Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o prihodnosti seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019–2024)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“(6),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je Svet sprejel leta 2013,

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave LGBT EU, ki jo je leta 2019 izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o predlogu sklepa Sveta o ugotovitvi očitnega tveganja hujše kršitve načela pravne države v Republiki Poljski(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) PEU ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(8),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam z dne 31. marca 2010 o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete (CM/Rec(2010)5), in standardov, ki jih je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju memoranduma komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 3. decembra 2020 o stigmatizaciji oseb LGBTI na Poljskem,

–  ob upoštevanju razprave v Odboru za tekoče zadeve Kongresa lokalnih regionalnih oblasti Sveta Evrope in kasnejših poročil z naslovom „Poročilo za ugotavljanje dejstev o vlogi lokalnih oblasti v zvezi s položajem in pravicami oseb LGBTIQ na Poljskem“ z dne 27. januarja 2021 in „Zaščita oseb LGBTIQ v okviru naraščajočega sovražnega govora in diskriminacije proti osebam LGBTIQ: vloga lokalnih in regionalnih organov“ z dne 10. februarja 2021,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker so pravice oseb LGBTIQ človekove pravice;

B.  ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah EU in Listini, ter bi ju bilo treba v celoti spoštovati; ker so vse države članice prevzele obveznosti in dolžnosti na podlagi mednarodnega prava in Pogodb EU glede spoštovanja, zagotavljanja, varstva in uveljavljanja temeljnih pravic; ker je boj proti neenakosti v EU skupna odgovornost, ki zahteva skupna prizadevanja in ukrepanje na vseh vladnih ravneh;

C.  ker je od marca 2019 več kot 100 regij, okrožij in občin po vsej Poljski sprejelo resolucije, s katerimi so se razglasili za neodvisne od t. i. ideologije LGBTI ali sprejeli „regionalne listine o družinskih pravicah“; ker je novembra 2020 madžarsko mesto Nagykáta sprejelo resolucijo o prepovedi „širjenja in spodbujanja propagande LGBTQ“; ker te resolucije neposredno in posredno diskriminirajo osebe LGBTIQ; ker je v resolucijah o območju brez LGBT izraženo nasprotovanje „ideologiji gibanja LGBT“ ter pozivajo lokalne vlade, naj se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi spodbujali strpnost do oseb LGBTIQ, vključno z odvzemom finančne pomoči organizacijam, ki si prizadevajo za spodbujanje nediskriminacije in enakosti; ker „regionalne listine o družinskih pravicah“ uporabljajo zelo ozko opredelitev družine, hkrati pa pozivajo občine, naj varujejo družinske pravice v vseh svojih politikah, pobudah in financiranju; ker regionalne listine, ki se osredotočajo le na te vrste družin, posredno pozivajo k diskriminaciji vseh drugih oblik družin, zlasti enostarševskih, istospolnih in mavričnih družin, ter k nezagotavljanju finančne podpore projektom in pobudam, ki varujejo in spodbujajo temeljne pravice, organizirajo protidiskriminacijsko izobraževanje ali na kakršen koli drug način podpirajo enakost in osebe LGBTIQ;

D.  ker je poljski varuh človekovih pravic vložil devet pritožb zoper nekatere regije, okrožja in občine, ki so sprejeli resolucije o odsotnosti ideologije LGBT, zaradi česar so doslej upravna sodišča štiri resolucije razglasila za neustavne; ker je januarja 2021 poljsko mesto Nowa Dęba umaknilo svojo resolucijo, s katero se je izreklo za neodvisno od t. i. ideologije LGBT, zaradi preklica sporazuma o pobratenju z irskim mestom Fermoy; ker sta poljski okraj Sztum in poljsko mesto Tomaszów Mazowiecki septembra oziroma oktobra 2020 umaknila resoluciji o sprejetju regionalnih listin o družinskih pravicah;

E.  ker je Norveška prenehala zagotavljati sredstva za poljske regije, okrožja in občine, ki so sprejeli resolucije, s katerimi so se razglasili za neodvisne od t. i. ideologije LGBTI ali sprejeli „regionalne listine o družinskih pravicah“; ker je Komisija zavrnila vloge poljskih mest, ki so sprejela območja brez LGBTI ali resolucije o pravicah družine, za sredstva EU v okviru programa Komisije za tesno medinstitucionalno sodelovanje; ker morajo vsi skladi EU, ki se upravljajo na podlagi uredb o skupnih določbah za obdobje 2021–2027, spoštovati načelo nediskriminacije in temeljne pravice iz Pogodbe, tudi na podlagi spolne usmerjenosti, in ker morajo občine, ki delujejo kot delodajalci, spoštovati Direktivo 2000/78/ES, ki prepoveduje diskriminacijo in nadlegovanje na podlagi spolne usmerjenosti pri zaposlovanju, v skladu s sodbo v zadevi C-507/18 Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI(9);

F.  ker so tri nevladne organizacije pri Komisiji vložile pritožbo, v kateri so poudarile, da „regionalne listine o družinskih pravicah“ in resolucije, v katerih so regije, okrožja in občine razglašene za proste t. i. ideologije LGBTI, uvajajo diskriminacijo oseb LGBTIQ in tako kršijo Direktivo 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu ter člena 15 in 21 Listine o svobodi izbire poklica in pravici do dela oziroma nediskriminacije; ker Komisija doslej ni niti odgovorila na to pritožbo niti uradno priznala kršitve prava EU;

G.  ker je sprejetje resolucij o odsotnosti tako imenovane ideologije LGBT ali „regionalnih listin o družinskih pravicah“ del širšega konteksta vse večje diskriminacije skupnosti LGBTIQ in napadov nanjo na Poljskem, kar vključuje označevanje raznolikosti spolnosti, identitete in izražanja za nevarno ideologijo, sovražnega govora, ki ga uporabljajo javni organi, izvoljeni uradniki – vključno s sedanjim predsednikom – in vladi naklonjeni medije, pa tudi aretacij aktivistov za pravice LGBTIQ, napadov na parade ponosa ter programe in ukrepe za ozaveščanje, tudi v šolah, in prepovedi teh dejavnosti ter diskriminatornih demonstracij proti skupnosti LGBT; ker sovražni govor javnih organov upravičuje in dodatno spodbuja ozračje nestrpnosti in diskriminacije oseb LGBTIQ; ker uveljavljanje svobode izražanja vključuje dolžnosti in odgovornosti, zlasti javnih organov, politikov in oblikovalcev javnega mnenja, in ker ti ne bi smeli sodelovati v sovražnem govoru ali kakršnem koli diskurzu, ki stigmatizira osebe LGBTIQ, ter bi morali ostro obsojati te diskurze in stigmatizacijo ter se jim zoperstaviti, tudi če jih izražajo zasebne stranke;

H.  ker se poljski aktivisti, ki delujejo proti resolucijam o odsotnosti t. i. ideologije LGBTI in „regionalnim listinam o družinskih pravicah“ ter javnost obveščajo o njih, zaradi svojega dela soočajo s strateškimi tožbami zoper udeležbo javnosti; ker so bili poljski aktivisti, ki si prizadevajo za obsodbo deklaracij proti LGBTIQ in družinskih listin, vključno z avtorji spletnega mesta „Atlas of Hate“ (Atlas sovraštva) in avtorjem fotografskega projekta „območje brez LGBT“, žrtve neutemeljenih tožb, ki so jih vložile lokalne vlade ali fundamentalistične organizacije in zahtevale znatno finančno nadomestilo, ter blatenja, s katerim so bili označeni za lažnivce, ker uporabljajo ustvarjalna orodja zagovorništva; ker je jasno, da so ti ukrepi namenjeni ustrahovanju in utišanju civilne družbe; ker so poljski organi dolžni v celoti zaščititi vse pripadnike manjšin, tudi osebe LGBTIQ, pred sovražnostjo in nasiljem ter jim omogočiti svobodno izvajanje njihovih dejavnosti; ker Komisija kljub večkratnim pozivom Parlamenta ni uvedla zakonodaje proti strateškim tožbam zoper udeležbo javnosti;

I.  ker sta bili Odboru za peticije predloženi dve peticiji (št. 0448/2020 in št. 0354/2020) o vprašanju območij brez LGBTI na Poljskem; ker je Odbor za peticije o teh peticijah razpravljal 26. januarja 2021 in sta zaradi nezadovoljivega odgovora Komisije še vedno odprti, da bi Komisija dodatno pojasnila stanje;

J.  ker raziskava LGBTI II, ki jo je agencija FRA objavila maja 2020, izpostavlja povečano nestrpnost in nasilje nad osebami LGBTIQ ali osebami, ki jih dojemajo kot osebe LGBTIQ, na Poljskem in kaže, da poljski anketiranci LGBTIQ popolnoma ne zaupajo v prizadevanja vlade za boj proti diskriminaciji in nasilju, saj je zabeležen najnižji delež v vsej Uniji (samo 4 %) in najvišji delež anketirancev, ki se izogibajo nekaterim krajem zaradi strahu pred napadi, nadlegovanjem ali grožnjami (79 %); ker to kaže na jasno povezavo med upravljanjem, ki je nestrpno do oseb LGBTIQ, ter večjo diskriminacijo oseb LGBTIQ in nasiljem nad njimi;

K.  ker je Parlament že spodbudil države članice, naj inkriminirajo „tako imenovano reparativno terapijo“; ker je neodvisni strokovnjak OZN maja 2020 v poročilu o zaščiti pred nasiljem in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete pozval države članice, naj sprejmejo prepoved prakse „reparativne terapije“; ker se praksa še vedno izvaja v vsaj 69 državah po vsem svetu, tudi v Evropski uniji, kjer se v državah članicah EU poroča o uporabi zdravil, psihoterapije in obrednega čiščenja pri reparativni terapiji(10); ker je bila praksa prepovedana le v dveh državah članicah Evropske unije, in sicer na Malti in v Nemčiji;

L.  ker je negativna reakcija proti osebam LGBTIQ pogosto povezana s širšim poslabšanjem razmer na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; ker je Evropski parlament izrazil globoko zaskrbljenost v več resolucijah o poslabšanju pravne države na Poljskem, zlasti v zvezi z neodvisnostjo sodstva in varstvom temeljnih pravic; ker se še ni bilo ustreznega odziva na pobudo Parlamenta o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ki bi ga urejal medinstitucionalni sporazum med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

M.  ker je Parlament izrazil svoje stališče v več resolucijah o razmerah na področju pravne države, temeljnih pravic in demokracije na Poljskem, v katerih je ugotovil, da obstaja sistemska grožnja vrednotam iz člena 2 PEU in da to pomeni jasno tveganje za njihovo resno kršitev; ker predstavitve s poljskimi organi, ki jih je Svet organiziral v skladu s členom 7(1) PEU kot odziv na grožnje skupnim evropskim vrednotam na Poljskem, niso prinesle rezultatov; ker se razmere na področju pravne države in temeljnih pravic na Poljskem niso le obravnavale, temveč so se tudi močno poslabšale od začetka postopka, skupaj s položajem temeljnih pravic, zlasti pravic oseb LGBTIQ in žensk; ker bi moral Svet zagotoviti, da se bodo na predstavitvah v skladu s členom 7(1) PEU obravnavali tudi novi dogodki in ocenila tveganja kršitev temeljnih pravic;

N.  ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji 2020 na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta izjavila, da so „območja s prepovedmi vstopa za [...] osebe [LGBTI] območja brez človečnosti. Za taka območja ni prostora v naši Uniji“; ker je predsednica Komisije izjavila tudi, da je LGBTQI identiteta osebe in ne ideologija(11); ker bi se morala Komisija in Svet vzdržati ozke razlage načela pravne države; ker bi morala Komisija brez oklevanja uporabiti vsa orodja, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, okvirom za pravno državo, členom 7 PEU in nedavno sprejeto uredbo o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, da bi obravnavala kršitve temeljnih pravic oseb LGBTIQ povsod v Uniji; ker lahko novi program za državljane, enakost, pravice in vrednote prispeva k oblikovanju nediskriminatorne in enakopravnejše družbe z zagotavljanjem sredstev organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo enakost LGBTIQ;

O.  ker so številne države članice v preteklosti diskriminirale in preganjale osebe LGBTIQ z diskriminatornimi zakoni in politikami; ker je bilo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih aretiranih in zaprtih na tisoče oseb LGBTIQ ter so tam umrle; ker se osebe LGBTIQ na Poljskem sicer soočajo s sistematično diskriminacijo, vendar je to tudi težava po vsej EU, pri čemer je bilo doseženega malo ali nič napredka pri odpravljanju trajne diskriminacije in nadlegovanja oseb LGBTIQ; ker v EU še vedno prevladujejo javna diskriminacija, sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva proti osebam LGBTIQ; ker ti napadi kršijo temeljne pravice oseb LGBTIQ, odzivi javnih organov pa so prepogosto neustrezni; ker se osebe LGBTIQ v vseh državah članicah še vedno soočajo z višjo stopnjo diskriminacije na vseh področjih življenja, tudi na delovnem mestu in v šoli, ter z visoko pogostostjo fizičnih, čustvenih in spolnih napadov, tako v spletu kot zunaj njega, kar vodi v zaskrbljujočo stopnjo samomorov med mladimi osebami LGBTIQ(12), zlasti med mladimi transseksualci; ker je več držav članic posodobilo zakonodajo za večjo vključenost oseb LGBTIQ; ker kljub temu obstaja več zakonodajnih vrzeli, ki zahtevajo politično voljo in zavezanost nacionalnih zakonodajalcev, da bi zagotovili resnično enakost oseb LGBTIQ;

