Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju s 25., 26. in 27. septembra 2015 ter končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe iz leta 2015 o financiranju za razvoj,

–  ob upoštevanju novega evropskega soglasja o razvoju z naslovom Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost, podpisanega 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 (v nadaljnjem besedilu (Pariški sporazum),

–  ob upoštevanju Agende 2063 Afriške unije (AU), sprejete na 24. rednem zasedanju skupščine voditeljev držav in vlad Afriške unije v Adis Abebi 31. januarja 2015,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, sprejete v Lizboni 9. decembra 2007,

–  ob upoštevanju izjave iz Abidžana, ki je bila sprejeta 11. oktobra 2017 in je rezultat četrtega afriško-evropskega vrha mladih,

–  ob upoštevanju sklepov 5. vrha Afriške unije in Evropske unije, ki je potekal 29. in 30. novembra 2017 v Abidžanu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2018 o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta: naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven (COM(2018)0643),

–  ob upoštevanju sklepov štirih projektnih skupin o digitalnem gospodarstvu, energiji, prometu in kmetijstvu, oblikovanih v okviru novega zavezništva,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila 10. zasedanja kolegijev komisarjev Evropske komisije in Komisije Afriške unije z dne 27. februarja 2020,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004) ter sklepov Sveta na to temo z dne 30. junija 2020,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Protokola iz Maputa,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

–  ob upoštevanju evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 in okrepljene evropske agende o pravicah invalidov za obdobje 2020–2030,

–  ob upoštevanju strategije Afriške unije za enakost spolov in krepitev vloge žensk za obdobje 2018–2028, ki je bila sprejeta julija 2016,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov (GAP II – „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU 2016–2020“),

–  ob upoštevanju sporazuma o vzpostavitvi afriškega celinskega območja proste trgovine,

–  ob upoštevanju poročil Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo iz leta 2019 o stanju svetovne biotske raznovrstnosti v zvezi s prehrano in kmetijstvom in iz leta 2016 o stanju svetovnih gozdov iz leta 2016,

–  ob upoštevanju globalnega poročila Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) o oceni biološke raznovrstnosti in ekosistemskih storitev iz maja 2019,

–  ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, ki ga je OZN sprejela 18. marca 2015,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega panela o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C, o podnebnih spremembah in zemljiščih ter o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, ki je bila objavljena 20. maja 2020,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah kmetov in drugih oseb, ki delajo na podeželskih območjih,

–  ob upoštevanju sklepa generalne skupščine OZN, da obdobje 2019–2028 razglasi za desetletje družinskega kmetovanja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. maja 2017 z naslovom Digitalizacija za razvoj: vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU (SWD(2017)0157),

–  ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o beguncih, sprejetega 17. decembra 2018,

–  ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, sprejetega 19. decembra 2018,

–  ob upoštevanju Konvencije Afriške unije o zaščiti in pomoči za notranje razseljene osebe v Afriki (Konvencija iz Kampale),

–  ob upoštevanju mednarodnega desetletja oseb afriškega porekla (2015–2024), ki ga je razglasila OZN, zlasti stebra z naslovom „Priznavanje“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2013 z naslovom Krepitev lokalnih organov v partnerskih državah za boljše upravljanje in učinkovitejše razvojne rezultate (COM(2013)0280),

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropske unije Evropskemu svetu glede ciljev razvojne pomoči EU za leto 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja(1),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o digitalizaciji za razvoj: zmanjševanje revščine s tehnologijo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda(4),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 27. marca 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI)(5),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (državami AKP), zlasti tistih z dne 4. oktobra 2016(6), 14. junija 2018(7) in 28. novembra 2019(8),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A9-0017/2021),

A.  ker bi moral prihodnji vrh EU–AU dati nov zagon partnerstvu in oblikovati skupno strategijo s konkretnimi ukrepi za naše skupne izzive in priložnosti, v skladu z mednarodnimi zavezami, sprejetimi v okviru Agende 2030 in Pariškega sporazuma;

B.  ker je za države bistveno, da več vlagajo v sistematično zbiranje natančnih in primerljivih razčlenjenih podatkov, da bi ugotovile kje in kašne so presečnosti, določile, kako jih obravnavati, in analizirale, ali ukrepi, sprejeti v okviru te strategije, pozitivno vplivajo na vse, tudi tiste, ki so najbolj prikrajšani; ker bi bilo treba v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 17.18 podatke razčleniti po dohodku, spolu, starosti, rasi, etnični pripadnosti, migracijskem statusu, invalidnosti in geografski lokaciji;

C.  ker morajo imeti interesi in prednostne naloge Afrike, ki so izraženi zlasti v okviru Agende 2063, osrednjo vlogo pri preoblikovanju našega odnosa;

D.  ker je prebivalstvo Afrike najmlajše na svetu, na tej celini pa so tudi nekatere od najbolj nestabilnih držav na svetu; ker vsak mesec približno milijon Afričanov vstopi na trg dela;

E.  ker bo dodana vrednost, ki jo EU prispeva k partnerstvu z Afriko, odvisna od sposobnosti EU, da medcelinski dialog združi s pristopom, ki bo upošteval okoliščine in raznolikost lokalnih in regionalnih posebnosti, občutljivosti partnerskih držav in obstoječe socialne strukture, pa tudi njeno željo, da z Afriko oblikuje dolgoročno vizijo, ki bo temeljila na skupnih vrednotah, obojestranskih interesih in novi zavezanosti multilateralizmu;

F.  ker je dostop do dostojnega dela in življenjskih pogojev na lokalni ravni bistven za ublažitev trenda migracij;

G.  ker so surovine v letu 2018 predstavljale 49 % vsega uvoza EU iz Afrike; ker ekstraktivni sektor v Afriko pritegne največ neposrednih tujih naložb;

H.  ker so varnost, pravna država in dobro upravljanje predpogoji za gospodarsko rast in naložbe; ker morajo biti gospodarska rast in naložbe vzdržne, spremljati pa jih morajo ukrepi za boj proti neenakosti prek prerazporeditvenih politik, krepitev človeškega kapitala, pravičnost, politična participacija, sistemi socialne varnosti in ukrepi za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja;

