Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 3 in 21, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 4, 11, 173 do 178, 191 in 194 ter Protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. konferenci pogodbenic Okvirne Konvencije OZN o spremembi podnebja (COP21) v Parizu (Pariški sporazum), zlasti drugega odstavka 7. člena in drugega odstavka 11. člena tega sporazuma, v katerih se priznavajo lokalne, podnacionalne in regionalne razsežnosti podnebnih sprememb in ukrepov,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(4),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 o podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in njegovega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

–  ob upoštevanju ocene kazalnika Evropske agencije za okolje o gospodarskih izgubah zaradi skrajnih podnebnih pojavov v Evropi, objavljene 20. decembra 2020,

–  ob upoštevanju splošnega okoljskega akcijskega programa Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“, predloga Komisije za splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 in njene vizije do leta 2050,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15)(5),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. marca 2020 za uredbo o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020)0080),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. januarja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020)0022) in spremenjenega predloga z dne 28. maja 2020 (COM(2020)0460),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod (COM(2020)0453),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 28. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU) (COM(2020)0451),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(10),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. maja 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2020)0403),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (uredba o taksonomiji)(11),

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta o kohezijski politiki in podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu(12),

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, kot ga razlaga Sodišče v sodbi o položaju Mayotta v razmerju do Evropske unije z dne 15. decembra 2015 (združene zadeve od C-132/14 do C-136/14), ki dovoljuje posebna odstopanja za najbolj oddaljene regije Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 o strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0034/2021),

A.  ker so podnebne spremembe izziv brez meja, ki zahteva takojšnje in ambiciozno ukrepanje na svetovni ravni, ravni Unije ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C nad predindustrijskimi temperaturami in preprečili množično izgubo biotske raznovrstnosti; ker so potrebni nujni ukrepi za zagotovitev, da bi dvig globalne povprečne temperature zadržali pod 2 °C v primerjavi s predindustrijskimi temperaturami, saj bo vsaka izguba biotske raznovrstnosti imela hude posledice, tudi za kakovost kmetijske proizvodnje;

B.  ker je povečanje za 1,5 °C največ, kar lahko planet prenese; ker se bo človeštvo soočalo z še več sušami, poplavami, izjemno vročino in revščino za stotine milijonov ljudi, kar bo verjetno najbolj prizadelo najranljivejše prebivalstvo, v najslabšem primeru pa bi lahko ogrozilo njegovo dolgoročno preživetje, če se bodo temperature po letu 2030 še zviševale, kot je poudarjeno v medinstitucionalnem poročilu EU o izzivih in možnostih za Evropo;

C.  ker je Evropska agencija za okolje ocenila, da so skrajni podnebni pojavi med letoma 1980 in 2019 v državah članicah EGP povzročili za skupno okrog 446 milijard EUR gospodarske izgube; ker je to 11,1 milijarde EUR letno, skupne deflacionirane izgube pa znašajo skoraj 3 % BDP analiziranih držav;

D.  ker nedavne študije kažejo, da je lahko globalno segrevanje zaradi fosilnega zemeljskega plina (metan – CH4) precej večje, kot so predvidevali;

E.  ker se lahko ozračje že v sedanjem programskem obdobju na svetovni ravni segreje na temperaturo, ki bo za 1,5 °C višja od povprečne temperature v predindustrijski dobi, zato je treba v tej podnebni krizi ukrepati takoj in v skladu s politikami EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, evropskim zelenim dogovorom, agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškim sporazumom OZN;

F.  ker je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050 priložnost in hkrati izziv za Unijo in države članice, regije, mesta, lokalne skupnosti, prebivalce, delavce, podjetja in industrijo; ker je vseeno treba vzpostaviti ravnovesje med ambicioznimi podnebnimi cilji in ohranjanjem konkurenčnosti gospodarstva, ne da bi pri tem ogrozili doseganje cilja 1,5 °C;

G.  ker bo za dosego tega cilja potrebna splošna preobrazba evropske družbe in gospodarstva, saj bo v nekaterih sektorjih prišlo do nepovratnega zmanjšanja proizvodnje in izgube delovnih mest v gospodarskih dejavnostih, ki temeljijo na proizvodnji in uporabi fosilnih goriv, medtem ko bodo drugi sektorji našli tehnološko alternativo;

H.  ker bi bilo treba trajnostnost obravnavati kot uravnotežen pristop, ki povezuje trajnostno rast, družbeni napredek in okolje;

I.  ker Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020(13) določa skupni cilj, da se najmanj 30 % skupnega zneska proračuna Unije in odhodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje nameni za uresničevanje podnebnih ciljev, ter nov letni cilj glede biotske raznovrstnosti v višini 7,5 % po letu 2024, ki naj bi se v letih 2026 in 2027 zvišal na 10 %;