P.  ker se transspolne osebe še naprej soočajo z nekaterimi najhujšimi oblikami diskriminacije, nasilja in preganjanja; ker je Komisija leta 2018 objavila študijo z naslovom Trans and intersex equality rights in Europe – a comparative analysis (Pravice do enakosti transseksualce in interseksualcev v Evropi – primerjalna analiza); ker ima le 13 od 31 držav, vključenih v študijo, nacionalno zakonodajo, ki vsaj do neke mere zagotavlja zaščito na podlagi spolne identitete in/ali spolnih značilnosti;

Q.  ker so se leta 2021 pojavile pobude v družbenih medijih, kot je gibanje #MeToGay, da bi obsodili spolno zlorabo v skupnosti LGBTIQ; ker si je študent, ki je bil začetnik tega odraza svobode izražanja, Guillaume Tran Thanh kmalu zatem vzel življenje pod prevelikim pritiskom po zavrnitvi v družbenih medijih; ker se zaradi takšne tragedije porajajo vprašanja o pomanjkljivostih pri podpori žrtvam spolnega nasilja;

R.  ker številne države članice nimajo posebnih zakonov o nediskriminaciji, ki bi spoštovali vsaj minimalne standarde EU za zaščito ljudi pred diskriminacijo, sovražnim govorom in nasiljem na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja in spolnih značilnosti, in ker niso sprejele ukrepov za odpravo te pravne vrzeli; ker je v Svetu že več kot 10 let blokirana horizontalna direktiva o nediskriminaciji, ki bi lahko delno zapolnila to vrzel pri varstvu, ki presega področje zaposlovanja; ker je izvajanje pravnih ukrepov proti diskriminaciji, kjer obstajajo, v številnih državah članicah še vedno nezadostno; ker namerava Komisija razširiti seznam „kaznivih dejanj EU“ iz člena 83(1) Pogodbe o delovanje Evropske unije na kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, tudi kadar so tarča osebe LGBTIQ;

S.  ker sta diskriminacija oseb LGBTIQ in nasilje policije nad njimi v Uniji še vedno problematična; ker lahko policija brez ustreznega usposabljanja osebe LGBTIQ odvrne od prijave nasilja nad njimi in diskriminacije; ker je to še vedno velika ovira za učinkovito enakost; ker programi usposabljanja za organe kazenskega pregona pomagajo preprečevati in odpravljati diskriminatorne prakse in kazniva dejanja iz sovraštva; ker bi bilo treba sovražni govor in kazniva dejanja zoper osebe LGBTIQ temeljito preiskati, pri tem pa upoštevati motivacijo na podlagi predsodkov in jih po potrebi ustrezno preganjati;

T.  ker so samo Malta, Portugalska in nekatere španske regije prepovedale zdravstvene posege na interseksualnih osebah brez njihove privolitve; ker številne države članice še naprej uporabljajo pristop, ki je zelo zdravstven in patologizirajoč;

U.  ker pravni razvoj na Madžarskem resno ovira temeljne pravice oseb LGBTIQ; ker sprejetje člena 33 zakona omnibus T/9934 dejansko prepoveduje pravno priznanje spola transseksualnim in interseksualnim osebam na Madžarskem ter jih izpostavlja diskriminaciji in krši njihovo pravico do zasebnosti; ker je madžarski parlament decembra 2020 sprejel ustavne spremembe, ki dodatno omejujejo pravice oseb LGBTIQ, zanemarjajo obstoj transspolnih in nebinarnih oseb in omejujejo njihovo pravico do družinskega življenja, ter zakon, ki bo neporočenim parom odvzel pravico do posvojitve;

V.  ker je latvijski parlament januarja 2021 začel preučevati ustavno spremembo, katere namen je omejiti razširitev pojma družine, kot je navedeno v sodbi ustavnega sodišča, v skladu s katero je to priznalo uporabo delovnega prava za različne družinske modele in zakonodajalcu naložilo, naj zagotovi podporo in zaščito istospolnih parov;

W.  ker je romunski senat junija 2020 sprejel zakon o prepovedi dejavnosti, namenjenih obravnavanju teorije spolne identitete v izobraževalnem okviru; ker je romunski predsednik zavrnil razglasitev zakona in namesto tega zahteval pregled ustavnosti; ker je romunsko ustavno sodišče decembra 2020 razglasilo, da zakon ni združljiv z ustavo; ker to kaže, da je učinkovit sistem nadzora in ravnotežja v državah članicah na področju pravne države in demokracije ključnega pomena za varstvo pravic LGBTIQ;

X.  ker biti starš v eni državi članici pomeni biti starš v vseh državah članicah; ker obstajajo primeri otrok z dvema istospolnima staršema, ki se soočajo s težavami zaradi pomanjkanja pravnih določb za vzajemno priznavanje rojstnega lista z dvema istospolnima staršema; ker bo predhodna odločba Sodišča EU, za katero je predlog vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) v zadevi C-490/20, odločala o primeru otroka z dvema lezbičnima materama, ki se zaradi te pravne praznine sooča z apatridnostjo; ker strategija za enakost LGBTIQ predvideva zakonodajno pobudo za odpravo te pravne vrzeli in revizijo smernic o prostem gibanju iz leta 2009, ki sta predvideni za leto 2022; ker se istospolni pari še vedno soočajo s težavami pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja znotraj EU, vendar Komisija kljub temu ni predlagala zakonodaje o vzajemnem priznavanju odnosov;

Y.  ker je boj proti neenakosti v EU skupna odgovornost, ki zahteva skupna prizadevanja in ukrepanje na vseh vladnih ravneh, in ker morajo lokalni in regionalni organi pri tem igrati ključno vlogo; ker so ti organi pogosto odgovorni za izvajanje zakonodaje EU ter sprejemanje enakosti in raznolikosti; ker je Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope sprejel resolucijo, v kateri je opozoril na odgovornost lokalnih oblasti pri varovanju pravic oseb LGBTIQ, in te oblasti pozval, naj imenujejo lokalnega strokovnjaka za enakost in raznolikost(13);

Z.  ker je bil Evropski odbor regij kot predstavnik lokalnih in regionalnih organov EU pozvan, naj razmisli o ukrepanju v okviru svojih pristojnosti, da bi se odzval na vzpostavljanje območij brez tako imenovane ideologije LGBT;

AA.  ker bi morale osebe LGBTIQ povsod v Evropski uniji uživati svobodo življenja in javnega izkazovanja svoje spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja in spolnih značilnosti brez strahu pred nestrpnostjo, diskriminacijo ali preganjanjem na podlagi teh razlogov; ker Listina zagotavlja pravico do azila; ker je treba v okviru skupnega evropskega azilnega sistema in njegove reforme zagotoviti ustrezno zaščito ranljivih prosilcev, vključno s prosilci LGBTIQ;

AB.  ker bi morali organi na vseh ravneh upravljanja po vsej Evropski uniji namesto diskriminacije oseb LGBTIQ varovati in spodbujati enakost in temeljne pravice vseh, tudi oseb LGBTIQ, ter v celoti zagotavljati njihove pravice;

1.  s tem razglaša Evropsko unijo kot „svobodno območje za osebe LGBTIQ“;

2.  obsoja vse oblike nasilja ali diskriminacije zoper osebe na podlagi njihovega spola ali spolne usmerjenosti; najstrožje obsoja očitno homofobni umor Davida Polflieta v Belgiji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladam in parlamentom držav članic, Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

(1) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (2) UL L 158, 30.4.2004, str. 77. (3) UL L 373, 21.12.2004, str. 37. (4) UL L 204, 26.7.2006, str. 23. (5) UL C 449, 23.12.2020, str. 146. (6) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0101. (7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0225. (8) UL C 433, 23.12.2019, str. 66. (9) Sodba z dne 23. aprila 2020, Associazione Avvocatura per i diritti LGBTI, C-507/18, EU:C:2020:289. (10) https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/meps-condemn-lgbt-conversion-therapy-in-appeal-to-european-commission (11) https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_20_1655 (12) A long way to go for LGBTI equality (Dolga pot do enakosti LGBTI), FRA, 2020, https://fra.europa.eu/sites/default/files/fra_uploads/fra-2020-lgbti-equality-1_en.pdf; 2020 Rainbow Europe report (Poročilo Mavrična Evropa 2020), ILGA-Europe, https://www.ilga-europe.org/rainboweurope/2020. (13) https://rm.coe.int/protecting-lgbti-people-in-the-context-of-rising-anti-lgbti-hate-speec/1680a16129