I.  ker sta mir in varnost bistvena pogoja za doseganje dolgoročnega trajnostnega razvoja in spodbujanje stabilizacije in močnih institucij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni in ker sta nujna za izboljšanje življenjskih razmer in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja;

J.  ker je krepitev državnega aparata prednostna naloga v politično nestabilnih in upravno šibkih afriških državah, kar vključuje krepitev njihove fiskalne zmogljivosti;

K.  ker 94 milijonov otrok, mlajših od pet let, v podsaharski Afriki ni bilo nikoli vpisanih v matični register, v vzhodni in južni Afriki je takšnih 51 milijonov otrok, v zahodni in osrednji Afriki pa 43 milijonov; ker je pravica do priznanja pravne sposobnosti osebe ključen korak pri zagotavljanju vseživljenjske zaščite in je pogoj za uveljavljanje vseh drugih pravic; ker je rojstni list dokazilo o pravni identiteti osebe, ki preprečuje tveganje apatridnosti in imetniku omogoča, da zaprosi za zaščito pred nasiljem in izkoriščanjem;

L.  ker mora biti enakost spolov prednostna naloga v prihodnjem partnerstvu med EU in Afriko in jo je zato treba vključiti v celotno strategijo EU–Afrika; ker se ženske in mladi pogosto srečujejo z ovirami pri uresničevanju svojega celotnega potenciala, kar se kaže v rastočem bremenu spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, okužb z virusom HIV, nenačrtovanih nosečnosti, osipa v šolah ter omejenega dostopa do financiranja in podjetništva;

M.  ker v Afriki 390 milijonov ljudi trenutno živi pod pragom revščine zaradi pomanjkanja vključenosti, ki spodbuja neenakosti; ker je pandemija covida-19 povečala ranljivost Afrike, kar zadeva majhno diverzifikacijo gospodarstva, nizke ravni mobilizacije domačih virov, nezakonite finančne tokove, veliko odvisnosti od izvoza surovin in nestanovitne cene primarnih proizvodov; ker utegne nova gospodarska kriza, ki bo posledica pandemije covida-19, povečati neenakost in revščino, njene posredne posledice pa so že zdaj zelo hude, zlasti v smislu neustrezne prehranske varnosti, izgube dohodka, zmanjšanja nakazil in sredstev za preživljanje ter grozeče dolžniške krize;

N.  ker je pandemija covida-19 razkrila vrzeli v zdravstvenih in prehranskih sistemih ter opozorila na nujno potrebo po vzpostavitvi zdravstvenih in prehranskih sistemov, ki bodo osredotočeni na ljudi, univerzalni in odporni ter bodo utemeljeni na človekovih pravicah; ker bi se lahko takšne krize v prihodnjih desetletjih še namnožile zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti; ker pandemija grozi, da bo zaustavila ali celo preobrnila napredek pri treh večjih epidemijah, in sicer HIV, tuberkulozi in malariji, za katere je treba sprejeti inovativne celostne pristope, hkrati pa sodelovati s prizadetimi skupnostmi in okrepiti vlogo civilne družbe, da bi dosegli tiste, ki potrebujejo življenjsko pomembne storitve;

O.  ker je treba spodbujati stike med celinama na vseh ravneh in med vsemi sektorji družbe;

P.  ker je mirovni in varnostni svet Afriške unije leta 2019 opredelil podnebne spremembe kot veliko varnostno grožnjo;

Q.  ker afriška celina še posebej občuti negativne učinke podnebnih sprememb in različnih virov onesnaženja zraka, tal in vode; ker Afrika potrebuje naložbe v prilagajanje na podnebne spremembe, skupno sporočilo z dne 9. marca 2020 pa se osredotoča na blažitev podnebnih sprememb; ker bi uspešno zavezništvo med Afriko in Evropo na področju podnebja lahko postalo nova gonilna sila svetovne podnebne diplomacije;

R.  ker je generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 sprejela resolucijo, s katero je obdobje 2019–2028 razglasila za desetletje družinskega kmetovanja;

S.  ker so v podsaharski Afriki stopnje dostopa do energije najnižje na svetu; ker tam električna energija doseže le približno polovico ljudi, zgolj tretjina pa ima dostop do čiste kuhinje; ker približno 600 milijonov ljudi nima električne energije, 890 milijonov ljudi pa kuha s tradicionalnimi gorivi;

T.  ker je zasebno financiranje bistveno tudi za možnosti decentralizirane oskrbe iz obnovljivih virov; ker lahko zasebne naložbe, decentralizirani obnovljivi viri energije in prilagojeni poslovni modeli za potrošniško financiranje (npr. prek plačevanja po porabi in mobilnega denarja) omogočijo dostop do energije na velikih območjih v Afriki, zlasti v podsaharski Afriki, kjer so stopnje dostopa do energije najnižje na svetu;

U.  ker lahko varovanje, ohranjanje in spoštovanje kulturne dediščine ter kulturni in ustvarjalni sektorji spodbujajo odpiranje delovnih mest, opolnomočajo mlade in ženske ter prispevajo k odporni in strpni družbi, ki spoštuje kulturne razlike in zmanjšuje neenakosti z gradnjo mostov med različnimi skupnostmi;

Za prenovljeno strategijo z Afriko

1.  pozdravlja skupno sporočilo z dne 9. marca 2020, ki ga vidi kot korak k resnično geopolitičnemu partnerstvu; poudarja, da sta si Evropa in Afrika geografsko zelo blizu ter imata močne, zgodovinske, kulturne in družbeno-ekonomske vezi, ki se krepijo z povečevanjem skupnih izzivov in strateških interesov; poudarja, da so EU in njene države članice največji partner Afrike na vseh področjih, in sicer v trgovini, naložbah, uradni razvojni pomoči, humanitarni pomoči in varnosti;

2.  želi spomniti, da v Afriki živi več kot milijarda ljudi ter da bo več kot polovico svetovne rasti prebivalstva do leta 2050 prispevala Afrika, šest od desetih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu pa je afriških; poudarja, da so odnosi EU z Afriko izjemno pomembni za prihodnost obeh celin in da je blaginja obeh celin tesno povezana; poudarja, da morajo človekov razvoj, doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izkoreninjenje revščine ostati v središču odnosov med EU in Afriko;

3.  ponovno poziva k resničnemu medcelinskemu partnerstvu med Evropsko unijo in Afriško unijo; poudarja, da bi moral prihodnji vrh EU–AU, ki bo predvidoma leta 2021, postaviti temelje za strateško partnerstvo, ki bo koristilo vsem ter bo usmerjeno v rezultate in odražalo interese obeh strani in krepilo vezi med celinama;

4.  poziva k oblikovanju pristnega partnerstva med enakimi, ki bo temeljilo na mednarodnem pravu ter mednarodnih konvencijah, sporazumih in standardih, ter poziva obe strani, naj presežeta odnos donator–prejemnik; poudarja pomen stikov z našimi afriškimi partnerji, tudi z afriško civilno družbo in afriško diasporo, ter jasne opredelitve časovnega načrta za partnerstvo in odgovornosti obeh strani na podlagi jasne ocene izvajanja prejšnjih skupnih sporazumov;

5.  ugotavlja, da Afrika zaradi svojega potenciala privablja vse več zanimanja številnih subjektov na svetovnem prizorišču, ter izraža zaskrbljenost, da je Afrika na več področjih postala novo prizorišče za merjenje moči velesil; poudarja, da je EU med tistimi, ki najbolj pomagajo afriški celini, medtem ko destruktivne politike, ki jih uporabljajo drugi subjekti, škodijo afriškim državam, kar negativno vpliva tudi na EU; poudarja, da je v središču političnih in gospodarskih odnosov s tretjimi državami EU spodbujanje temeljnih pravic, pomoč demokratičnim institucijam in zagotavljanje spoštovanja demokratične odgovornosti; meni, da si tretje države, kot je Kitajska, prizadevajo za druge cilje, ki so za nas včasih zaskrbljujoči; poudarja, da je naš cilj povečati odpornost in neodvisnost afriških partnerk; zato obžaluje, da se z ukrepi drugih subjektov, zlasti Kitajske in Rusije, uveljavljajo njihovi geopolitični interesi, ki so osredotočeni na vse večjo enostranskost, ter poudarja, da njihove koristi škodijo suverenosti afriških držav in evropski varnosti; poziva EU, naj se z vsako državo, ki se resnično zanima za uspešen in pozitiven dolgoročni razvoj afriške celine, usklajuje na podlagi popolnega spoštovanja človekovih pravic, svobode in odgovornosti medijev, preglednega in odzivnega upravljanja ter boja proti korupciji, ki so bistveni elementi za zagotavljanje stabilnega in vključujočega političnega, socialnega in gospodarskega okolja v Afriki; poziva EU, naj razvije strateški in dolgoročni odziv na kitajsko pobudo En pas, ena pot, ki bi moral temeljiti na skupnih vrednotah ter prednostnih nalogah in potrebah, ki so jih izrazile naše afriške sosede; poudarja, da morajo EU in njene države članice postati vir stabilnosti in zanesljivosti v regiji; meni, da mora imeti Evropska unija večjo geopolitično vlogo v Afriki in vzpostaviti odnose, ki so koristni za vse strani;

6.  meni, da bi bilo treba v partnerstvu okrepiti vlogo severnoafriških držav in spodbujati tristransko sodelovanje, da bi dali nov zagon sodelovanju na oseh sever–jug in jug–jug ter izboljšali skladnost celinskega pristopa;

7.  poziva, naj to partnerstvo odraža nove prednostne naloge afriških držav, ki so posledica izbruha pandemije covida-19; podpira odziv EU na krizo v skladu s pristopom Ekipe Evropa, ki ga vidi kot osnovno in resnično znamenje svetovne solidarnosti in evropskih vrednot;

8.  meni, da morajo škodljivi učinki krize zaradi koronavirusa obe celini spodbuditi, da se zavežeta partnerstvu, ki bo v celoti upoštevalo posledice te krize in tlakovalo pot za trajnostno in vključujoče okrevanje, osredotočeno na človekov razvoj, zlasti na izobraževanje in močnejše zdravstvene sisteme, da bi preprečevali in odkrivali nove pandemije in odgovarjali nanje ter pospešili odziv na obstoječe, osredotočeno pa naj bo tudi na enakost spolov, trajnostno rast, hitrejše prehode, vključno z zelenim in digitalnim prehodom, ter na dobro upravljanje;

9.  poudarja, da se je mednarodna skupnost zavezala uresničevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja ob hkratnem spoštovanju načel Agende 2030; meni, da bo partnerstvo med Afriko in EU odločilno vplivalo na uresničevanje te zaveze ter da bi moralo temeljiti na strateškem in medsektorskem pristopu, ki vključuje vse cilje trajnostnega razvoja in priznava njihove medsebojne povezave;

10.  opozarja, da AU in EU skupaj predstavljata politično težo 81 držav, in poudarja pomen partnerstva v multilateralnem sistemu; poziva obe strani, naj okrepita sodelovanje v večstranskih forumih, in poziva k tesnemu, vključujočemu in sistematičnemu usklajevanju pred kakršnim koli pomembnim dogodkom, povezanim z globalnim upravljanjem;

11.  opozarja na pomembno vlogo Afriške unije in afriških držav v multilateralnih organizacijah, zlasti v OZN, kjer afriške države predstavljajo 28 % članstva; poudarja, da cilj EU, da se okrepita mednarodni red, ki temelji na pravilih, in multilateralni sistem, vključuje zavzemanje za večjo pravičnost in enako zastopanost Afrike v organih globalnega upravljanja; zlasti poziva, naj EU podpre prošnjo Afrike za razširitev varnostnega sveta OZN, da bi vključeval stalnega predstavnika celine;

12.  poudarja, da vpliv EU izhaja iz njenih najbolj oddaljenih regij v Atlantskem in Indijskem oceanu ter da so njene najbolj oddaljene regije zgodovinsko, gospodarsko in kulturno povezane z več afriškimi državami; poziva k boljšemu vključevanju najbolj oddaljenih regij v njihovo regionalno okolje, skupaj z okrepljenim sodelovanjem z afriškimi državami pri skupnih vprašanjih, zlasti v zvezi z okoljem in migracijami;

13.  meni, da se je treba opreti na izkušnje, pridobljene s skupno strategijo Afrika–EU, in zagotoviti, da bo nova skupna strategija v celoti skladna z „afriškim stebrom“ prihodnjega sporazuma, ki bo nadomestil sporazum iz Cotonouja, in drugimi obstoječimi politikami EU ter jih bo dopolnjevala, da bi dosegli večjo usklajenost razvojne politike EU; opozarja, da je treba zagotoviti, da se partnerstvo med celinama izvaja v skladu z lokalnimi, nacionalnimi in regionalnimi okoliščinami in posebnimi potrebami;

14.  meni, da bi moralo celostno partnerstvo med celinami omogočiti tudi nadaljnjo regionalizacijo; ponovno poudarja, da EU še naprej podpira regionalno povezovanje (v okoliščinah, v katerih je pandemija covida-19 izpostavila ranljivost svetovne dobavne verige) in regionalne organizacije v Afriki; podpira stališče, da mora EU ohraniti prožne meddržavne in podregionalne pristope, s katerimi se njena prizadevanja in podpora prilagajajo posebnim potrebam in razmeram v vsaki državi v petih afriških regijah; poziva k posodobitvi različnih regionalnih politik EU glede afriških podregij; obžaluje, da petindvajset let po vzpostavitvi t. i. barcelonskega procesa še ni bil dokončno oblikovan prostor za skupno blaginjo, stabilnost in svobodo s sredozemskimi državami južne soseščine;

15.  poudarja pomen AU pri povezovanju afriške celine, zlasti kar zadeva potrebo po spodbujanju trgovine znotraj Afrike; poudarja, da bi bilo treba to povezovanje jasno opredeljeno in utemeljiti na potrebah afriških družb; opozarja, da za trdno partnerstvo ni nujna le močna EU, temveč tudi močna Afriška unija; poziva, naj EU podpre prizadevanja za povezovanje na regionalni in celinski ravni ter institucionalizacijo in krepitev Afriške unije z zmanjšanjem njene odvisnosti od zunanjega financiranja in izboljšanjem njene strukture upravljanja, pa tudi z izmenjavo najboljših praks ter tehnične in finančne pomoči; pozdravlja predlog vseafriškega programa v okviru novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki bi bil namenjen obravnavanju izzivov afriške celine kot celote;

16.  zelo pozdravlja, da je predsednica Komisije Ursula von der Leyen nakazala, da bo odnose z Afriko postavila v središče svojega mandata; pozdravlja nedavne obiske vodij institucij EU v Adis Abebi; poziva, naj se ti stiki okrepijo in bolj redno izvajajo na najvišji politični ravni; meni, da bi redni skupni nagovori voditeljev Afriške unije in Evropske unije izboljšali prepoznavnost in ozaveščenost javnosti o našem partnerstvu v naših nacionalnih medijih ter pokazali pomen, ki se mu pripisuje na političnem dnevnem redu na obeh celinah; meni, da bi morali ti nagovori omogočiti povratne informacije o izvajanju partnerstva, vključevanju deležnikov v proces, napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in razpravi o glavnih vprašanjih, ki so skupna obema celinama;

17.  poudarja, da je treba v opredelitev in oceno novih in obstoječih strategij vključiti afriško in evropsko civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi, zasebnim sektorjem, diasporo, parlamentarci iz obeh regij, mladimi, manjšinami in verskimi skupnostmi, da bi oblikovali partnerstvo, osredotočeno na ljudi, ki bo vključujoče in dostopno vsem;

18.  poudarja, da morajo biti prizadevanja EU za pritegnitev civilne družbe pregledna ter nuditi priložnosti, finančna sredstva in okvir, ki omogočajo sodelovanje predstavnikov civilne družbe na vseh ravneh, vključno z lokalnimi in lokalnimi akterji; poudarja, da za oblikovanje partnerstva, osredotočenega na ljudi, ni bistveno le takšno delovanje civilne družbe, temveč tudi zavezanost EU boju proti vsem oblikam rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti znotraj in zunaj svojih meja;

19.  poziva, naj vsi deležniki, vključno z evropsko in afriško civilno družbo in skupnostmi, lokalnimi organi in nacionalnimi parlamenti, sistematično in pregledno spremljajo izvajanje strategije in se pri tem opirajo na dokaze, ter poziva k spoštovanju načel skladnosti politik za razvoj in skladnosti politik za trajnostni razvoj;

20.  poudarja pomen parlamentarne diplomacije in meni, da imajo parlamentarne skupščine, kot sta skupna parlamentarna skupščina AKP–EU in vseafriški parlament, temeljno vlogo pri krepitvi političnega dialoga med EU in Afriko; poudarja vlogo Evropskega parlamenta pri spremljanju in nadzoru učinkovitega izvajanja partnerstva; opozarja na številna parlamentarna srečanja in misije Parlamenta ter poziva, naj se parlamentarna razsežnost odnosov med EU in AU okrepi z rednimi misijami, da bi se ključni parlamentarni odbori lahko sestajali in opravljali izmenjave z afriškimi sogovorniki;

21.  je prepričan, da je vloga diaspor temeljnega pomena pri gradnji mostov in spodbujanju medsebojnega razumevanja med celinama s prenosom znanja, naložbami in nakazili ter da bi morala EU diaspori omogočiti sodelovanje pri oblikovanju politik s spodbujanjem struktur, ki bi zagotovile sodelovanje skupin diaspore v družbenih in političnih zadevah; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo lahko kar najboljše sodelovanje z diasporo del celovite strategije z Afriko, tudi z izkoriščanjem sinergij med notranjimi in zunanjimi instrumenti financiranja pri reševanju skupnih izzivov;

22.  opozarja, da so nakazila diaspore bistvenega pomena za lokalna gospodarstva; opozarja, da naj bi se po podatkih Svetovne banke v letu 2020 zaradi krize covida-19 tokovi nakazil v Afriko zmanjšali za približno 20 %, zlasti v najmanj razvite države, kjer so bistveni vir dohodka revnih gospodinjstev; zato poziva, naj si EU in afriške države prizadevajo, da bi se do leta 2030 stroški nakazil zmanjšali na manj kot 3 %, kar je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 10.c;

23.  opozarja, da bo uspeh partnerstva odvisen od finančnih sredstev, ki mu bodo namenjena; poziva, naj se v okviru prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje nameni velika podpora za Afriko, hkrati pa poudarja, da EU ostaja največja donatorka za Afriko; obžaluje, da številne države članice niso dosegle cilja, po katerem 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka namenijo za uradno razvojno pomoč, in da so nekatere celo zmanjšale svoj prispevek za razvojno pomoč;

24.  poudarja, da mora prenovljeni partnerski okvir predvideti konkretne ukrepe v podporo večji mobilizaciji domačih virov v afriških državah, kot so podpora boju proti korupciji in razvoj pravičnih in učinkovitih davčnih sistemov ter boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam, da bi se odnosi med EU in Afriko odmaknili od odnosa med donatorjem in prejemnikom ter da bi afriške države postale zmožne uresničevati trajnostni razvoj;

25.  poziva, naj se v proračunu EU da na voljo več sredstev za razvojno sodelovanje, ki se financirajo z novimi lastnimi sredstvi, tudi z davkom na finančne transakcije;

26.  želi spomniti, da so v skladu z načelom odgovornosti držav razvojne politike in programi lahko uspešni le, če jih vodijo države v razvoju in če so prilagojeni razmeram in potrebam posameznih držav; poudarja, da je zato treba sodelovati s civilno družbo in lokalnimi skupnostmi, da bi zagotovili, da se bodo obravnavale potrebe in ranljivosti ljudi;

27.  poziva k razvoju mehanizma za spremljanje, pa tudi popolni preglednosti in odgovornosti financiranja EU;

28.  opozarja, da EU ne bi smela biti odgovorna za podaljšanje konfliktov ali olajšanje plenilskega ravnanja avtokratskih režimov, ki so temelj številnih afriških družbeno-gospodarskih težav in potencialnih konfliktov; poudarja, da morata biti uresničevanje skupnih interesov in sodelovanje skladna z mednarodnim pravom, temeljnimi vrednotami EU in cilji podpiranja demokracije, dobrega upravljanja in človekovih pravic;

29.  poziva institucije EU in države članice, naj v odnosih z afriško celino nastopajo kot bolj dosleden in enoten akter ter naj obvezno usklajujejo svoje politike in prizadevanja osredotočijo na oblikovanje okvirov za gospodarske priložnosti in delovna mesta;

30.  meni, da bi moralo partnerstvo vključevati vseh 27 držav EU in vseh 55 držav AU; poziva k celoviti vključitvi vseh držav članic EU, da bi povečali prepoznavnost in spodbujali vrednost partnerstva med Evropejci in v partnerskih državah ter tako omogočili boljše obveščanje o skupnih ukrepih in ambicijah;

Partnerji za človekov in gospodarski razvoj

31.  poziva, naj se človekov razvoj postavi v središče strategije, da se zagotovi, da nihče ne bo zapostavljen, pri čemer je treba dati prednost odpravljanju revščine, neenakosti in diskriminacije ter zagotoviti demokracijo, pravno državo, dobro upravljanje in človekove pravice za vse, pri tem pa posebno pozornost nameniti najbolj marginaliziranim in ranljivim skupinam prebivalstva; poudarja, da bi bilo treba dati prednost tudi dostopu do osnovnih socialnih storitev, kot so hrana, voda in sanitarne storitve, kakovostni zdravstveni sistemi, kakovostno izobraževanje, socialno varstvo in ohranjanje okolja;

32.  meni, da je bistveno zagotoviti dostojne delovne pogoje, okrepiti socialne pravice, izboljšati socialni dialog in dialog o delu, izkoreniniti delo otrok in prisilno delo ter izboljšati zdravstvene in varnostne pogoje na delovnem mestu;

33.  odločno poudarja pomembno vlogo delujočih državnih institucij, organov in infrastrukture ter meni, da je lahko njihov neobstoj velika ovira za razvoj, napredek in mir; podarja, da bodo varnost, stabilnost ter ne nazadnje blaginja in trajnostni razvoj v zadevnih regijah doseženi samo z izpolnjevanjem vseobsegajoče strategije; poudarja, da so za trajnostni razvoj pomembni demokratične reforme, dobro upravljanje in krepitev državnega aparata; poudarja, da bi spodbujanje pravne države, boj proti korupciji in podpiranje dostopa do pravnega varstva znatno prispevali k uresničevanju temeljnih pravic državljanov na obeh celinah;

34.  poudarja, da so mnoge države že začele prehod k reformam in demokraciji, medtem ko se nekaj držav še vedno spopada s korupcijo in odsotnostjo dobrega upravljanja ter družbenih in političnih svoboščin; opozarja, da so države v prehodu še posebej ranljive in da bi morale imeti možnost računati na EU, ko prosijo za podporo; zato poziva k dobro usklajeni podpori in pomoči tem državam za vzpostavitev odpornejših držav in družb, da bi ohranili in podpirali stremljenje po pozitivnih spremembah, ki ga izražajo njihovi prebivalci; predlaga, naj podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ustanovi posebne ad hoc skupine za stike, da bi poenostavili in spodbudili vseevropsko podporo posameznim državam v prehodu; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za spodbujanje vključujočega večstrankarskega političnega sistema in odgovornega, demokratičnega upravljanja v Afriki, zlasti v ranljivih državah, z olajšanjem delovnih skupin državljanov in vlade ter parlamentarnega nadzora – tudi z uporabo tehnoloških platform – za pridobivanje mnenj državljanov o vprašanjih politike in spodbujanje dobre prakse z medsebojnimi izmenjavami, da bi se povečala odgovornost in odzivnost vlade, kar je bistveno za doseganje trajnostnega razvoja, spopadanje s svetovnimi izzivi ter zmanjšanje tveganje za rast nestabilnosti;

35.  poudarja, kako pomembno je krepiti svobodne, pravične in konkurenčne volitve ter verodostojen volilni proces; podpira usklajevanje med EU in AU o misijah za opazovanje volitev in pomoči za povečanje zmogljivosti AU za izvajanje dolgoročnega opazovanja volitev, da bo v skladu z mednarodnimi standardi, ter dvostransko sodelovanje z ustreznimi državami in njihovimi civilnimi družbami, da bi zagotovili vključujoče, pregledne in verodostojne volitve v Afriki; zato izpostavlja številne misije za opazovanje volitev, ki jih izvaja EU in jih Evropski parlament odločno podpira; spodbuja EU, evropske nevladne organizacije, politične stranke in civilno družbo, naj tesno sodelujejo z afriškimi sogovorniki, tudi z javnimi uslužbenci, da bi oblikovali konkreten politični dialog z oblikovanjem politik, ki temeljijo na posameznih vprašanjih, spodbujali čvrste prakse na področju demokratičnega upravljanja, okrepili zastopanost in vključevanje marginaliziranega prebivalstva ter spodbudili pomembno sodelovanje civilne družbe in državljanov v javnem življenju na vseh ravneh;

36.  ceni prizadevanja za krepitev afriških mehanizmov in predpisov na področju varstva človekovih pravic, kot so Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in njeni protokoli, Afriška listina o demokraciji, volitvah in upravljanju, Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev; se zaveda, da tovrstni mehanizmi in ureditve še naprej pomagajo afriškim partnerjem pri prilagajanju njihovih instrumentov in mehanizmov na področju človekovih pravic mednarodno priznanim načelom, predpisom in standardom;

37.  opozarja na vlogo Mednarodnega kazenskega sodišča v boju proti nekaznovanju in pri ohranjanju miru, varnosti, enakosti, pravičnosti, pravice in odškodnine; poziva EU in afriške države, naj še naprej podpirajo Rimski statut in Mednarodno kazensko sodišče; poziva vse afriške države, ki še niso podpisale in ratificirale Rimskega statuta, naj to storijo;

38.  poudarja, kako pomembno se je v prvi vrsti zavzemati za otrokove koristi ter spodbujati pravico do mirnega otroštva in blaginje vseh otrok; poziva, da se pozornost nujno posveti marginaliziranim otrokom, zlasti v podsaharski Afriki in na številnih drugih konfliktnih območjih in območjih, kjer vlada skrajna revščina, saj zelo pogosto ne uživajo niti temeljnih pravic, kot so izobraževanje, osnovno zdravstveno varstvo in pravica do otroštva nasploh; zato poziva k polnemu izvajanju konvencije o otrokovih pravicah;

39.  poudarja, da se je afriško prebivalstvo v zadnjih 30 letih podvojilo in da se bo ta pospešena demografska rast nadaljevala tudi v naslednjih desetletjih; zato poudarja, kako pomembno je, da Afriška unija in Evropska unija oblikujeta skupno strategijo, ki bo otroke in mlade postavila v središče partnerstva in upoštevala sklepe mladinskega vrha iz leta 2017;

40.  poudarja, da je najboljši način, da se mladim podeli večjo vlogo, ustvariti in promovirati priložnosti za njihov napredek, predvsem prek zaposlitve in podjetništva, pa tudi sodelovanja v demokratičnih procesih in pri odločanju; meni, da bi morala ta strategija predvideti boljše možnosti za mladinske izmenjave in zlasti prostovoljstvo, pri tem pa pri vseh predlaganih stikih in projektih nameniti prednost 17 ciljem trajnostnega razvoja;

41.  poziva institucije Evropske unije in Afriške unije, naj ustvarijo priložnosti za prakso mladih Evropejcev v državah Afriške unije in za mlade Afričane v Evropski uniji, da bi se seznanili z integracijskimi procesi;

42.  poziva EU, naj se zavzame za univerzalno, njim prijazno zdravstveno varstvo za mlade v vsej njihovi raznolikosti, vključno z mladostnicami in mladimi invalidkami, pri čemer morajo te storitve vključevati spolno in reproduktivno zdravje in HIV ter biti enakopravne, dostopne, cenovno sprejemljive in temelječe na potrebah, tudi v konfliktnih in humanitarnih razmerah;

43.  ugotavlja, da nekatere afriške države nimajo zanesljivih registrov prebivalstva, zaradi česar mnogi državljani uradno sploh ne obstajajo in ne morejo uživati svojih državljanskih pravic ali izražati svoje demokratične volje, prav tako pa nimajo volilne pravice; poudarja, da so zato tudi demografski statistični podatki nezanesljivi in nerelevantni;

44.  poudarja, da je treba vlagati v konkretne pobude EU za izboljšave afriških državnih registrov prebivalstva, da bodo te storitve dostopne in zaupne, afriške vlade pa podpreti pri naložbah v varne in inovativne tehnološke rešitve za lažjo registracijo rojstev v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 16.9;

45.  meni, da je treba enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklet obravnavati prednostno in vključiti v vse razsežnosti partnerstva; zato svoje partnerje poziva, naj dejavno promovirajo vlogo žensk in njihov prispevek h gospodarstvu in družbi ter priznajo njihove državljanske in zakonite pravice, vključno s pravico do lastnine ter udeležbe v različnih gospodarskih in političnih sektorjev; pozdravlja večjo politično zastopanost žensk v nekaterih afriških državah; vendar ugotavlja, da so v številnih drugih državah na tej celini še vedno premalo zastopane; poudarja, da sta spoštovanje in polno uresničevanje človekovih pravic žensk temelja demokratične družbe; zato meni, da je treba uresničiti te temeljne pravice in cilje, da bi vzpostavili resnično demokratično družbo;

46.  poziva, da je treba pri izvajanju akcijskega načrta EU za enakost spolov III, ki se je začelo nedavno, več truda vložiti zlasti v izkoreninjenje nasilja na podlagi spola, pohabljanja ženskih spolnih organov in prisiljenih porok; poziva Komisijo, naj poišče sinergijo med partnerstvom EU in Afrike ter tem akcijskim načrtom, da bi dosegla enakost spolov; poziva, da je treba v partnerstvu med EU in Afriko v ospredje postaviti udeležbo žensk pri odločanju; poziva k skupnemu načrtu za uresničevanje ciljev, ki jih je treba doseči v zvezi s pravicami žensk;

47.  poudarja, da je celovita spolna vzgoja še posebej pomembna za večjo enakost spolov, saj lahko spremeni škodljive spolne norme ter prepreči spolno, na spolu temelječe in družinsko nasilje, pa tudi neželeno nosečnost in okužbo z virusom HIV;

48.  poudarja, da je dostopnost spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in spoštovanje s tem povezanih pravic ključna sestavina partnerstva med EU in Afriko; opozarja, da je treba nujno ukrepati, saj so posledice koronavirusne krize še bolj omejile dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstva in vzgoje o tem ter povečale diskriminacijo in nasilje nad ženskami in dekleti; poziva Komisijo, naj da v novem partnerstvu med EU in Afriko prednost spolnemu in reproduktivnemu zdravstvenemu varstvu in s tem povezanim pravicam in naj se zaveže, da bo spodbujala, varovala in uresničevala pravico prav vsakega posameznika, da ima popoln nadzor in možnost svobodnega in odgovornega odločanja o vprašanjih, povezanih s svojo spolnostjo ter spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, brez diskriminacije, prisile in nasilja;

49.  ugotavlja, da so invalidi še vedno žrtve več oblik diskriminacije; poziva, da se pravice invalidov v Afriki vključijo v vse elemente strategije in v vse uporabljene finančne instrumente, zavzema pa se tudi za dejavno udeležbo invalidov v družbi in njihovo sistematično sodelovanje pri pripravi in izvajanju strategij za njihovo vključevanje, zlasti kar zadeva izobraževanje, podjetništvo in digitalno preobrazbo; meni, da je to mogoče doseči samo z resnično udeležbo organizacij civilne družbe, tudi invalidskih organizacij;

50.  je zaskrbljen zaradi zakoreninjenega nasilja in diskriminacije zoper osebe LGBTI, zlasti kar zadeva njihove možnosti zdravstvenega varstva, in poziva obe celini, naj si bolj prizadevata za zaščito njihovih pravic;

51.  opozarja na bistveno vlogo civilne družbe, med drugim lokalnih nevladnih organizacij, pa tudi svobode izražanja, da bi zagotovili dobro delovanje demokracije; opominja, da je treba priznati in spodbujati različne vloge in prispevke organizacij civilne družbe; poziva celini, naj poskrbita za okvir, ki bo organizacijam civilne družbe omogočil sodelovanje pri oblikovanju in ocenjevanju politik na različnih stopnjah odločanja;

52.  poudarja pomembno vlogo svobodnih in dinamičnih medijev in tiska ter opozarja, da je to ključno za dobro obveščenost javnosti, ki lahko sama izbira svoje prioritete, pa tudi za večjo sposobnost prepoznavanja lažnih novic; spodbuja nadaljnja prizadevanja Afrike za svobodo medijev in podporo novinarjem ter poudarja pomembno vlogo svobodnih tiskanih medijev v boju proti korupciji ter pri nadzoru in odgovornosti javnih organov;

53.  poudarja, da je zdravje nujen pogoj za človekov razvoj in da je pravica do zdravja temeljna pravica; poudarja, da je treba temeljito obravnavati večdimenzionalno naravo zdravja; poudarja, kako pomembno je varno okolje za varovanje človekovega zdravja in da bi bilo treba v prihodnje partnerstvo vključiti pristop enega samega zdravja;

54.  poudarja, da je treba zgraditi pristno partnerstvo na področju zdravja in izboljšati zdravstvene sisteme s povečanjem vloge skupnosti; poudarja, da mora biti gradnja zmogljivosti držav temelj za univerzalno, ustrezno, dostopno in cenovno sprejemljivo zdravstveno varstvo za vse, kar zahteva tudi boljše javno zdravstvo;

55.  poudarja še, da bi se moralo to partnerstvo osredotočiti na svetovne zdravstvene raziskave in razvoj ter na tesnejše sodelovanje med EU in Afriko v zdravstvenih raziskavah in inovacijah, da bi tako vzajemno izboljšali lokalne afriške in evropske proizvodne zmogljivosti za medicinske proizvode, opremo in zdravila; poziva EU, naj v ta namen podpre afriške države, zlasti najmanj razvite, pri učinkoviti uporabi prožnih možnosti za zaščito javnega zdravja iz Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), kot so prisilne licence in paralelni uvoz; spodbuja mreženje med afriškimi in evropskimi znanstvenimi skupnostmi ter izmenjavo strokovnega znanja in izkušen ter poudarja, da je treba preprečiti ponarejanje zdravil;

56.  poudarja, da so voda ter komunalne in higienske storitve glavni pogoj za izboljšanje javnega zdravja in boj proti širjenju bolezni in da bi morale biti bistven element sodelovanja med EU in Afriko; vztraja, da je treba narediti več na področju upravljanja voda, gradnje infrastrukture ter spodbujanja higiene in izobraževanja o njej; poziva k ciljno usmerjenim izboljšavam, kar zadeva razpoložljivost teh storitev, zlasti za najbolj ranljivo prebivalstvo in žrtve diskriminacije;

57.  opozarja na zdravstvene koristi redne in rutinske imunizacije otrok in poziva k nadaljnji širitvi programov imunizacije; poudarja, da je koronavirusna kriza opozorila, da je treba dati na voljo tako cepiva kot zdravila, in poziva obe celini, naj tesno sodelujeta, da jih bodo deležni vsi;

58.  je zaskrbljen zaradi pojava vse številnejših medsebojno povezanih kriz, naj gre za zdravstvene, prehranske, okoljske ali varnostne, ki naj si se zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti še zaostrile, in zato opozarja, da je treba celostno povečati odpornost ljudi in ekosistemov ter v prihodnji strategiji in kombinirani strategiji za odzivanje na svetovne pandemije izboljšati medsektorske zmogljivosti za preprečevanje kriz, pripravljenost nanje, njihovo nadzorovanje in upravljanje ter odzivanje nanje; poziva, da se podrobneje obravnavajo modeli socialne zaščite, temeljni dohodek in formalizacija sive ekonomije, in poudarja, da je treba podpreti dostojno delo in socialni dialog; se zavzema za to, da se v neugodnih razmerah, krizah in dolgotrajnih krizah podprejo možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, saj so glavni dejavniki za stabilnost in zmožnost preživljanja;

