnosti – bolj podpirata;

32.  poudarja, da so omejitve, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in pomanjkanje zadostnih možnosti za reden športni trening in vadbo, pri katerih je potreben fizični stik, negativno vplivali na napredek in razvoj športnikov; meni, da bi bilo treba organizatorje prireditev, trenerje in tudi same športnike seznaniti s tem, kakšne posledice lahko ima to, da dlje časa ne trenirajo intenzivno; poziva, naj športne ustanove in organizacije pri podpiranju projektov in konceptov, katerih glavni cilj je ponovna pridobitev izgubljenih zmogljivosti, sodelujejo med seboj;

33.  meni, da so športna prizorišča in stadioni srž socialnega tkiva športa in kulturnih ekosistemov v naši družbi; priznava, da je to, da se omogoči ponovno odprtje prizorišč, bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje naših državljanov ter za oživitev gospodarstva, tako zdaj kot tudi v prihodnosti;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0183.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0239.
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0267.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0282.
(6) Svetovno poročilo, Youth & COVID-19: Impacts on jobs, education, rights and mental well-being (Mladi in COVID-19: vpliv na zaposlitve, izobraževanje, pravice in duševno dobro počutje), 11. avgust 2020.

Zadnja posodobitev: 3. junij 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov