Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o evropski strategiji za podatke (2020/2217(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadeva konkurenčnost industrije EU in se med drugim nanaša na ukrepe za boljše izkoriščanja industrijskega potenciala inovacij in tehnološkega razvoja,
– ob upoštevanju člena 114 PDEU,
– ob upoštevanju členov 2 in 16 PDEU,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2020 o strategiji za odprtokodno programsko opremo za obdobje 2020–2023 (C(2020)7149),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066) in končnega poročila strokovne skupine na visoki ravni za izmenjavo podatkov med podjetji in javnimi organi z naslovom „Towards a European strategy on business-to-government data sharing for the public interest“ (Na poti k evropski strategiji za izmenjavo podatkov med podjetji in javnimi organi za javni interes),
– ob upoštevanju začetne ocene učinka Komisije z dne 2. julija 2020 z naslovom „Zakonodajni okvir za upravljanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov“,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. aprila 2020 z naslovom „Usmeritve v zvezi z varstvom podatkov za aplikacije, ki podpirajo boj proti pandemiji COVID-19“(1),
– ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2020/518 z dne 8. aprila 2020 o skupnem naboru orodij za uporabo tehnologije in podatkov za boj proti krizi zaradi COVID-19 in izhod iz nje, zlasti v zvezi z mobilnimi aplikacijami in uporabo anonimiziranih podatkov o mobilnosti(2),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja(3) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o odprtih podatkih),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 6. junija 2018 o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. aprila 2018 z naslovom „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ (COM(2018)0232) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2018)0125),
– ob upoštevanju priporočila Komisije (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju(4),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2017 z naslovom „Vmesni pregled izvajanja strategije za enotni digitalni trg: povezani enotni digitalni trg za vse“ (COM(2017)0228) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2017)0155),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom „Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva“ (COM(2017)0009) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2017)0002),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg - evropski gigabitni družbi naproti“ (COM(2016)0587) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2016)0300),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Digitalizacija evropske industrije: Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga“ (COM(2016)0180) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2016)0110),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi“ (COM(2016)0178) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2016)0106) in (SWD(2016)0107),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(5),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji(6),
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(7) (direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom „Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti“ (COM(2014)0442) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2014)0214),
– ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza(8) (direktiva o inteligentnih prometnih sistemih) in njenih delegiranih aktov,
– ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)(9),
– ob upoštevanju skupnega evropskega časovnega načrta z dne 15. aprila 2020 za odpravo ukrepov za zajezitev covida-19,
– ob upoštevanju skupne izjave držav članic z dne 15. oktobra 2020 o gradnji oblaka naslednje generacije za podjetja in javni sektor v EU,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. junija 2020 o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope(10),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2019 o prihodnosti visoko digitalizirane Evrope po letu 2020: krepitev digitalne in gospodarske konkurenčnosti v Uniji ter digitalna kohezija,
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 16. julija 2020 v zadevi C-311/18 (Schrems II),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(11),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o celoviti evropski industrijski politiki na področju umetne inteligence in robotike(12),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije(13),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2016 z naslovom „Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti“(14),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme(15),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2019 o avtonomni vožnji v evropskem prometu(16),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom „Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva“(17),
– ob upoštevanju ugotovitev letnega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe z dne 11. junija 2020,
– ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 5. junija 2020 z naslovom „Kako graditi boljše: trajnostno in odporno okrevanje po covidu-19“,
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0027/2021),
A. ker digitalizacija še naprej spreminja gospodarstvo, družbo in vsakdanjik državljanov in ker so gonilo teh sprememb prav podatki, katerih količina se vsakih 18 mesecev podvoji; ker naj bi se količina podatkov, shranjenih po vsem svetu, povečala s 33 zetabajtov (ZB) leta 2018 na 175 ZB leta 2025(18); ker se bodo ti procesi v prihodnosti še pospeševali;
B. ker digitalizacija ni le gospodarska priložnost, temveč je pomembna tudi za varnost, geopolitično odpornost in strateško avtonomijo Unije;
C. ker EU potrebuje dosegljivo, interoperabilno, prožno, razširljivo in zanesljivo arhitekturo IT, ki bo lahko podprla najbolj inovativne aplikacije; ker je umetna inteligenca ena od strateških tehnologij 21. stoletja v Evropi in v svetu(19); ker je v EU potrebna tudi ustrezna infrastruktura, zlasti visokozmogljiva strojna oprema za izvajanje aplikacij in shranjevanje podatkov;
D. ker so podatki bistven vir za trajnostno oživitev gospodarstva, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; ker bi lahko podatkovno vodene tehnologije pomenile priložnost za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi škodljivim in nevarnim delovnim razmeram ter spodbujanje družbenega napredka in bi lahko imele ključno vlogo pri prehodu na zeleno in podnebno nevtralno družbo ter pri spodbujanju konkurenčnosti Evrope in njenih podjetij v svetu;
E. ker bi morala biti evropska strategija za podatke skladna s strategijami za mala in srednja podjetja ter za industrijo, saj bo med drugim ključna za doseganje ciljev industrijske politike in bo koristila evropskim podjetjem, tudi malim in srednjim podjetjem (MSP), ter jim bo pomagala pri uspešnem soočanju z digitalnim prehodom; ker na področju naprednih digitalnih tehnologij še vedno zeva vrzel med veliki podjetji in MSP; ker spodbujanje uporabe podatkov ter povečevanje dostopa do podatkov in njihove razpoložljivosti, skupaj z večjo pravno varnostjo, lahko pomenita konkurenčno prednost za mikro podjetja, MSP ter zagonska podjetja, zaradi katere bodo ta lahko izkoristila prednosti digitalnega prehoda;
F. ker so podatki, ki jih ustvarijo javni sektor in vlade na nacionalni in lokalni ravni, vir, ki lahko močno spodbuja gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, se lahko izkoristi pri razvoju sistemov umetne inteligence in podatkovne analitike ter prispeva k močnejši, konkurenčnejši in bolj medsebojno povezani industriji;
G. ker obstajajo različne pobude za spodbujanje udeležbe žensk in večje raznolikosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT); ker so na vseh področjih digitalne tehnologije še vedno prisotne razlike med spoloma, pri čemer so te največje na področju umetne inteligence in kibernetske varnosti; ker ta razlika med spoloma konkretno vpliva na razvoj umetne inteligence, ki so jo zasnovali predvsem moški, s čimer se ohranjajo in krepijo stereotipi in predsodki;
H. ker Komisija v svojem poročilu o evropski strategiji za podatke navaja, da je okoljski odtis IKT ocenjen na 5–9 % svetovne porabe električne energije in več kot 2 % svetovnih emisij toplogrednih plinov; ker lahko digitalni sektor veliko prispeva k zmanjšanju svetovnih emisij ogljika; ker bi lahko po podatkih študije Skupnega raziskovalnega središča Komisije o umetni inteligenci iz leta 2018 podatkovni centri in prenos podatkov predstavljali od 3 do 4 % celotne porabe električne energije v Uniji; ker Komisija pričakuje, da se bo v obdobju 2018–2030 poraba podatkovnih centrov povečala za 28 %(20); ker 47 % emisij ogljika iz digitalnega sektorja izhaja iz potrošniške opreme, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in drugi izdelki z omrežno povezavo; ker je treba zmanjšati ekološki odtis digitalne tehnologije, zlasti količino odpadne električne in elektronske opreme;
I. ker mora Unija nujno ukrepati, da bo lahko izkoristila prednosti podatkov, in sicer z izgradnjo konkurenčne, inovacijam prijazne, etično trajnostne, zaupanja vredne in varne podatkovne družbe in ekonomije, ki bo osredotočena na človeka in ki bo spoštovala človekove pravice, temeljne in delavske pravice, demokracijo in načelo pravne države, in katere cilj bo zgraditi novo, odprto in vključujoče gospodarstvo znanja v sodelovanju z izobraževalnim sistemom in kulturnimi podjetji, ki bo zagotavljala pravico do kakovostnega izobraževanja in podjetništva, zlasti za nove generacije, ter spodbujala socialne inovacije in nove poslovne modele; ker lahko naložbe v znanja in veščine v oblaku ter masovne podatke podjetjem, ki še niso prevzela te tehnologije, pomagajo izboljšati njihovo poslovanje; ker morajo biti podjetja, ki naj bi bila tehnološko vodilna, stalno obveščena o najnovejših inovacijah, da ne bi izgubila svoje konkurenčne prednosti;
J. ker je za trge v oblaku (to je infrastruktura, računalniško okolje in programje kot storitev – IaaS, PaaS in SaaS) značilna visoka stopnja tržne koncentracije, kar lahko zagonska podjetja, MSP in druge evropske akterje postavi v slabši konkurenčni položaj v podatkovnem gospodarstvu; ker bi morala Komisija zagotoviti konkurenčne trge prek interoperabilnosti, prenosljivosti in odprte infrastrukture ter ostati pozorna na morebitne zlorabe tržne moči s strani prevladujočih akterjev;
K. ker bi moral biti sistem EU za opazovanje zemlje Copernicus zgled družbeno–gospodarskih koristi, ki jih ima lahko velika količina brezplačnih in odprto dostopnih podatkov za državljane in podjetja iz EU;
L. ker bi bilo treba pri uporabi osebnih podatkov in mešanih industrijskih podatkov vedno spoštovati splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah; ker bi glede na podatke Eurobarometra 46 % Evropejcev želelo bolj dejavno nadzorovati uporabo svojih osebnih podatkov, vštevši podatke o zdravju, porabi energije in nakupovalnih navadah;
M. ker člen 8(1) Listine in člen 16(1) PDEU določata, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj;
N. ker je v Listini določeno tudi, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, ki obsega tudi svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja informacij ali idej, ne da bi se v to vmešavali javni organi in ne glede na državne meje;
O. ker obdelovanje podatkov delavcev postaja vse bolj zapleteno; ker delavci v vse več okoliščinah prihajajo v stik s tehnologijami, aplikacijami, programsko opremo, sledilnimi napravami, družbenimi mediji ali napravami v vozilih, ki spremljajo njihovo zdravje, biomedicinske podatke, komunikacije in interakcije z drugimi ter njihovo raven dejavnosti in osredotočenosti ali obnašanje; ker bi morali biti delavci in sindikati bolj vključeni v oblikovanje teh obdelav podatkov; ker zaposlovanje obravnava le člen 88 splošne uredbe o varstvu podatkov;
P. ker se lahko pobude za izmenjavo podatkov med podjetji (B2B) in med podjetji ter vlado (B2G) uporabijo za reševanje družbenih in okoljskih izzivov; ker lahko spodbude za izmenjavo podatkov med drugim vključujejo pravično nadomestilo, izmenjavo dobre prakse in programe javnega priznanja;
Q. ker bi si bilo treba prizadevati za ustrezno izvrševanje s posebnim poudarkom na omejitvi namena in najmanjšem obsegu podatkov; ker bi moralo varstvo zasebnosti ostati prednostna naloga; ker obstajajo neosebni podatki, ki spoštujejo Uredbo (EU) 2018/1807 o prostem pretoku neosebnih podatkov, ter podatki javnega sektorja, ki spoštujejo direktivo o odprtih podatkih;
R. ker je zdravje še posebej občutljivo področje za obdelavo osebnih podatkov in ker se osebni podatki o pacientovem zdravju ne bi smeli sporočati brez njegovega popolnega in informiranega soglasja; ker je na zdravstvenem področju pomembno zlasti zagotoviti visok standard varstva pravic posameznikov in spoštovati načeli omejevanja in najmanjšega obsega podatkov;
S. ker bi morala skupna evropska strategija za podatke koristiti evropskemu prometnemu in turističnemu sektorju ter prispevati k prehodu na varen, trajnosten in učinkovit prometni sistem, obenem pa tudi zagotoviti zadostno interoperabilnost z drugimi sektorji;
T. ker je izmenjava podatkov v prometnem sektorju namenjena izboljšanju upravljanja prometa, s tem pa tudi varnosti, trajnosti, najmanjšemu obsegu podatkov ter učinkovitosti potniškega in tovornega prometa;
U. ker je Unija že začela sprejemati ukrepe, da bi uredila uporabo in hrambo podatkov v prometu, med drugim z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga(21), Direktivo (EU) 2019/1936 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture(22), Uredbo (EU) 2019/1239 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor(23) ter s predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/757, da bi se ustrezno upošteval svetovni sistem zbiranja podatkov o porabi goriva ladij (COM(2019)0038);
V. ker bi morala Unija na svetovni ravni dejavno sodelovati pri oblikovanju pravil in standardov, ki bodo temeljila na njenih vrednotah;
W. ker bo vsaj 20 % sredstev v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost na voljo za digitalno infrastrukturo in zmogljivosti, kar bo spodbudilo digitalni prehod v Uniji in s tem podprlo podatkovno gospodarstvo;
Splošno
1. pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za podatke; meni, da bo ta strategija predpogoj za preživetje evropskih podjetij in njihovo konkurenčnost v svetu ter za napredek univerz, raziskovalnih središč in nastajajoče umetne inteligence, pomenila pa bo tudi ključni korak k oblikovanju podatkovne družbe, ki bo temeljila na pravicah in vrednotah EU, ter k opredelitvi pogojev in vzpostavitvi vodilne vloge Unije v podatkovnem gospodarstvu, kar bo privedlo do boljših storitev, trajnostne rasti in kakovostnih delovnih mest; meni, da je zagotavljanje zaupanja v digitalne storitve in varne pametne proizvode temeljnega pomena za rast in razcvet enotnega digitalnega trga ter da bi to moral biti osrednji element javne politike in poslovnih modelov;
2. ugotavlja, da je pandemija covida-19 razkrila vlogo in potrebo po kakovostni izmenjavi zbirk podatkov, informacij in podatkov v realnem času ter pomanjkljivostih v infrastrukturi in interoperabilnosti različnih aplikacij v državah članicah; poudarja vpliv digitalne preobrazbe in razpoložljivosti širokega nabora tehnologij na gospodarstvo in družbo Unije; pozdravlja zavezo za vzpostavitev panožnih podatkovnih prostorov; meni, da je poleg drugih pobud nujno treba pospešiti oblikovanje skupnega evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora;
3. poudarja, da mora biti prihodnja zakonodaja o podatkih zasnovana tako, da bo olajšala tehnološki razvoj, inovacije, dostop do podatkov, interoperabilnost in čezmejno prenosljivost podatkov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede oceno in pregled obstoječe zakonodaje, da bi ocenila, katere prilagoditve in dodatne zahteve so potrebne za podporo podatkovni družbi in gospodarstvu ter za zaščito poštene konkurence in pravne jasnosti za vse zadevne akterje; poziva Unijo, naj prevzame vodilno vlogo pri vzpostavljanju mednarodnega okvira za podatke, pri tem pa spoštuje mednarodna pravila;
4. poziva, naj Komisija za spodbujanje inovacij in sprejemanja novih digitalnih tehnologiji opravi predhodne ocene učinka o tem, ali je za podatkovno vodeno digitalno gospodarstvo treba spremeniti ali prilagoditi sedanji pravni okvir za pravice intelektualne lastnine; pozdravlja, da namerava Komisija revidirati direktivo o bazah podatkov(24) in podrobneje pojasniti uporabo Direktive (EU) 2016/943 o poslovnih skrivnostih(25);
5. meni, da mora prost pretok podatkov v Uniji ostati temeljno načelo, in poudarja njegovo ključno vlogo pri izkoriščanju celotnega potenciala podatkovnega gospodarstva; poudarja, da bo zaradi znatnega povečanja količin podatkov, ki so na voljo, predvsem zaradi pametnih povezanih izdelkov, širšega dostopa do podatkov in njihove uporabe, morda treba obravnavati izzive v zvezi s kakovostjo podatkov, njihovo pristranskostjo ter njihovim varstvom in varnostjo ali nepoštenimi pogoji poslovanja; meni, da doseganje ciljev strategije za podatke ne bi smelo neupravičeno izkrivljati konkurenčnega trga v Uniji;
6. opozarja, da morata biti obdelava osebnih podatkov, zajemši njihov prenos, vedno v skladu s pravnim redom Unije na področju varstva podatkov, kar mora upoštevati tudi vsa prihodnja panožna ali namenska zakonodaja;
7. želi spomniti, da morajo biti v skladu z splošno uredbo o varstvu podatkov vsi prihodnji ukrepi o obdelavi osebnih podatkov pod nadzorom organov za varstvo podatkov, da se pri inovacijah upošteva tudi vpliv na pravice državljanov; poziva, naj akti temeljijo na obstoječi zakonodaji, zlasti s splošno uredbo o varstvu podatkov, in naj bodo z njo usklajeni;
8. poudarja, da krovni sklop pravil ne bi smel oslabiti veljavnih direktiv, denimo direktive o inteligentnih prometnih sistemih, in da bo vzpostavitev okolja za souporabo podatkov bistvena za EU v prihodnjih letih; poziva Komisijo, naj v prihodnjo revizijo direktive o inteligentnih prometnih sistemih vključi souporabo podatkov, predvsem na področju sistemov za izdajanje in rezervacijo vozovnic;
Vrednote in načela
9. meni, da si mora Unija prizadevati za upravljanje podatkov po vsej EU ter za podatkovno družbo in gospodarstvo, osredotočeno na človeka, ki temelji na vrednotah Unije, kot so zasebnost, preglednost in spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, ter državljanom omogoča sprejemanje smiselnih odločitev o podatkih, ki so jih ustvarili ali so z njimi povezani;
10. poudarja, da bi morali imeti posamezniki popoln nadzor nad svojimi podatki in da jim je treba dodatno pomagati pri uveljavljanju pravic do varstva podatkov in zasebnosti v zvezi s podatki, ki jih ustvarjajo; poudarja, da splošna uredba o varstvu podatkov določa pravico do prenosljivosti podatkov in pravico posameznika, na katerega se podatki nanašajo, da do njih dostopa, jih popravi ali izbriše; pričakuje, da bodo prihodnji predlogi podpirali uživanje in smiselno izvajanje teh pravic; poudarja, da je svobodna izmenjava podatkov v skladu z načelom omejitve namena iz splošne uredbe o varstvu podatkov omejena na neosebne podatke, na primer industrijske ali komercialne podatke, ali varno, učinkovito in nepovratno anonimizirane osebne podatke, zajemši mešane nabore podatkov; poudarja, da je treba izključiti vsakršno zlorabo podatkov, tudi prek množičnega nadzora;
11. opozarja, da bi morala biti dobro zgrajena podatkovna družba in gospodarstvo zasnovana tako, da bi koristila vsem potrošnikom, delavcem, podjetnikom, zagonskim podjetjem ter MSP, pa tudi raziskovalcem in lokalnim skupnostim, spoštovala delavske pravice, ustvarjala kakovostna delovna mesta brez poslabšanja delovnih pogojev, izboljšala kakovost življenja državljanov EU ter zmanjšala obstoječe digitalne vrzeli, ne da bi ustvarjale nove, zlasti za ranljive skupine in tiste, ki so prikrajšani za sposobnosti in dostop do digitalnih orodij;
12. poziva Komisijo, naj okrepi vlogo potrošnikov, pri čemer naj posebno pozornost nameni nekaterim skupinam potrošnikov, ki veljajo za ranljive; meni, da bi lahko industrijski podatki in podatki državljanov pomagali pri razvoju inovativnih digitalnih in trajnostnih rešitev za proizvode in storitve, ki bi koristile evropskim potrošnikom;
13. poudarja, da so vse večje količine ter razvoj, izmenjevanje, shranjevanje in obdelava industrijskih in javnih podatkov v Uniji vir trajnostne rasti in inovacij, ki bi ga bilo treba izkoristiti, ob spoštovanju zakonodaje Unije in držav članic na področju varstva podatkov, konkurence in pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da trg podatkom pripisuje vse večjo vrednost; meni, da je mogoče zagotoviti gospodarsko rast z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev ter konkurenčnega, večplastnega in pravičnega tržnega gospodarstva, hkrati pa zagotoviti interoperabilnost in dostop do podatkov za akterje vseh velikosti, da bi preprečili tržna neravnovesja;
14. poudarja, da mora strategija za podatke podpirati in prispevati k trajnostnosti, zelenemu dogovoru in podnebnim ciljem Unije, med njimi podnebni nevtralnosti do leta 2050, pa tudi k odpornemu okrevanju gospodarstva in socialne kohezije v Uniji; poudarja, da ima lahko IKT pozitivno vlogo pri zmanjševanju emisij ogljika v številnih sektorjih; poziva k ukrepom za zmanjšanje ogljičnega odtisa sektorja IKT z zagotavljanjem učinkovite rabe energije in virov, tudi glede na eksponentno rast obdelave podatkov in njene okoljske učinke, ter v zvezi s tem opozarja na cilje Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030;
Upravljanje podatkov in podatkovni prostori
15. podpira oblikovanje okvira za upravljanje podatkov in skupnih evropskih podatkovnih prostorov, za katere bi morala veljati pravila EU in ki bi morali zajemati preglednost, interoperabilnost, souporabo, dostop, prenosljivost in varnost podatkov, da bi okrepili pretok in ponovno uporabo neosebnih ali osebnih podatkov, ki so v celoti skladni s splošno uredbo o varstvu podatkov in varno anonimizirani tako v industrijskem kot v javnem okolju ter v posameznih panogah in med njimi;
16. opozarja, da mora model upravljanja podatkov, tudi skupni evropski podatkovni prostori, temeljiti na decentraliziranem okolju za upravljanje s podatki, da bi podprli nastanek in rast interoperabilnih in varnih podatkovnih ekosistemov; poudarja, da bi morali ti prostori izkoristiti potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov ali shem za souporabo podatkov, ki so lahko organizirane porazdeljeno ali centralizirano;
17. meni, da so storitve upravljanja podatkov in podatkovne arhitekture, zasnovane za shranjevanje, uporabo, ponovno uporabo in organizacijo podatkov, nujni sestavni deli vrednostne verige evropskega digitalnega gospodarstva; priznava, da se bo velik delež obdelave podatkov selil v obdelavo na robu, na primer k pametnim povezanim predmetom; podpira nadaljnje uveljavljanje decentraliziranih digitalnih tehnologij, ki posameznikom in organizacijam omogočajo upravljanje pretoka podatkov na podlagi samoodločanja, kot je tehnologija blokovne verige; poudarja, da stroški ter znanja in veščine, povezani z dostopom do podatkov in njihovim shranjevanjem, določajo hitrost, globino in obseg sprejema digitalnih infrastruktur in proizvodov, zlasti za MSP in zagonska podjetja;
18. poziva k ustanovitvi skupine strokovnjakov pod vodstvom Komisije, ki bi Komisiji pomagala in svetovala pri določanju skupnih smernic za upravljanje podatkov na ravni EU, da bi v EU interoperabilnost in souporaba podatkov postala resničnost; poziva Komisijo, naj si prizadeva za redno vključevanje držav članic, ustreznih agencij in drugih organov ter deležnikov, kot so državljani, civilna družba in podjetja, v prizadevanja za izboljšanje okvira upravljanja; poudarja, kako pomembno je usklajevanje regulatorjev, vključenih v podatkovno gospodarstvo;
19. poudarja, da bi morali pri skupnih evropskih podatkovnih prostorih dati prednost ključnim gospodarskim panogam, javnemu sektorju in drugim področjem javnega interesa; podpira vzpostavitev dodatnih tovrstnih podatkovnih prostorov v prihodnosti; poziva Komisijo, naj odpravi razdrobljenost enotnega trga in neutemeljena različna pravila v državah članicah, da bi omogočila razvoj skupnih podatkovnih prostorov v EU;
20. ugotavlja, da morajo biti skupni evropski podatkovni prostori dostopni vsem udeležencem na trgu, tako komercialnim kot nekomercialnim, vštevši zagonska podjetja in MSP, ter morajo izkoristiti priložnosti za sodelovanje z MSP, raziskovalnimi ustanovami, javno upravo in civilno družbo, hkrati pa povečati pravno varnost postopkov za uporabo podatkov za zasebne in javne akterje vseh velikosti; meni, da je nujno preprečiti vsa tveganja nepooblaščenega dostopa do skupnih evropskih podatkovnih prostorov in ustvariti orodja za preprečevanje morebitnih kršitev; poudarja pomen kibernetske varnosti, tudi sodelovanja z Agencijo EU za kibernetsko varnost (ENISA) in strokovnim centrom EU za kibernetsko varnost;
21. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo interoperabilne panožne podatkovne prostore, skladne s skupnimi smernicami, pravnimi zahtevami in protokoli za izmenjavo podatkov, da bi preprečile razdrobljenost in omogočile medpanožne inovacije; poudarja, da bi bilo treba pri upravljanju panožnih podatkovnih prostorov upoštevati zahteve in postopke, določene v panožni zakonodaji; vztraja, da mora biti vsak subjekt, ki deluje v EU in uporablja evropske podatkovne prostore, upoštevati zakonodajo EU;
22. spodbuja Komisijo, naj uporablja skupne evropske podatkovne prostore za krepitev zaupanja, sprejetje skupnih standardov in ureditev ter spodbujanje oblikovanja dobro zasnovanih programskih vmesnikov skupaj z močnimi avtentikacijskimi mehanizmi, poleg tega pa naj razmisli o tem, da bi inovacije in nove poslovne modele ter nova orodja za upravljanje in obdelavo podatkov tako v javnem kot zasebnem sektorju preskušala v predhodno dogovorjenih, jasno opredeljenih in časovno omejenih preskusnih okoljih („peskovnikih“);
23. meni, da bi dobro zasnovani programski vmesniki zagotovili osnoven dostop do podatkov in interoperabilnost v podatkovnih prostorih ter omogočili tudi avtomatizirano interoperabilnost v realnem času med različnimi storitvami in v javnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov še izboljšajo dostop posameznikov do učinkovitih pravnih sredstev ter zagotovijo interoperabilnost in prenosljivost podatkov digitalnih storitev, še zlasti pa naj s programskimi vmesniki uporabnikom omogočijo, da se povezujejo z različnimi platformami, ter povečajo izbiro možnosti med različnimi vrstami sistemov in storitev;
24. ugotavlja, da je treba akterjem iz zasebnega in javnega sektorja, zlasti MSP in zagonskim podjetjem, pomagati pri prepoznavanju in izkoriščanju podatkov, ki jih ustvarjajo in posedujejo; poziva k ukrepom za izboljšanje najdljivosti podatkov za polnjenje podatkovnih prostorov z omogočanjem, organiziranjem, katalogiziranjem in oblikovanjem splošno sprejetih taksonomij ter čiščenjem rutinskih podatkov; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, da na voljo orodja ter sredstva iz obstoječih programov za izboljšanje najdljivosti metapodatkov v podatkovnih prostorih; poudarja pobude, kot je program Nordic Smart Government (pametna nordijska vlada), katerega cilj je MSP omogočiti prostovoljno samodejno izmenjavo podatkov v realnem času prek decentraliziranega digitalnega ekosistema;
25. opozarja na ključno vlogo posrednikov podatkov kot strukturnih spodbujevalnikov za organizacijo pretoka podatkov; pozdravlja načrte Komisije za klasifikacijo in certificiranje posrednikov, da bi ustvarili interoperabilne in nediskriminatorne podatkovne ekosisteme; poziva Komisijo, naj zagotovi interoperabilnost z razvojem minimalnih meril za posrednike podatkov; poziva Komisijo, naj pri opredeljevanju in zapolnjevanju vrzeli v standardizaciji podatkov sodeluje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami za določanje standardov;
26. poudarja, da je treba obravnavati morebitna vprašanja v zvezi z dostopom do podatkov o potrošnikih in njihovim nadzorom, zlasti za nekatere skupine potrošnikov, ki veljajo za ranljive, kot so mladoletniki, starejši ali invalidi; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se dosledno spoštujejo pravice vseh potrošnikov in da imajo lahko vsi potrošniki enake koristi od vzpostavitve enotnega trga za podatke; poudarja, da je treba pri obdelavi podatkov v sklopu mešanih naborov podatkov upoštevati veljavno zakonodajo, vključno s smernicami Komisije o Uredbi (EU) 2018/1807 o prostem pretoku neosebnih podatkov;
27. poudarja, da je treba vzpostaviti skupne evropske podatkovne prostore, s katerimi bi zagotovili prosti čezmejni in medpanožni pretok neosebnih podatkov, da bi se povečal pretok podatkov med podjetji, univerzami, ustreznimi deležniki in javnim sektorjem; v zvezi s tem poziva države članice, naj v celoti spoštujejo Uredbo (EU) 2018/1807, da se po vsej EU omogoči shranjevanje in obdelava podatkov brez neupravičenih ovir in omejitev;
28. opozarja, da osebnih in neosebnih podatkov, kot so industrijski podatki, ni mogoče vedno ločiti ali jih je težko in drago ločiti, zaradi česar trenutno velika količina podatkov ostaja neuporabljena; pri tem želi spomniti, da se nabori podatkov, v katerih so različne vrste podatkov neločljivo povezane, vedno obravnavajo kot osebni podatki, tudi če ti predstavljajo le majhen del celotnega nabora; poziva Komisijo in evropske organe za varstvo podatkov, naj zagotovijo dodatne smernice o zakoniti obdelavi podatkov in praksah glede uporabe mešanih naborov podatkov v industrijskih okoljih, pri čemer naj v celoti spoštujejo splošno uredbo o varstvu podatkov in Uredbo (EU) 2018/1807; meni, da bi bilo treba spodbujati uporabo tehnologije za varovanje zasebnosti, da bi povečali pravno varnost za podjetja, tudi z jasnimi smernicami in seznamom meril za učinkovito anonimizacijo; poudarja, da ima nadzor nad temi podatki vedno posameznik in bi ga bilo treba samodejno zaščititi; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi zakonodajnega okvira in jasne opredelitve horizontalnih in medpanožnih prostorov za osebne podatke vzporedno z drugimi podatkovnimi prostori ter naj dodatno pojasni izziv mešanih naborov podatkov; poziva Komisijo, naj okrepi vlogo državljanov in podjetij, na primer prek zaupanja vrednih posrednikov, kot so operaterji MyData, ki omogočajo prenose podatkov s soglasjem lastnikov in nudijo ustrezno raven podrobnih dovoljenj; poudarja, da je treba še naprej razvijati digitalne identitete, ki so bistveni temelj zanesljivega podatkovnega gospodarstva z mnogimi akterji; zato poziva Komisijo, naj revidira Uredbo (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu(26) ter objavi zakonodajni predlog o zanesljivi in varni evropski elektronski identifikaciji; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči, ali organizacije in predmeti, kot so senzorji, potrebujejo digitalne identitete za lažjo čezmejno uporabo storitev zaupanja, ki so bistvene za podatkovno gospodarstvo z mnogimi akterji;
29. poudarja, da je mogoče izboljšati kakovost preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in preprečiti morebitno pristranskost z zbiranjem zanesljivih podatkov, ki so dani na voljo javnosti, civilni družbi in neodvisnim strokovnjakom; poudarja, da morajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri dostopu do osebnih podatkov v javni ali zasebni lasti v podatkovnih prostorih spoštovati evropsko in nacionalno zakonodajo, se strogo omejiti na nujno potrebno in sorazmerno ter upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe; poudarja, da bi morala biti uporaba osebnih podatkov javnim organom dovoljena le pod strogim demokratičnim nadzorom in ob dodatnih zaščitnih ukrepih za preprečevanje njihove zlorabe;
30. ugotavlja, da je izmenjava podatkov med državami članicami na področju pravosodja in notranjih zadev pomembna za večjo varnost državljanov EU in da je treba temu nameniti ustrezna sredstva; poudarja pa, da bi morale agencije na področju pravosodja in notranjih zadev pri obdelavi, uporabi in upravljanju osebnih informacij in podatkov v predlaganih podatkovnih prostorih uporabljati strožje zaščitne ukrepe;
31. podpira namero Komisije, da bo spodbujala razvoj devetih skupnih evropskih podatkovnih prostorov za industrijo (proizvodnja), zeleni dogovor, mobilnost, zdravje, finance, energetiko, kmetijstvo, javno upravo ter znanja in spretnosti; poziva k njihovemu hitremu razvoju; podpira možnost razširitve koncepta skupnih evropskih podatkovnih prostorov tudi na druge panoge;
32. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti nekaterim panogam, kot je zdravstvo; se strinja s Komisijo, da bi morali imeti državljani EU varen dostop do celovitega elektronskega zdravstvenega zapisa o svojem zdravju in da bi morali ohraniti nadzor nad osebnimi zdravstvenimi podatki ter imeti možnost, da jih varno delijo s pooblaščenimi tretjimi osebami, nepooblaščen dostop pa bi bil v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov prepovedan; poudarja, da bi morali zavarovalnicam ali drugim ponudnikom storitev, ki imajo pravico dostopati do informacij v aplikacijah za e-zdravje, prepovedati uporabo podatkov iz teh aplikacij za namene diskriminacije, tudi razlik pri določanju cen, saj bi bilo to v nasprotju s temeljno pravico dostopa do zdravstva;
33. opozarja, da je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov po členu 9 splošne uredbe o varstvu podatkov načeloma prepovedana, je pa nekaj natančno določenih izjem, za katere veljajo posebna pravila obdelave in vedno tudi obveznost, da se oceni vpliv na varstvo podatkov; poudarja morebitne katastrofalne in nepovratne posledice neupravičene ali nezavarovane obdelave občutljivih podatkov za posameznike, na katere se nanašajo;
34. z zadovoljstvom pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju skupnega evropskega trga za podatke, vključno s skupnim evropskim podatkovnim prostorom za mobilnost, in se zaveda velikega gospodarskega potenciala;
35. poudarja, da bi bil ta evropski podatkovni prostor zelo zanimiv za evropsko prometno in logistično panogo, saj bi lahko izboljšali učinkovitost organizacije in upravljanja tokov tovornega in potniškega prometa, pa tudi bolje in učinkoviteje uporabljali infrastrukturo in sredstva po vsem vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T);
36. poudarja tudi, da bi ta evropski podatkovni prostor zagotovil boljšo prepoznavnost dobavne verige, upravljanje prometnih in tovornih tokov v realnem času ter interoperabilnost in multimodalnost, hkrati pa bo poenostavil in zmanjšal upravno breme v omrežju TEN-T, zlasti za čezmejne odseke;
37. poudarja, da bi se lahko s souporabo podatkov izboljšala učinkovitost upravljanja prometa in varnost na cestah za vse načine prevoza; poudarja potencialne koristi souporabe podatkov, kot so na primer navigacija za izogibanje prometu v realnem času in obvestila za zamude v javnem prometu v realnem času, za prihranek pri dodatnem delovnem času, za večjo učinkovitost in izogibanje zastojem;
38. predlaga, naj Komisija v postopku vzpostavljanja regulativnega okvira za interoperabilno izmenjavo podatkov v železniškem prometu revidira Uredbo (EU) št. 454/2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema(27) in Uredbo Komisije (EU) št. 1305/2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom telematske aplikacije za tovorni promet železniškega sistema v Evropski uniji(28);
39. pozdravlja podporo Komisije za vzpostavitev skupnega evropskega kmetijskega podatkovnega prostora; opozarja na potencial kmetijskih podatkov in obsežnega dostopa do njih za povečanje trajnostnosti, konkurenčnosti in uporabe virov v celotni agroživilski in gozdarski verigi, prispevanje k razvoju inovativnih in trajnostnih tehnik, izboljšanje dostopa potrošnikov do ustreznih informacij ter zmanjšanje živilskih odpadkov in ekološkega odtisa panoge; poziva pristojne organe držav članic, naj okrepijo in vlagajo v razvoj orodij za zbiranje in obdelavo podatkov za kmetijske podpanoge, pa tudi za podatke o izvozu in uvozu, med drugim kmetijskega blaga in izdelkov;
40. poziva Komisijo, naj preuči potencialne koristi in obseg vzpostavitve skupnih evropskih podatkovnih prostorov za kulturno in ustvarjalno industrijo in panoge ter za kulturno dediščino; poudarja, da ima kulturni sektor veliko količino podatkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, kar bi lahko skupaj z drugimi viri, vštevši odprte vire podatkov in podatkovno analitiko, pomagalo kulturnim ustanovam;
41. poziva k vzpostavitvi evropskega podatkovnega prostora za turizem, da bi vsem akterjem v panogi, predvsem MSP, zagotovili koristi od ogromnih količin podatkov za izvajanje ukrepov in projektov na regionalni in lokalni ravni, poleg tega pa bi omogočili okrevanje in spodbudili digitalizacijo;
42. podpira pobudo Komisije za oblikovanje strogo opredeljenega vseevropskega pristopa k podatkovnemu altruizmu in za vzpostavitev jasne opredelitve in pravil glede podatkovnega altruizma v skladu z načeli EU o varstvu podatkov, predvsem omejitev namena, ki zahteva, da se podatki obdelujejo za „določene, izrecne in zakonite namene“; podpira predlog Komisije, da bi moral biti podatkovni altruizem vedno pogojen z informiranim soglasjem o in bi ga bilo mogoče kadar koli preklicati; poudarja, da je treba podatke, darovane kot del podatkovnega altruizma, obdelovati za namene v splošnem interesu in jih ne bi smeli uporabljati izključno za komercialne namene;
43. poziva, da bi moral okvir za upravljanje podatkov spodbujati načelo „podatki za javno dobro“, ob tem pa vedno varovati pravice državljanov EU;
44. poudarja, da posameznikov ne bi smeli siliti v to, da delijo podatke, ter da te odločitve ne bi smele biti vezane na neposredne koristi ali prednosti za tiste, ki bi dovolili uporabo svojih osebnih podatkov;
Akt o podatkih, dostop in interoperabilnost
45. poziva Komisijo, naj pripravi akt o podatkih, s katerim bo v vseh sektorjih podprla in omogočila vse večji in pošten pretok podatkov med podjetji (B2B), med podjetji in javnimi organi (B2G) in med javnimi organi in podjetji (G2B) ter med javnimi organi (G2G) v vseh sektorjih;
46. spodbuja Komisijo, naj spodbuja kulturo souporabe podatkov in prostovoljne sisteme za souporabo podatkov, kot so izvajanje dobre prakse, pravični vzorčni pogodbeni sporazumi in varnostni ukrepi; ugotavlja, da mora prostovoljna souporaba podatkov temeljiti na trdnem zakonodajnem okviru, ki bo zagotovil zaupanje, podjetja pa spodbujal, da dajo podatke na voljo tretjim subjektom, zlasti prek meja; poziva Komisijo, naj pojasni pravice do uporabe, zlasti v tržnem okolju B2B in B2G; poziva Komisijo, naj spodbuja podjetja k izmenjavi svojih podatkov, bodisi izvirnih, pridobljenih ali soustvarjenih, po možnosti prek sistema nagrajevanja in drugih spodbud, ob spoštovanju poslovnih skrivnosti, občutljivih podatkov in pravic intelektualne lastnine; spodbuja Komisijo, naj razvije sodelovalne pristope za souporabo podatkov in standardizirane sporazume o podatkih, da bi izboljšali predvidljivost in verodostojnost; poudarja, da morajo pogodbe določati jasne obveznosti in odgovornosti, ko gre za dostop, obdelavo, souporabo in hrambo podatkov, da bi omejili zlorabo tovrstnih podatkov;
47. ugotavlja, da tržna neravnovesja, ki izhajajo iz koncentracije podatkov, omejujejo konkurenco, povečujejo ovire za vstop na trg ter zmanjšujejo širši dostop do podatkov in njihovo uporabo; ugotavlja, da pogodbeni dogovori med podjetji ne zagotavljajo vedno ustreznega dostopa malih in srednjih podjetij do podatkov zaradi razlik v pogajalski moči ali strokovnem znanju; ugotavlja, da bi moral biti dostop do podatkov v nekaterih specifičnih okoliščinah obvezen, kot v primeru sistematičnih neravnovesij v vrednostnih verigah podatkov med podjetji, na primer prek dobro zasnovanih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, ki akterjem vseh velikosti zagotavljajo pravičen dostop, ali z izvajanjem pravil o konkurenci za preprečevanje nepoštenih ali nezakonitih praks poslovanja med podjetji; poudarja, da so takšna neravnovesja prisotna v različnih sektorjih;
48. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo pravice in obveznosti akterjev v zvezi z dostopom do podatkov, ki so jih pomagali ustvariti, in izboljšajo njihovo ozaveščenost, zlasti o pravici dostopa do podatkov in njihovega prenosa ter pravici, da od druge stranke zahtevajo, naj podatke preneha uporabljati, popravi ali izbriše, hkrati pa naj opredelijo imetnike in razmejijo naravo teh pravic; poziva Komisijo, naj jasno opredeli pravico akterjev pri udeležbi v ekonomski vrednosti, ustvarjeni z aplikacijami, ki jih omogoča uporaba podatkov, ki so jih pomagali ustvariti;
49. meni, da je treba tako na nacionalni ravni kot na ravni EU spodbuditi nudenje pravne in tehnične podpore podjetjem, zlasti mikropodjetjem, malim in srednjim podjetjem in zagonskim podjetjem, na primer prek evropskih vozlišč za digitalne inovacije v okviru programa za digitalno Evropo, da bi okrepili uporabo in izmenjavo podatkov ter izboljšali skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov; meni, da bi bilo treba dostop do soustvarjenih podatkov zagotoviti na način, ki spoštuje temeljne pravice ter podpira enake konkurenčne pogoje in udeležbo socialnih partnerjev, tudi na ravni podjetja; poudarja, da je treba tehnično omogočiti te pravice do dostopa in jih odobriti s standardnimi vmesniki;
50. poziva vse institucije EU in države članice ter lokalne in regionalne uprave, naj bodo zgled ter naj vzpostavijo storitve v realnem času in politiko, ki bo temeljila na podatkih v realnem času; poudarja, da je digitalizacija priložnost za javne uprave, da zmanjšajo nepotrebno upravno breme in odpravijo ovire v javnih organih, da bi učinkoviteje upravljale neosebne podatke, kar bo koristilo razvoju in zagotavljanju javnih storitev;
51. poziva, naj se poveča in izboljša sekundarna uporaba varno anonimiziranih osebnih podatkov ter uporaba tehnologij za izboljšanje in ohranjanje zasebnosti, zlasti pri izmenjavi med javnimi organi in podjetji oz. med javnimi organi, da bi spodbudili inovacije in raziskave ter izboljšali storitve v javnem interesu; poudarja, da so potrebna orodja za zagotovitev, da so te sekundarne uporabe vedno popolnoma skladne z zakonodajo EU o varstvu podatkov in zasebnosti; poudarja, da dostop do podatkov ne izključuje zasebnosti;