J.  ker so otoki, zlasti majhni, in najbolj oddaljene regije ozemlja EU, ki so najbolj izpostavljena posledicam podnebnih sprememb in so nanje najbolj občutljiva ter se morajo spoprijemati s posebnimi in dodatnimi izzivi in stroški pri prehodu; ker bodo podnebne spremembe in njihovi številni vplivi evropske regije prizadeli na različne načine, v različnem obsegu in v različnih časovnih okvirih in bo upravljanje prehoda privedlo do velikih strukturnih sprememb; ker bo to na državljane in delavce vplivalo na različne načine, vse države pa ne bodo enako prizadete ali se ne bodo mogle ustrezno odzvati; ker je treba pri oblikovanju dolgoročne vizije za podeželska območja v Evropi poudariti, da je treba izboljšati podeželska območja in jih narediti privlačna za življenje in delo;

K.  ker imajo otoki, najbolj oddaljene in obrobne regije ogromen potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in so strateški laboratoriji za izvajanje inovativnih političnih ukrepov in tehničnih rešitev za energetski prehod, zmanjšanje emisij CO2 in spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo;

L.  ker kohezijska politika ne omogoča zgolj naložb za odzivanje na lokalne in regionalne potrebe prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, temveč zagotavlja tudi celovit politični okvir za zmanjšanje razvojnih razlik med evropskimi regijami in za pomoč tem regijam pri reševanju številnih izzivov za njihov razvoj, vključno z varstvom okolja, kakovostnim zaposlovanjem ter pravičnim, vključujočim in trajnostnim razvojem;

M.  ker utegnejo podnebne spremembe in njihove dolgoročne posledice vplivati tudi na ekonomske, socialne in teritorialne razlike, njihovo odpravljanje pa je glavni cilj kohezijske politike, in ker bi morali ukrepi podnebne politike EU podpirati cilje kohezijske politike EU;

N.  ker je kohezijska politika ključna za podpiranje manj razvitih regij ali območij z naravnimi in geografskimi ovirami, na katere podnebne spremembe pogosto najbolj vplivajo in imajo manj sredstev za njihovo odpravljanje;

O.  ker je kohezijska politika ključno orodje za pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, pri katerem ne bo nihče zapostavljen; ker zelene politike za boj proti podnebnim spremembam morda ne vplivajo enako na ženske in moške; ker bi bilo treba upoštevati tudi vpliv na ranljive in marginalizirane skupine;

P.  ker so lokalni in regionalni organi, pa tudi drugi ustrezni deležniki, ključni akterji za učinkovito izvajanje kohezijske politike in učinkovito odzivanje na pretečo nevarnost podnebnih sprememb; ker so zato odgovorni za tretjino javne porabe in dve tretjini javnih naložb in je zato bistveno, da se oblikujejo mehanizmi, kot je Konvencija županov za podnebne spremembe in energijo, s katerimi bi povezali lokalne in regionalne organe, pristojne za izvajanje podnebnih in energetskih ciljev EU;

Q.  ker je podnebna kriza tesno povezana z drugimi krizami, kot sta izguba biotske raznovrstnosti ter zdravstvena, socialna in ekonomska kriza, povezana s pandemijo COVID-19; ker je treba ta vprašanja obravnavati vzporedno, vendar na drugačen in ustrezen način;

R.  ker je bil Solidarnostni sklad EU od ustanovitve leta 2002 uporabljen v odziv na več kot 90 katastrofalnih dogodkih in je mobiliziral več kot 5,5 milijarde EUR v 23 državah članicah in eni državi pristopnici; ker je bilo v okviru odziva EU na pandemijo COVID-19 področje uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije razširjeno na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju in je bila zvišana najvišja raven predplačil;

S.  ker morajo pri prehodu na podnebno nevtralno, trajnostno in krožno gospodarstvo sodelovati vsi deležniki v družbi, zlasti zasebni sektor, družbeni partnerji in državljani, skupaj z izvoljenimi uradniki, tudi z lokalnimi in regionalnimi organi, in ker je treba ta prehod podpreti s konkretnimi in vključujočimi socialnimi ukrepi, da bo tudi pošten in pravičen ter bo podpiral podjetja, ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih, zlasti zelenih in modrih kakovostnih delovnih mest;

T.  ker so države članice sprejele nacionalne energetske in podnebne načrte, regije pa bi morale v skladu s tem predložiti regionalne načrte za blažitev emisij in prilagajanje nanje, da bi utrli pot do podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050;

U.  ker je prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo najpozneje do leta 2050 mogoče doseči s kombinacijo javnega financiranja na ravni EU in nacionalni ravni ter z ustvarjanjem pravih pogojev za zasebno financiranje;

V.  ker fosilni viri energije, zlasti iz trdnih fosilnih goriv, ogrožajo prizadevanja za dosego podnebne nevtralnosti, zato bi morala Evropska unija zagotoviti dosleden regulativni okvir za nadaljnje spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, kot sta sončna energija in energija iz biomase, namesto energije, pridobljene iz fosilnih goriv; ker bi morala kohezijska politika pri tem zagotavljati, da je upoštevano načelo energijske učinkovitosti na prvem mestu, katerega cilj je izboljšati učinkovitost ponudbe in povpraševanja po energiji, in katerega bi ga bilo treba uporabljati in upoštevati pri vseh naložbah v okviru kohezijske politike, povezanih z energijo; ker bi lahko bila prehodna uporaba virov energije, ki temeljijo na zemeljskem plinu, do 31. decembra 2025 za številne države članice bistvena za pravičen energetski prehod, ki ne škoduje družbi in pri katerem ne bo nihče zapostavljen; ker bi morale biti regionalne okoljske strategije povezane z ambicioznimi podnebnimi cilji, ki presegajo splošni cilj, da bi dosegli podnebno nevtralno EU do leta 2050, in bi morale do 31. decembra 2025 odpraviti uporabo fosilnih goriv, tudi projekte na področju plinske infrastrukture, podpirati pa njihovo nadomeščanje s trajnostno proizvedeno energijo iz obnovljivih virov, materiale in izdelke, spodbujati učinkovito rabo virov in trajnostni razvoj na splošno, v skladu z določbami uredbe o ESRR in Kohezijskem skladu(14);

W.  ker bi moral biti cilj regionalnih okoljskih strategij doseči polno in stabilno zaposlovanje, skupaj s socialnim napredkom in nediskriminacijo, da bi se lahko bolje spopadli s posledicami podnebnih sprememb in se borili proti izgubi biotske raznovrstnosti;

X.  ker bi morali načrti gospodarjenja z odpadki upoštevati načela krožnega gospodarstva in biti del regionalnih okoljskih strategij;

Y.  ker je večplastni evropski model upravljanja, ki temelji na dejavnem in konstruktivnem partnerstvu med različnimi ravnmi upravljanja in deležniki, ključnega pomena za prehod na podnebno nevtralnost; ker lahko skupnosti in državljani s pobudami močno podprejo ekološki prehod in boj proti podnebnim spremembam;

Z.  ker lahko makroregionalne strategije EU pomagajo opredeliti ključne sektorje in področja sodelovanja med različnimi regijami, ki se soočajo s skupnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, prilagajanje nanje in blažitev njihovih posledic, biotska raznovrstnost, promet, gospodarjenje z odpadki, čezmejni projekti in trajnostni turizem;

1.  poudarja pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru evropskega zelenega dogovora in se nanašajo na izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev trajnostnega razvoja povsem v skladu z uredbo EU o taksonomiji, pri čemer je treba upoštevati socialne, ekonomske in teritorialne vidike, da se zagotovi pravičen prehod za vsa ozemlja in njihove prebivalce, pri katerem ne bo nihče zapostavljen; poudarja, da je treba vse naložbe vezati na načelo iz uredbe o taksonomiji, da se ne škoduje bistveno;

2.  pozdravlja predlog Komisije o evropskih podnebnih pravilih, ki je temelj evropskega zelenega dogovora in s katerim se v zakonodajo Unije vključi cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in določi, da ga je treba prenesti v konkretne lokalne ukrepe, pri katerih se bodo spoštovale omejitve in izpostavile prednosti vsakega ozemlja, vključita pa se tudi vmesna cilja za leti 2030 in 2040, k čemur je pozval Evropski parlament; v zvezi s tem želi opozoriti, da je cilj evropskega zelenega dogovora tudi zavarovati, ohraniti in okrepiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobro počutje državljanov pred tveganji, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi posledicami;

3.  poudarja, da se morajo lokalne in regionalne oblasti jasno politično zavezati doseganju podnebnih ciljev, in meni, da je treba spodbuditi dialog na več ravneh med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi o načrtovanju in izvajanju nacionalnih ukrepov na področju podnebja, neposrednem dostopu lokalnih oblasti do financiranja in spremljanju napredka sprejetih ukrepov ter da jim je nujno treba zagotoviti ustrezna finančna in upravna orodja za doseganje teh ciljev; poleg tega meni, da imajo regionalne in lokalne oblasti ključno vlogo v vseh fazah načrtovanja, priprave in izvajanja projektov;

4.  poziva nacionalne in regionalne organe za načrtovanje programov, naj med pripravo nacionalnih in regionalnih programov čim bolj povečajo preobrazbeni učinek varstva podnebja in okolja;

5.  ugotavlja, da bi bilo treba morebitne prilagoditve politike, povezane z izpolnjevanjem Pariškega sporazuma in njegovimi petletnimi poročili, ustrezno in primerno upoštevati pri kohezijski politiki, kot velja za vmesni pregled ESRR in Kohezijskega sklada;

6.  poziva vse lokalne in regionalne oblasti, naj sprejmejo lokalne in regionalne podnebne strategije za prenos ciljev na ravni EU v konkretne lokalne cilje, ki naj temeljijo na celostnem krajevnem ali območnem pristopu, ki bo zagotavljal dolgoročno vizijo za podnebni prehod in boljšo uporabo finančnih sredstev v okviru kohezijske politike; poudarja, da bi morale regionalne okoljske strategije zajemati in vključevati načrte za ravnanje z odpadki;

7.  poudarja, da ima kohezijska politika v sinergiji z drugimi politikami nadvse pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 ter vmesnega cilja do leta 2030 in leta 2040 ter da je naloga lokalnih in regionalnih organov izvesti daljnosežno reformo naložbenih politik;

8.  meni, da si je treba prizadevati za večjo skladnost in usklajenost med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU, da se bodo podnebni vidiki bolje vključevali v politike, da se bodo oblikovale učinkovitejše politike na podlagi virov, zagotovilo namensko financiranje EU ter se bo izboljšalo izvajanje podnebne politike na terenu;

9.  poudarja, da bi morale podnebne politike služiti prizadevanjem za polno in stabilno zaposlovanje, vključno z zelenimi in modrimi delovnimi mesti ter usposabljanjem, ki lahko prispevajo k pravičnemu socialnemu napredku, in meni, da je treba s podnebnimi politikami zaščititi delovna mesta, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, in ustvariti nova zelena delovna mesta, da delavci ne bodo zapostavljeni pri prehodu nekaterih sektorjev v zeleno gospodarstvo; poziva države članice, naj dajo prednost boju proti podnebnim spremembam skupaj z bojem za vključujoč in trajnostni razvoj ter socialno pravičnost in bojem proti revščini, energijski revščini in politikam, ki predstavljajo breme za ranljive in marginalizirane skupine; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba predvideti nadaljnje ukrepe za boj proti energijski revščini;

10.  pozdravlja stališče Evropskega sveta in je zadovoljen, da je potrdil stališče Parlamenta, da bi morali biti izdatki EU skladni s cilji Pariškega sporazuma in načelom neškodovanja iz evropskega zelenega dogovora; želi tudi spomniti, da je v novem zakonodajnem okviru kohezijske politike med horizontalnimi načeli, ki se uporabljajo za vse strukturne sklade, tudi načelo, da se ne škoduje bistveno, iz uredbe o taksonomiji;

11.  poudarja, da sta trajnostnost in prehod na gospodarstvo, ki je varno, podnebno nevtralno, odporno proti podnebnim spremembam, bolj gospodarno z viri, cenovno sprejemljivo, krožno in socialno uravnoteženo, bistvena za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva Unije in ohranitev njene socialne kohezije ter prispevata k ustvarjanju novih naložbenih možnosti na področju kmetijstva, trgovine, prometa, energije in infrastrukture, spodbujata varnejšo in okolju prijaznejšo potrošnjo ter ohranjata naš življenjski prostor in dobrobit evropskih državljanov;

12.  poudarja, da je nadvse pomembno, da se v okviru kohezijske politike dosledno spoštuje načelo upravljanja in partnerstva na več ravneh, vključno z vidikom spola, saj imajo lokalni in regionalni organi neposredne pristojnosti na področju okolja in podnebnih sprememb ter izvajajo 90 % ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in 70 % ukrepov za njihovo blaženje; želi spomniti, da lahko oblikujejo tudi ukrepe za spodbujanje podnebju prijaznega vedenja med državljani, vključno s tistimi, ki so povezani z ravnanjem z odpadki, pametno mobilnostjo in trajnostnimi stanovanji; vztraja, da mora biti prehod na podnebno nevtralnost pravičen in vključujoč, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti prebivalcem na podeželju in oddaljenih območjih; priznava, da je treba podpreti ozemlja, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, preprečiti morebitno povečanje regionalnih razlik in okrepiti vlogo delavcev ter lokalnih in regionalnih skupnosti; poziva vse ravni upravljanja, naj si po najboljših močeh prizadevajo spodbujati sodelovanje med upravami, vključno z vertikalnim sodelovanjem med različnimi ravnmi upravljanja, medregionalnim, medobčinskim in čezmejnim sodelovanjem, ter si izmenjujejo znanje in primere dobre prakse pri projektih in pobudah na področju podnebnih sprememb, ki se financirajo v okviru kohezijske politike;

13.  poziva k celostnim regionalnim strategijam za okolje, da se s podpiranjem energetskega prehoda na obnovljive vire, biotsko raznovrstnostjo in prilagajanjem podnebnim spremembam zagotovi trajnostni razvoj in ublažijo posledice podnebnih sprememb; meni, da bi bilo treba v okviru teh strategij podpirati državljansko udejstvovanje in lokalne projekte ter spodbujati sodelovanje med regijami, tudi s čezmejnimi projekti; poziva Komisijo, naj podpre in olajša sodelovanje med regijami ter izmenjavo znanja in primerov dobre prakse; poudarja, da je treba v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja kohezijske politike EU upoštevati načelo partnerstva ter vzpostaviti tesno sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, državljani, nevladnimi organizacijami in deležniki; poudarja, da morajo biti javna posvetovanja temeljita in plodna, skupnosti in deležniki pa morajo pri tem dejavno in reprezentativno sodelovati pri odločanju, da bi prebudili odgovornost za odločitve in načrte, pobude in sodelovanje pri ukrepih; poudarja pomen lokalnih pobud in projektov, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti;

14.  meni, da bi morala kohezijska politika prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, Konvencije o biološki raznovrstnosti in evropskega zelenega dogovora, zlasti z učinkovito, pregledno, celovito, k rezultatom usmerjeno in na uspešnosti temelječo metodologijo za spremljanje porabe za podnebne ukrepe, pri kateri se upoštevajo negativni učinki podnebnih sprememb na vse ljudi in regije v EU, da se bomo lahko spopadli s podnebnimi spremembami; poziva, naj se ta metodologija uporablja pri vseh programih v večletnem finančnem okviru in pri evropskem načrtu za okrevanje, zlasti za osnovno infrastrukturo v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so proizvodnja in distribucija energije, promet, gospodarjenje z vodnimi viri in ravnanje z odpadki, ter za javne stavbe; meni, da bo treba morda še bolj ukrepati, če pri doseganju podnebnih ciljev ne bo dovolj napredka;

15.  poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri doseganju pravičnega prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo za vse, v središču katerega je socialna, ekonomska in teritorialna kohezija, ter poziva, naj se v kohezijski politiki bolj izkoriščajo zelene in modre naložbe ter inovacije, pa tudi naj se v večji meri uporabijo naravne rešitve; poudarja, da je potrebna večja sinergija med različnimi finančnimi viri na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni, pa tudi tesnejša povezanost javnega in zasebnega financiranja, da bodo regionalne okoljske strategije učinkovitejše v boju proti podnebnim spremembam; opozarja, da brez velikega poudarka na znanju in spretnostih ta proces ne bo mogoč; meni, da bi morale biti regionalne okoljske strategije namenjene tudi povečanju upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih institucij ter razvijanju njihovega potenciala, saj omogočajo ekonomsko, socialno in teritorialno konkurenčnost;

16.  poudarja, da lahko pobude skupnosti in državljanov zelo podprejo ekološki prehod, pa tudi blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter da so lahko lokalne akcijske skupine in program Leader glavno orodje za uresničitev tega; zato poziva države članice in regionalne organe, naj te programe uskladijo s svojimi regionalnimi okoljskimi strategijami;

17.  poudarja, da je koncept pametnih vasi pomemben za reševanje izzivov Unije, povezanih s podnebnimi spremembami, ter pozdravlja njegovo vključitev v prihodnjo skupno kmetijsko politiko Unije ter kohezijsko in regionalne politike; vztraja, naj države članice pristop pametnih vasi vključijo v svoje operativne programe za izvajanje kohezijske politike EU na nacionalni in regionalni ravni ter v nacionalne strateške načrte skupne kmetijske politike, za kar bo treba pripraviti strategije za pametne vasi(15) na nacionalni ravni; poudarja vlogo, ki jo ima pristop Leader/lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pri izvajanju strategij za pametne vasi, ki bi se morale zlasti osredotočati na digitalizacijo, trajnostnost in inovacije;

18.  poudarja, da bi morale makroregionalne strategije EU prispevati h tesnejšemu sodelovanju pri reševanju regionalnih vprašanj, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam, zato bi jih bilo treba upoštevati, ko se bodo sprejemali novi programi, saj sta celostni pristop in strateško načrtovanje bistvenega pomena;

19.  poziva, naj se pri ocenjevanju upravičenosti projektov, ki vključujejo kulturno in naravno dediščino, okoljskim in socialnim merilom ter ohranjanju naravne dediščine nameni enaka pozornost kot ekonomskim merilom;

20.  meni, da je treba podpreti projekte, ki povezujejo znanost, inovacije in državljanstvo, kot je nov evropski projekt Bauhaus, katerega poudarek je na odpornosti kulture in arhitekture proti podnebnim spremembam;

21.  opozarja, da je uspeh regionalnih okoljskih strategij odvisen tudi od močnih politik za raziskave in inovacije, tudi na lokalni in regionalni ravni; spodbuja sodelovanje med lokalnimi organi, raziskovalnimi ustanovami in podjetji, kot so pobude v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter njegove skupnosti znanja in inovacij;

22.  poziva Komisijo, naj spremlja in objavlja poročila o napredku nacionalnih vlad ter lokalnih in regionalnih organov pri obravnavanju podnebnih sprememb na vseh ravneh, za kar naj uporablja enoten standard za vse države članice, pa tudi naj oceni povezave med okoljskimi politikami in gospodarstvom; poudarja, da je treba na nacionalni ravni lokalne in regionalne organe dejansko vključiti v ocenjevanje politik v okviru evropskega semestra; poudarja, da je treba v boju proti podnebnim spremembam povečati učinkovitost in dopolnjevanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter drugih programov in instrumentov EU, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, program LIFE, Obzorje Evropa ali Ustvarjalna Evropa; spodbuja države članice, naj poskrbijo za dopolnjevanje in ambiciozno ozemeljsko izvajajo svoje načrte za okrevanje ter vanj vključijo tudi vse ustrezne akterje v regijah; poleg tega jih poziva, naj redno posodabljajo pregled stanja, kjer merijo teritorialni učinek nacionalnih in evropskih ukrepov za okrevanje, pri čemer naj bodo posebej pozorne na prispevek teh ukrepov v boju proti podnebnim spremembam;