52. poudarja tudi, da mora biti uporaba združenih osebnih podatkov, pridobljenih iz družbenih medijev, vedno v skladu z uredbo o varstvu podatkov ali pa morajo biti ti resnično nepovratno anonimizirani; poziva Komisijo, naj spodbuja dobro prakso pri anonimizacijskih tehnikah in dodatno podpre raziskave postopka deanonimizacije in njenega preprečevanja; poziva Evropski odbor za varstvo podatkov, naj posodobi ustrezne smernice; vendar svari pred tem, da bi se zanašali na avtomatizacijo kot tehniko za zaščito zasebnosti, saj je popolna anonimizacija v nekaterih primerih skoraj nemogoča;
53. poudarja vlogo javnega sektorja pri spodbujanju inovativnega in konkurenčnega podatkovnega gospodarstva; v zvezi s tem poudarja, da je treba preprečiti, da bi v zvezi z javno zbranimi podatki ali podatki v splošnem javnem interesu, ki jih zberejo zasebni subjekti, prišlo do vezanosti na enega samega ponudnika storitev ali do tehnološke vezanosti; poziva, naj postopki javnega naročanja in programi financiranja vsebujejo tudi zahteve o poznejšem dostopu do podatkov, interoperabilnosti in prenosljivosti na podlagi skupnih tehničnih standardov; podpira uporabo odprtih standardov, odprtokodne programske in strojne opreme, odprtokodnih platform in po potrebi odprtih, dobro zasnovanih vmesnikov za aplikacijsko programiranje, da bi dosegli interoperabilnost; poudarja, da je treba zaščititi in spodbujati dostop malih in srednjih podjetij in zlasti zagonskih podjetij do postopkov javnega naročanja v okviru digitalizacije javnih uprav, da se spodbudi oblikovanje dinamičnega in konkurenčnega evropskega digitalnega sektorja;
54. poudarja, da bi se morala z izmenjavo podatkov povečati konkurenčnost, in spodbuja Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu za podatke;
55. poziva Komisijo, naj glede izmenjave podatkov med podjetji in javnimi organi dodatno opredeli, v kakšnih okoliščinah in pogojih ter s kakšnimi spodbudami bi moral biti zasebni sektor zavezan izmenjavi podatkov z javnim sektorjem, na primer za potrebe organizacije javnih storitev, ki temeljijo na podatkih; poudarja, da bi morali obvezni sistemi za izmenjavo podatkov med podjetji in javnimi organi, na primer v primeru višje sile, imeti jasno določen obseg in časovni okvir ter temeljiti na jasnih pravilih in obveznostih, da se prepreči nepoštena konkurenca;
56. poziva k boljšemu usklajevanju med državami članicami, da bi omogočili izmenjavo podatkov med javnimi organi ter čezmejni pretok podatkov med sektorji, prek dialoga med vlado in deležniki ter z namenom oblikovanja skupnega pristopa k podatkom na podlagi načela FAIR, tj. findability (podatke je mogoče najti), accessibility (do njih je mogoče dostopati), interoperability (so interoperabilni) in reusability (jih je mogoče vnovič uporabiti); poziva Komisijo, naj preuči priložnosti za ohranjevanje podatkov v širokem obsegu;
57. opozarja Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o odprtih podatkih, naj izboljšajo njeno izvajanje v smislu kakovosti in objave podatkov ter naj pri pogajanjih o izvedbenem aktu o naborih podatkov velike vrednosti upoštevajo cilje direktive; poziva, naj ti nabori podatkov med drugim zajemajo tudi seznam registrov podjetij in poslovnih registrov; poudarja, da je v interesu družbe, da se spodbuja boljši dostop do podatkov javnega sektorja na način, ki krepi uporabnost v vsej EU; poziva Komisijo, naj zagotovi trdno povezavo med nabori podatkov velike vrednosti in prihodnjo zakonodajo o podatkih ter vzpostavljanjem skupnih evropskih podatkovnih prostorov;
58. poudarja, da je tako za gospodarstvo kot družbo pomembna obsežna uporaba podatkov javnega sektorja, ki bi morali biti dostopni v realnem času ali vsaj sproti posodobljeni, pa tudi enostavni za dostop in uporabo v strojno berljivi in uporabniku prijazni obliki; spodbuja Komisijo, naj se usklajuje z državami članicami, da bi olajšala izmenjavo neobčutljivih naborov podatkov javnega sektorja v strojno berljivih oblikah, ki presega zahteve iz direktive o odprtih podatkih, bodisi brezplačno, kadar je to mogoče, ali proti nadomestilu za stroške, ter naj izda smernice o skupnem modelu za izmenjavo podatkov v skladu z zahtevami splošne uredbe o varstvu podatkov; spodbuja Komisijo, naj, ne da bi se zmanjšala prožnost posodabljanja naborov podatkov velike vrednosti, področje uporabe direktive o odprtih podatkih razširi na dodatne nabore javnih podatkov ter naj uvede načelo implicitne digitalne preglednosti podatkov javnega sektorja, da bi države članice spodbudila k objavljanju obstoječih neobdelanih digitalnih podatkov v realnem času;
59. poudarja, da hitri razvoj sodobnih digitalnih rešitev v prometu in turizmu, kot so avtonomna vozila in inteligentni prometni sistemi, ni mogoč brez vzpostavitve skupnih, enotnih in strukturiranih podatkovnih formatov na evropski ravni, ki bodo strojno berljivi in bi morali temeljiti na odprtih standardih zapisovanja;
60. poziva Komisijo, naj opredeli in vzpostavi prostovoljen, odprt in interoperabilen register okoljskih, socialnih in upravljavskih podatkov o trajnosti in uspešnosti podjetij, ki je ključnega pomena za zagotavljanje trajnostnih naložb ter za boljši pregled nad trajnostnostjo in odgovornostjo podjetij, ki bodo lahko bolje prikazala ukrepe, sprejete v zvezi s cilji zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj oceni, kateri nabori podatkov so bistveni za ekološki prehod, in podpira zlasti odpiranje zasebnih podatkov, kadar je to upravičeno za namene javnih raziskav;
Infrastruktura
61. poziva Komisijo in države članice, naj zavoljo večje tehnološke suverenosti Unije spodbujajo raziskave, inovacije in razvoj na področju tehnologij, ki bodo omogočale lažje odprto sodelovanje, izmenjavo in analizo podatkov, ter naj vlagajo v gradnjo zmogljivosti, projekte z velikim učinkom, inovacije in uporabo digitalnih tehnologij, hkrati pa naj ves čas spoštujejo načelo tehnološke nevtralnosti;
62. poudarja, da so trenutne izredne razmere zaradi covida-19 razkrile pomanjkljivosti in ranljivosti na digitalnem področju, tako na ravni Unije kot na ravni držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej učinkovito odpravljajo digitalni razkorak tako med državami članicami kot znotraj njih, tako da izboljšajo dostop do širokopasovnih povezav visokih hitrosti ter omrežij in storitev IKT z zelo visoko zmogljivostjo, tudi na večini obrobnih in podeželskih naseljenih območij, in tako spodbujajo kohezijo ter gospodarski in družbeni razvoj; opozarja na potencialno vlogo satelitske povezljivosti na najbolj oddaljenih območjih;
63. želi spomniti, da je uspeh strategij Unije za podatke in umetno inteligenco odvisen od širšega informacijsko-komunikacijskega ekosistema, od premostitve digitalne vrzeli, od pospeševanja tehnološkega razvoja, med drugim na področju interneta stvari, umetne inteligence, tehnologije za kibernetsko varnost, optike, omrežij 5G in 6G, kvantnega računalništva in računalništva na robu, robotike, tehnologij razpršene evidence ter inteligentne povezljivosti na robu, na primer prek javnih razpisov velikega obsega za projekte, ki združujejo računalništvo na robu in internet stvari; poudarja, da morajo tehnološki napredek na podlagi obdelave podatkov ter medsebojne povezanosti digitalnih proizvodov in storitev dopolnjevati pravno zavezujoči etični standardi za blaženje groženj, ki pretijo zasebnosti in varstvu podatkov;
64. priznava trenutno uspešnost Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo; meni, da je to pomembno orodje za izmenjavo informacij in podatkov med znanstveniki in raziskovalci ter širše med zasebnimi in javnimi akterji; pozdravlja predlog Komisije o ohranitvi in spodbujanju vodilne vloge Evrope v superračunalništvu in kvantnem računalništvu;
65. poudarja, da lahko digitalni sektor veliko prispeva k zmanjšanju svetovnih emisij ogljika; ugotavlja, da je ta sektor po ocenah odgovoren za več kot 2 % svetovnih emisij toplogrednih plinov; poudarja, da mora stalno širitev digitalnega sektorja spremljati osredotočenost na učinkovito rabo energije in virov, da bi nevtralizirali njegov vpliv na okolje; ugotavlja, da imajo nove tehnološke rešitve, kot so optična omrežja (v primerjavi z bakrenimi) in energijsko učinkovito programiranje, veliko manjši ogljični odtis; poudarja, da je treba izboljšati uporabo in krožnost kritičnih surovin, hkrati pa zmanjšati količino e-odpadkov in jih več reciklirati;