23.  podpira dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki je namenjen preprečevanju škodljivih subvencij, podpiranju popolne odprave posrednih in neposrednih subvencij za fosilna goriva najkasneje do leta 2025 ter določa splošno financiranje in programske prednostne naloge, ki upoštevajo podnebno krizo ter prispevajo k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničevanju splošnega cilja, da se najmanj 30 % proračunskih odhodkov EU nameni podnebnim ciljem, kar pomeni, da bodo za zeleni prehod na voljo novi finančni viri EU v višini najmanj 547 milijard EUR; poudarja, da je treba pri izvajanju kohezijske politike upoštevati načela, kot so cilji OZN za trajnostni razvoj, pravičen in socialno vključujoč prehod, pravno zavezujoč cilj, da se do konca programskega obdobja 30 % proračunskih odhodkov porabi za podnebne ukrepe in 10 % za biotsko raznovrstnost; zato poudarja, da bi bilo treba čim prej sprejeti pregledno, celovito in smiselno metodologijo spremljanja ter jo po potrebi pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira prilagoditi, tako za porabo na področju podnebnih sprememb kot za porabo na področju biotske raznovrstnosti;

24.  pozdravlja politični cilj 2 predlagane nove uredbe o skupnih določbah(16) za bolj zeleno, nizkoogljično Evropo, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom, in sicer s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; želi spomniti, da bi tematsko osredotočenost Evropskega sklada za regionalni razvoj glede političnega cilja 2 najbolj izkoristili, če bi jo uporabljali na regionalni ravni in tako upoštevali različne regionalne posebnosti glede podnebja;

25.  pozdravlja dogovor, dosežen v trialogu o Skladu za pravični prehod, vključno z dodatnimi sredstvi instrumenta za okrevanje in dodatnima stebroma mehanizma za pravični prehod, in sicer namensko shemo v okviru sklada InvestEU in instrumentom za posojila v javnem sektorju, ki bosta pomagala ublažiti gospodarske posledice prehoda na podnebno nevtralnost v najbolj ranljivih regijah Unije; poudarja, da bo ta sklad novo orodje za podpiranje območij, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, in za preprečevanje, da bi se regionalne razlike povečale; obžaluje, da je v sporazumu Sveta o instrumentu za okrevanje znesek teh sredstev za dve tretjini nižji od tistega, ki ga je predlagala Komisija, in sicer se znesek zmanjša s 30 milijard EUR na 10 milijarde EUR; poudarja, da ti rezi škodujejo uresničevanju glavnih ciljev tega sklada in ustvarjajo dodaten pritisk na nacionalne proračune; poziva države članice, naj sredstva čim prej vključijo v programe, države članice z najbolj oddaljenimi regijami pa poziva, naj pri razdeljevanju sredstev posebno pozornost namenijo najbolj oddaljenim regijam, ki so jih močno prizadele podnebne spremembe in so izpostavljene naravnim nesrečam, kot so cikloni, vulkanski izbruhi in suša, pa tudi poplave in naraščanje ravni vode;

26.  pozdravlja program REACT EU, saj ohranja in razširja ukrepe za odzivanje na krizo in izhod iz nje ter poleg obstoječih programov kohezijske politike zagotavlja dodatna sredstva;

27.  potrjuje, da je treba pri prehodu dosledno upoštevati posebnosti vseh regij, ki so opredeljene v členu 174 PDEU, da nobena regija ne bo zapostavljena, kar pomeni, da je treba posebno pozornost nameniti podeželju, območjem, ki jih je prizadel industrijski prehod, in regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, da se omogoči na splošno usklajen razvoj vseh območij; meni, da je treba zato pri morebitni reviziji smernic za državno pomoč oceniti posebnosti regij iz člena 174 PDEU; poudarja, da morajo lokalni in regionalni organi za spoprijemanje s podnebno krizo in povečanje odpornosti lokalnih skupnosti, pa tudi za okrevanje po pandemiji covida-19, v celoti izkoristiti vse instrumente financiranja (iz evropskega proračuna in drugih evropskih finančnih institucij, kot je Evropska investicijska banka); natančneje poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti dodatne instrumente, ki bodo omogočali neposreden dostop do sredstev EU, kot so inovativni urbanistični ukrepi iz uredbe o ESRR (člen 8 Uredbe (EU) št. 1301/2013) ali prihodnja evropska pobuda za mesta po letu 2020 iz uredbe o ESRR-KS (člen 10);

28.  meni, da bi morale biti inovativne, vključujoče in trajnostne rešitve za krepitev podeželja in povečanje njegove privlačnosti za življenje in delo ključni element pri izvajanju kohezijske politike;

29.  poudarja, da se za najbolj oddaljene regije v skladu s členom 349 PDEU uporabljajo posebna pravila, da se lahko sprejmejo prilagojeni ukrepi, pri katerih se upoštevajo njihove posebnosti; poziva, naj se tem regijam dodelijo potrebna finančna sredstva, da bodo lahko dosegle zeleni prehod in se prilagodile posledicam podnebnih sprememb, ki so jih zaradi njihove ranljivosti še posebej prizadele; poziva tudi k ustanovitvi opazovalne skupine za trajnostni razvoj in ekološki prehod v najbolj oddaljenih regijah, da bi opredelili dobro prakso in razvili trajnostne rešitve za boj proti podnebnim spremembam, ki bi jih lahko prilagodili in sprejeli v drugih regijah EU;

30.  ga skrbijo ekonomske izgube zaradi naravnih nesreč in škode na infrastrukturnih projektih, financiranih s sredstvi EU, ki jih povzročajo ekstremni vremenski in podnebni pojavi; poziva k podpiranju dejavnosti in infrastrukturnih projektov, kjer se upoštevajo podnebni in okoljski standardi ter so bolj odporni proti naravnim nesrečam;

31.  poudarja, da lahko imajo otoki, zlasti mali otoki, ter najbolj oddaljene in obrobne/oddaljene regije pri prehodu na podnebno nevtralnost pomembno vlogo kot inovacijski laboratoriji za razvoj čiste energije, pametne mobilnosti, ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva, če se z ustreznimi orodji, podporo in financiranjem izkoristi ves njihov potencial, tako da lahko prevzamejo ključno vlogo pri raziskavah o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti; poudarja, da bi morali imeti dostop do zadostnih ekonomskih virov in ustreznega usposabljanja, da bodo lahko uvedli integrirane, sektorske in inovativne ukrepe za infrastrukturo in lokalni gospodarski razvoj; poudarja potencial energije iz obnovljivih virov v obrobnih in najbolj oddaljenih regijah, ki je povezan z njihovimi geografskimi in podnebnimi značilnostmi;

32.  poudarja, da je treba izkoristiti rezultate pobud, kot so optimizirane nove energetske rešitve za otoke (NESOI), pobuda Pametni otoki in pobuda Čista energija za otoke EU (CE4EUI), ki se nanašajo tudi na otoke, ki imajo status čezmorske države ali ozemlja, da se zagotovi funkcionalen prehod med programskima obdobjema 2014–2020 in 2021–2027; pri tem poziva Komisijo, naj pripravi uporabniku prijazne smernice, da se bodo lahko regionalne in lokalne vlade seznanile z uveljavljenimi primeri dobre prakse pri energetskem prehodu in razogljičenju gospodarstva ter jih izkoristile; pozdravlja memorandum iz Splita, v katerem se priznava vodilna vloga otoških skupnosti pri energetskem prehodu; pri tem opozarja na pomen izmenjave primerov dobre prakse in spodbujanja vzajemnega učenja;

33.  poudarja, da bi morale regionalne okoljske strategije podpirati tudi proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in učinkovito rabo virov v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, pri tem pa upoštevati njihovo konkurenčnost; predlaga, naj pristojni organi dajo prednost vsem možnostim za proizvajanje energije iz obnovljivih virov, ki so koristne za okolje, regionalno gospodarstvo in prebivalce zadevnih regij; vztraja, da bi bilo treba v regionalnih okoljskih strategijah posebno pozornost nameniti podpori za nadomeščanje materialov, za katere se porabi veliko fosilnih virov, z obnovljivimi materiali in materiali na biološki osnovi, ki izvirajo iz gozdarstva in kmetijstva, saj sta oba sektorja tako povzročitelja emisij ogljika kot tudi kot ponora ogljika; poudarja, da je trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ključnega pomena za neprekinjeno absorpcijo toplogrednih plinov iz ozračja, omogoča pa tudi zagotavljanje obnovljivih in podnebju prijaznih surovin za lesne proizvode, ki skladiščijo ogljik in lahko delujejo kot nadomestek za materiale na osnovi fosilnih goriv in fosilna goriva; poudarja, da trojna vloga gozdov (ponor, skladiščenje in nadomeščanje) prispeva k zmanjšanju emisij ogljika v ozračje, obenem pa omogoča nadaljnjo rast gozdov in številne druge storitve, zato bi morala biti del regionalne okoljske strategije;

34.  poudarja, da morajo vsi sektorji sodelovati pri prehodu na podnebno nevtralne industrijske procese in torej prispevati k trajnostnosti Unije ter pri tem biti deležni podpore, obenem pa je treba ohraniti mednarodno konkurenčnost ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo med različnimi evropskimi regijami; poudarja strateško vlogo obnovljive, trajnostne in decentralizirane energije pri razvoju regij EU in njihovih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; meni, da bodo učinkovite regionalne okoljske strategije koristile tudi turizmu, saj utegnejo prispevati k privlačnosti številnih evropskih regij kot trajnostnih destinacij in lahko na splošno spodbudijo novo vrsto odgovornega in trajnostnega turizma;