66. poudarja, da delež podatkovnih centrov v svetovni porabi električne energije narašča in ta rast bi se lahko nadaljevala, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi; je seznanjen z namero Komisije, da do leta 2030 vzpostavi visoko energijsko učinkovite, trajnostne in podnebno nevtralne podatkovne centre; podpira spodbujanje inovativnih in najboljših razpoložljivih rešitev, zmanjševanja količine odpadkov in zelenih tehnik shranjevanja podatkov, zlasti s poudarkom na sinergijah med daljinskim ogrevanjem in hlajenjem ter uporabo odpadne toplote, ki nastane pri hlajenju podatkovnih centrov, da bi ublažili njihov vpliv na okolje ter porabo virov in energije; poziva k večji preglednosti za potrošnike glede emisij CO2 pri shranjevanju in souporabi podatkov;
67. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo konkurenčne trge in hkrati krepitev evropskih podjetij ter naj podprejo razvoj evropskih ponudb v oblaku; pozdravlja pobude Evropske zveze za računalništvo v oblaku, kot so evropsko zavezništvo za industrijske podatke in oblake ter pobude za financiranje, pa tudi projekt GAIA-X, katerega cilj je razviti združeno podatkovno infrastrukturo in ustvariti ekosistem, ki bo omogočal vgrajeno nadgradljivost, interoperabilnost in samoodločanje ponudnikov podatkov, da se organizacijam ali posameznikom zagotovi nadzor nad lastnimi podatki; podpira konkurenčne trge EU za infrastrukturo kot storitev (IaaS), platforme kot storitev (PaaS) in programsko opremo kot storitev (SaaS) ter razvoj specializiranih in nišnih storitev in aplikacij v oblaku; poziva Komisijo, naj bo pozorna na morebitne zlorabe tržne moči prevladujočih akterjev na oligopolnih trgih v Uniji, ki bi lahko ovirale konkurenco ali izbiro potrošnikov; poudarja, da mora infrastruktura oblaka temeljiti na načelih zaupanja, odprtosti, varnosti, interoperabilnosti in prenosljivosti; poudarja, da bi morala načela prenosljivosti podatkov, kolikor je potrebno, premostiti razlike v infrastrukturi in praksi ponudnikov IT, da se zagotovi učinkovit prenos podatkov uporabnikov; ugotavlja, da uporabniki pri prenosu svojih podatkov od enega ponudnika k drugemu nimajo nujno popolnoma enake konfiguracije in storitve;
68. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pospeši pripravo pravilnika za računalništvo v oblaku, ki bo določal načela za zagotavljanje konkurenčnih storitev v oblaku v Uniji, predstavljal trden okvir za večjo jasnost in lažje zagotavljanje skladnosti storitev v oblaku z zakonodajo, ponudniki storitev pa bodo med drugim dolžni razkriti, kje se podatki obdelujejo in shranjujejo, ter zagotoviti, da imajo uporabniki suveren nadzor nad svojimi podatki; ugotavlja, da bi moral pravilnik uporabnikom omogočiti tudi, da svoje podatke prek interoperabilnih vmesnikov nemoteno preselijo k drugim ponudnikom storitev; meni, da moral biti eden od ciljev pravilnika preprečevanje tehnološke vezanosti, zlasti pri javnih naročilih; meni, da bi se lahko z uporabo dogovorov z delavnic Evropskega odbora za standardizacijo na posebnih področjih, kot so storitve v oblaku, povečala učinkovitosti pri oblikovanju usklajenih standardov; poudarja, da je izbira operaterja v oblaku sicer v rokah podjetij in potrošnikov, vendar morajo vsi operaterji v oblaku, ki imajo sedež ali delujejo v EU, spoštovati pravila, norme in standarde EU, njihovo skladnost pa je treba spremljati; ugotavlja, da je treba v primerih, ko operater EU uporablja storitve v oblaku v tretjih državah, zagotoviti, da se v primeru sporov, vključno s spori v zvezi z intelektualno lastnino, uporablja enako visoka raven pravnega varstva;
69. podpira prizadevanja Komisije, da bi pregled smernic za horizontalno in vertikalno konkurenco izkoristila za to, da uvede nova orodja za preprečevanje prevelike tržne koncentracije, značilne za trge podatkov, vključno s stalnim spremljanjem izpostavljenih trgov in po potrebi predhodno regulacijo;
70. poudarja pomen zaupanja in trdnejšega okvira kibernetske varnosti za stabilno podatkovno gospodarstvo, pa tudi kulture varnosti v subjektih, ki obdelujejo velike količine podatkov; poudarja pomen najsodobnejše osnovne digitalne infrastrukture ter poziva Komisijo in države članice, naj jo s skupnimi napori v celoti postavijo; poziva, naj se podpre nadaljnji razvoj tehnologije za varno souporabo podatkov, na primer s tehnologijo varnega večstranskega kodiranja in šifriranja; poziva Komisijo, naj pripravi rešitve in standarde kibernetske varnosti, ki bodo primerni za različno velike akterje na trgu, vključno z mikropodjetji in malimi in srednjimi podjetji; podpira skupen in usklajen pristop s sklopom orodij EU za kibernetsko varnost omrežij 5G in njihovo varno uvedbo v EU;
71. poziva Komisijo, naj spodbuja revizije v zvezi z možnostjo zlorabe, ranljivostjo in interoperabilnostjo infrastrukture za izmenjavo podatkov; opozarja na visoke in hitro rastoče stroške, ki jih povzročajo kibernetski napadi; poudarja, da lahko večja povezljivost poveča kibernetske grožnje in kazniva dejanja, pa tudi kibernetski terorizem in tveganje naravnih in tehnoloških nesreč, na primer takšnih, ki vplivajo na poslovne skrivnosti; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za revizijo Direktive (EU) 2016/1148 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov(29) ter o vzpostavitvi novega strokovnega centra za kibernetsko varnost, da bi izboljšali kibernetsko odpornost in se učinkoviteje odzvali na kibernetske napade;
72. poudarja, da bi moralo varno uvajanje izdelkov in storitev v evropskih industrijskih ekosistemih interneta stvari, ki temeljijo na podatkih in so usmerjeni v potrošnika, vključevati vgrajeno varnost in zasebnost; spodbuja uporabo orodij za povečanje preglednosti; podpira namero Komisije, da bi zasnovala digitalni potni list za proizvode;
73. poudarja, da morajo imeti pristojni organi za nadzor trga potrebna pooblastila za dostop do ustreznih podatkov, pri tem pa dosledno upoštevati Uredbo (EU) 2019/1020(30), kadar utemeljeno sumijo, da obstajajo potencialno nezakonite prakse, da lahko okrepijo svoje delovanje in zagotovijo zadosten nadzor nad varnostjo proizvodov; poudarja, da je treba zagotoviti varnost in varstvo podatkov, do katerih dostopajo nadzorni organi;
74. poziva k spremljanju izvajanja prometne zakonodaje, zlasti Uredbe (EU) 2020/1056, Direktive (EU) 2019/1936 in Uredbe (EU) 2019/1239, da bi zagotovili podporo podjetjem, spodbujali digitalizacijo in izboljšali izmenjavo podatkov v poslovanju med podjetji in upravo (B2A), med podjetji in potrošniki (B2C), med podjetji (B2B), med podjetji in javnimi organi (B2G) ter med javnimi organi in podjetji (G2B);
Raziskave, znanja in spretnosti, kompetence in umetna inteligenca
75. se zaveda, da lahko dostop do podatkov pospeši znanstvene raziskave in izobraževalne programe; pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi omogočila izmenjavo podatkov v raziskovalne namene in namene izobraževanja; pozdravlja razvoj evropskega oblaka za odprto znanost kot odprtega, zanesljivega in združenega okolja v Evropi za čezmejno shranjevanje, souporabo in ponovno uporabo raziskovalnih podatkov; se zavzema za promocijo podatkov, zbranih z javnofinančnimi sredstvi, v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“; poudarja, da so sporazumi o strateškem partnerstvu med univerzami dragoceni za nadaljnje spodbujanje sodelovanja na različnih področjih podatkovne znanosti;
76. poudarja, kako pomembno je doseči visoko raven splošne digitalne pismenosti in spodbujati dejavnosti ozaveščanja javnosti; poudarja, da je potencial Unije za rast odvisen od znanj in spretnosti njenih prebivalcev in delavcev; zato poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo inženirstvu programske opreme, privabljanju talentov za področje IKT ter podatkovni pismenosti za vse, da bi se razvilo evropsko znanje s poudarkom na tehnologijah naslednje generacije in najsodobnejših tehnologijah; poudarja, da morajo imeti uslužbenci organov kazenskega pregona in sodne administracije ustrezna digitalna znanja in spretnosti, saj so te ključne za digitalizacijo pravosodnega sistema v vseh državah članicah; je seznanjen, da je Komisija v akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje predlagala ambiciozne cilje za digitalna znanja in spretnosti v EU, ter poudarja, da je treba izvajanje, razvoj in uspešnost načrta podrobno spremljati;