35.  poudarja, da bi bilo treba zmanjševanje rabe zemljišč, zlasti pozidave tal, upoštevati kot pomembno in ključno merilo pri izvajanju kohezijske politike poleg regionalnih okoljskih strategij, da bi po možnosti ohranili potencial zemljišč in raznolikost v njihovi rabi v boju proti podnebnim spremembam (shranjevanje vode in CO2, filtriranje, zaščitni in predelovalni materiali, oskrba s hrano, proizvodnja biogenih virov);

36.  poudarja, da je treba direktivo o obdavčitvi energije(17) spremeniti v skladu z načelom „onesnaževalec plača“, da bi najpozneje do leta 2025 povečali trajnostne vire energije na račun fosilnih goriv, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti socialnemu učinku;

37.  poudarja, da bi bilo treba dosledno upoštevati vidik spola in ga kot horizontalno načelo vključiti v vse dejavnosti, politike in programe EU, tudi kohezijsko politiko;

38.  pozdravlja predstavitev strategije za val prenove kot ene osrednjih strategij, s pomočjo katere bo Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna; poudarja, da je treba energijsko revščino reševati s programom prenove stavb, ki bo namenjen ranljivim gospodinjstvom in gospodinjstvom z nizkimi dohodki, v okviru širše evropske strategije za boj proti revščini;

39.  poziva, naj se s posodobljenim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo še naprej podpira prehod na krožno gospodarstvo, usmerjeno v ponovno uporabo in popravila, in spodbuja trajnostna potrošnja, kar pomeni, da je treba z obveznim označevanjem obveščati potrošnike o trajnosti proizvodov in možnosti njihovega popravila, poleg tega naj se zagotovi ustrezen regulativni okvir in sklop konkretnih, obsežnih in ambicioznih ukrepov za spodbujanje krožnega gospodarstva na ravni EU; poudarja, da je nadvse pomembno ustvariti in okrepiti regionalne gospodarske cikle, zlasti tiste, ki temeljijo na biogenih surovinah podeželskega gospodarstva in gozdarstva, da bi ustvarili trajnostno rast in okolju prijaznejša delovna mesta; poudarja, da je treba še naprej podpirati načelo krožnega gospodarstva ter dati prednost hierarhiji ravnanja z odpadki; poziva, naj se pripravijo lokalni načrti krožnega gospodarstva, javna naročila, ki jih oddajo lokalne in regionalne oblasti, pa naj bodo zelena in ambiciozna v smislu trajnosti blaga in storitev, kar bo povečalo odpornost industrije in strateško avtonomijo Evropske unije;

40.  poziva k novim naložbam v trajnostno mobilnost, kot so železnice in trajnostna mobilnost v mestih, da bodo mesta bolj zelena, kakovost življenja v njih pa večja;

41.  pozdravlja, da skuša Evropska investicijska banka spremeniti posojilno politiko na področju energije in 50 % operacij nameniti podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti; poziva Evropsko investicijsko banko, naj se zaveže trajnostnemu prehodu na podnebno nevtralnost ter posebno pozornost nameni regijam, na katere prehod najbolj vpliva;

42.  se zavzema za močnejšo vključitev mikropodjetij ter malih in srednji podjetij v proces prehoda ter v pripravo in izvajanje regionalnih okoljskih strategij, saj so ti akterji dobro umeščeni v lokalno gospodarsko strukturo, poleg tega bodo politike zelenega dogovora vplivale nanje; meni, da je treba mikropodjetja ter mala in srednja podjetja podpreti pri izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, da bodo lahko izkoristila priložnosti okoljskega prehoda;

43.  poziva Komisijo, naj osnutke načrtov porabe primerja z največjimi možnimi podnebnimi cilji;

44.  poudarja predlog Komisije iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da morajo mesta z najmanj 20 000 prebivalci pripraviti urbanistični načrt za ozelenitev, da bi ustvarili biotsko raznovrstne in dostopne urbane gozdove, parke in vrtove, mestne kmetije, zelene strehe in zidove ter drevorede; ponavlja, da bo ta ukrep pozitivno vplival na mikroklimo in zdravje v mestih, zlasti za ranljive skupine; spodbuja ta ukrep in poziva k uporabi političnih, regulativnih in finančnih orodij za njegovo izvajanje;

45.  poziva k vzpostavitvi učinkovitih regionalnih in medregionalnih mehanizmov sodelovanja pri preprečevanju naravnih nesreč, vključno z zmogljivostmi za odzivanje, upravljanjem in medsebojno pomočjo v primeru nesreč;

46.  poziva, naj ima kohezijska politika večjo vlogo pri podpiranju prizadevanj za preprečevanje tveganj, da bi se na regionalni in lokalni ravni prilagodili sedanjim in prihodnjim posledicam podnebnih sprememb;

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in državam članicam.

(1) UL C 23, 21.1.2021, str. 116. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015. (6) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 289. (8) UL L 347, 20.12.2013, str. 470. (9) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (10) UL L 347, 20.12.2013, str. 281. (11) UL L 198, 22.6.2020, str. 13. (12) UL C 28, 27.1.2020, str. 40. (13) Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28). (14) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (COM(2018)0372). (15) Člen 72b (predlog spremembe 513) iz stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0287). (16) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018)0375). (17) Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).