77. poudarja, da sta konkurenčni dostop do podatkov in olajšanje čezmejne uporabe podatkov izrednega pomena za razvoj umetne inteligence, ki temelji na visokokakovostnih podatkih in njihovi povečani razpoložljivosti za ustvarjanje naborov neosebnih podatkov, ki omogočajo usposabljanje algoritmov in izboljšujejo njihovo uspešnost;
78. poudarja, da je treba pri izvajanju evropske strategije za podatke poiskati ravnovesje med spodbujanjem širše uporabe in souporabe podatkov ter varstvom pravic intelektualne lastnine, poslovnih skrivnosti, pa tudi temeljnih pravic, vključno z zasebnostjo; poudarja, da podatki, ki se uporabljajo za učenje algoritmov umetne inteligence, včasih temeljijo na strukturiranih podatkih, kot so podatkovne zbirke, avtorsko zaščitena dela in druge stvaritve, ki uživajo zaščito intelektualne lastnine, in se običajno morda ne štejejo za podatke;
79. ugotavlja, da je treba uporabo avtorsko zaščitenih vsebin kot vira podatkov oceniti na podlagi veljavnih pravil in izjeme v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem iz direktive o avtorskih pravicah(31) ter sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu; poziva Komisijo, naj izda smernice o tem, kako dati vsakomur možnost centralnega pridrževanja pravic;
80. navaja, da bi morala Komisija nadalje preučiti, ali bi bilo treba spremeniti sedanje pravne okvire v civilnem procesnem pravu, da bi zmanjšala obstoječe ovire za naložbe za zasebne vlagatelje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nemudoma in ustrezno ukrepa na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o skupnih minimalnih standardih za civilne postopke(32);
81. poudarja, da je treba preprečiti vsakršno nenamerno pristranskost v aplikacijah, ki temeljijo na algoritmih, zlasti vse oblike spolne pristranskosti; v zvezi s tem spodbuja preglednost algoritmov, sistemov umetne inteligence in zasnove aplikacij;
82. želi spomniti, da imajo državljani EU v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov pravico do pojasnila in pravico izpodbijanja odločitev, ki jih sprejmejo algoritmi, da bi zmanjšali negotovost in nepreglednost, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti dobremu počutju in preglednosti v poklicnem življenju;
83. meni, da so sedanja načela odgovornosti in tehnološko nevtralna pravila glede odgovornosti na splošno primerna za digitalno gospodarstvo in večino nastajajočih tehnologij, a obstajajo tudi primeri, kot so tisti, ki zadevajo upravitelje sistemov umetne inteligence, ko so potrebna nova in dodatna pravila o odgovornosti, da se poveča pravna varnost in oblikuje odškodninska shema, ki bi jo zadevni posameznik lahko uporabil, če bi se njegovi podatki nezakonito uporabili;
84. poziva Komisijo, naj celovito oceni, ali podobne pravne vrzeli obstajajo tudi pri odgovornosti za podatke, na primer v primerih, ko umetna inteligenca ali drug element zaradi pomanjkljivih ali netočnih naborov podatkov povzroči škodo, ter naj pred pripravo novih zakonodajnih predlogov oceni, kako bi lahko sedanje sisteme odgovornosti prilagodili;
85. poziva Komisijo, naj spodbuja primere dobre prakse pri izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) s posebnim poudarkom na enakosti spolov ter vključevanju in zaposlovanju žensk v tehnologiji;
86. pozdravlja program za digitalno Evropo, program Obzorje Evropa, vesoljski program Unije in instrument za povezovanje Evrope ter evropska vozlišča za digitalne inovacije, ki bodo evropskim podjetjem pomagala izkoristiti priložnosti, ki jih odpira digitalni prehod; poudarja pomen financiranja v programu Obzorje Evropa, namenjenega za kvantne raziskave; poleg tega želi spomniti, da bi moral imeti mehanizem za okrevanje in odpornost pomembno vlogo pri uresničevanju digitalne agende;
87. poziva k javnemu in zasebnemu financiranju, zlasti za mikropodjetja in mala in srednja podjetja, da bi gospodarstvo podprli pri digitalnem prehodu in mu omogočili, da v celoti izkoristi potencial podatkovnega gospodarstva ter v svoje procese vključi digitalne tehnologije ter znanja in spretnosti; poudarja, da doseganje enakih konkurenčnih pogojev za mikropodjetja in mala in srednja podjetja poleg dostopa do podatkov zahteva tudi zagotavljanje potrebnih znanj in spretnosti za analiziranje takih informacij in pridobivanje spoznanj iz njih;
88. poziva socialne partnerje, naj preučijo potencial digitalizacije, podatkov in umetne inteligence za povečanje trajnostne produktivnosti ob hkratnem spoštovanju pravic delavcev, povečanju dobrobiti in zaposljivosti delovne sile ter vlaganju v sheme izpopolnjevanja, prekvalificiranja, usposabljanja delavcev za prihodnje zaposlitve, vseživljenjskega učenja in digitalnega opismenjevanja; ugotavlja, kako pomembni so ozaveščanje, izobraževanje in preglednost v zvezi s podatkovno vodenimi tehnologijami pomembni, da bodo lahko državljani EU razumeli te tehnologije in se dejavno vključili v njihovo pravično uvajanje; poudarja, da bi morali imeti zaposleni pravico vedeti, kje in kako se njihovi podatki zbirajo, uporabljajo, shranjujejo ali izmenjujejo; poziva k preprečevanju nesorazmernega in neupravičenega nadzora na delovnem mestu; meni, da bi morali biti nacionalni sindikati bolj vključeni v pripravo priporočil in smernic o varstvu podatkov in zasebnosti na delovnem mestu;
Pravila na svetovni ravni
89. meni, da pravila na svetovni ravni, ki zdaj veljajo za uporabo podatkov, niso več ustrezna; poziva Komisijo, naj pripravi primerjalno analizo regulativnega okolja za podatke v tretjih državah; ugotavlja, da se evropska podjetja, ki poslujejo v nekaterih tretjih državah, vse pogosteje srečujejo z neupravičenimi ovirami in digitalnimi omejitvami; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja s podobno mislečimi tretjimi državami na mednarodnih in večstranskih forumih ter v dvostranskih in trgovinskih pogovorih, da bi se dogovorili o novih mednarodnih etičnih in tehničnih standardih za uporabo novih tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, 5G in 6G, ki bi morale spodbujati vrednote, temeljne pravice, načela, pravila in standarde Unije ter zagotoviti, da bo njen trg ostal konkurenčen in odprt za preostali svet; poudarja, da so potrebna mednarodna pravila in standardi za spodbujanje sodelovanja na svetovni ravni, da bi okrepili varstvo podatkov ter zagotovili varne in primerne prenose podatkov, pri tem pa v celoti upoštevali zakonodajo in standarde EU in držav članic;
90. poudarja, da je treba pri prenosu osebnih podatkov v druge jurisdikcije vedno spoštovati določbe splošne uredbe o varstvu podatkov, direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter Listine, pred vsakim prenosom pa upoštevati priporočila in smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov, pri čemer prenos ni mogoč, če raven varstva osebnih podatkov ni zadostna;
91. poziva k prostemu pretoku podatkov med Unijo in tretjimi državami pod pogojem, da so izpolnjene zahteve glede varstva podatkov, zasebnosti in varnosti ter drugi jasno opredeljeni, ustrezno utemeljeni in nediskriminatorni javnopolitični interesi, na primer s sklepi o ustreznosti; meni, da je prosti čezmejni pretok podatkov bistven za izkoriščanje potenciala podatkovnega gospodarstva, in poudarja, da mora ohranitev pretoka podatkov ostati temelj evropskih ciljev; podpira omogočanje dostopa do skupnih evropskih podatkovnih prostorov deležnikom, ki v celoti izpolnjujejo vse zahteve iz ustrezne zakonodaje Unije; poziva Komisijo, naj se skupaj z državami članicami zavzame za nova pravila za svetovno digitalno gospodarstvo, vključno s prepovedjo neupravičenih zahtev glede lokalizacije podatkov; poudarja, da bi bilo treba doseči napredek pri pogajanjih o e-trgovanju v Svetovni trgovinski organizaciji, in poziva k vključitvi ambicioznih in celovitih poglavij o digitalni trgovini v sporazume EU o prosti trgovini; podpira dejavno vlogo Unije in njeno udeležbo v drugih mednarodnih forumih za mednarodno sodelovanje na področju digitalizacije, kot so OZN, OECD, Mednarodna organizacija dela in Unesco;
o o o
92. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
Avstrijska agencija za okolje in inštitut Borderstep, končno poročilo o študiji, pripravljeno za Komisijo novembra 2020, z naslovom „Energy-efficient Cloud Computing Technologies and Policies for an Eco-friendly Cloud Market (Energijsko učinkovite računalniške tehnologije računalništva v oblaku in politike za okolju prijazen trg računalništva v oblaku).