59.  opozarja, da je vključujoče, dostopno in kakovostno izobraževanje temeljna pravica in bistven pogoj za zaščito otrok in zlasti opolnomočenje deklet, tudi v izrednih razmerah;

60.  spominja, da ima Afrika eno najmlajših prebivalstev na svetu, kar je velik izziv za izobraževanje, obenem pa dobrina za prihodnji razvoj celine; opominja, da je izobraževanje pomembno za izoblikovanje vloge državljanov v družbi ter za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja; poudarja, da so nepismenost, nekakovostno izobraževanje in pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov ovire za trajnostni razvoj; poudarja, da je izobraževanje za vse horizontalno in celovito vprašanje, ki zadeva prav vse razsežnosti ciljev trajnostnega razvoja; zlasti opozarja na pomembnost cilja trajnostnega razvoja št. 4.1, ki je usmerjen v brezplačen in kakovosten, 12-letni cikel osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za vse;

61.  je prepričan, da bi moralo biti izobraževanje prednostna naloga razvojne pomoči, zlasti v najmanj razvitih državah, in osrednji steber partnerstva med Afriko in EU; poziva, da se v novem partnerstvu posebna pozornost nameni usposabljanju učiteljev in širitvi izobraževalnih struktur, zlasti v najbolj nestabilnih državah in državah, kjer divjajo konflikti; poziva k boju proti šolskemu osipu, predvsem na podeželju, zlasti z odpiranjem ustreznih šolskih menz in higienskimi storitvami; poziva k spodbujanju poklicnega izobraževanja; poziva države, naj več vlagajo v infrastrukturo in digitalizacijo, da se bo lahko čim večje število otrok iz vasi in mest vključilo v šolski sistem;

62.  poudarja, da je treba odstraniti ovire, s katerimi se deklice srečujejo v želji po kakovostnem, varnem in vključujočem izobraževanju in usposabljanju na vseh ravneh in v vseh okoljih, tudi v konfliktnih in humanitarnih situacijah; poudarja, da vključujoče izobraževanje pomeni, da imajo vsi otroci enake pravice do izobraževanja in da se te pravice spoštuje ne glede na spol, družbeno-ekonomski status, kulturno ozadje in veroizpoved, pri tem pa se posebno pozornost nameni marginaliziranim skupnostim in invalidnim otrokom;

63.  poudarja, da so potrebne tesnejše povezave med izobraževanjem, izpopolnjevanjem veščin in zaposlitvijo, da bodo lahko mladi povsem vključeni v trg dela, zlasti z uvajanjem digitalnih in zelenih veščin v šolske programe; poudarja, da kakovostno tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje igra odločilno vlogo pri zaposlovanju mladih in bi ga bilo treba spodbujati; poziva k podpori za dialog z zasebnim sektorjem, da bi spodbudili uskladitev izobraževanja s potrebami na trgu dela;

64.  poziva k mreženju med afriškimi in evropskimi univerzami ter k pospešeni izmenjavi znanja; poziva k večji mobilnosti sever–jug in jug–sever na področju poklicnega usposabljanja, štipendij in akademskih izmenjav med mladimi v Afriki in EU, na primer v programih Erasmus in Erasmus za mlade podjetnike, da bi udeleženci pridobili potrebne veščine za vodenje podjetja;

65.  obžaluje, da v sporočilu Komisije nista upoštevana razsežnost zunanje kulturne politike in obetavni potencial poglobljenega evropsko-afriškega kulturnega sodelovanja; opominja na pomen kulturnega dialoga med Evropo in Afriko in meni, da lahko kulturni odnosi in medkulturni dialog prispevajo h gradnji zaupanja in gojenju skupnega občutka pripadnosti partnerstvu; poziva k usklajevanju med diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi držav članic, delegacijami EU, evropskimi in lokalnimi deležniki ter mrežo državnih kulturnih inštitutov EU pri izvajanju skupnih projektov in ukrepov v tretjih državah na podlagi načel kulturnih odnosov, osredotočenih na gradnjo vzajemnega zaupanja in razumevanja z dialogom med ljudmi v Evropi in Afriki;

66.  opominja, da kulturno sodelovanje znotraj EU in z njenimi partnerskimi državami prispeva k svetovnemu redu, temelječemu na ohranjanju miru in boju proti ekstremizmu in radikalizaciji z medkulturnim in medverskim dialogom o demokraciji, pravni državi, svobodi izražanja, človekovih pravicah in temeljnih vrednotah;

67.  poudarja pomen gojenja afriške dediščine, kulturne identitete, zgodovine in umetnosti; poziva, da se kulturne dobrine vrnejo afriškim državam in da se določijo pogoji za trajno vrnitev afriške dediščine Afriki; poziva EU in Afriko, naj vzpostavita „spominsko kulturo“, da bosta lahko celini identificirali preostanke kolonializma v trenutnih odnosih in se dogovorili o ustreznih ukrepih zoper njih;

68.  spominja na bogato jezikovno raznolikost na afriški celini; poziva EU in države članice, naj jo v prihodnjih odnosih ohranijo; poudarja, da je treba v tesnem sodelovanju z Unescom ohraniti kulturno in jezikovno raznolikost ter poiskati skupna izhodišča za sodelovanje;

Partnerji za trajnostno in vključujočo rast

69.  poudarja, da ima Evropska unija pomembne gospodarske vezi z afriškimi državami in da bi jih bilo treba v prihodnje še utrditi, da bi omogočili produktivno preoblikovanje regije in vzpostavitev odpornosti; je seznanjen, da je Kitajska vse bolj navzoča v Afriki, medtem ko so države članice EU pokazale zelo selektiven interes za trgovino in naložbe v afriških državah, zaradi česar obseg trgovine med EU in večino afriških držav ostaja relativno majhen; poudarja, da EU potrebuje popolnoma nove temelje za svoje gospodarsko partnerstvo z Afriko, kar pomeni, da potrebuje novo stvarnost, v kateri bosta EU in Afrika razvili vzajemno koristno trajnostno partnerstvo, preoblikovali gospodarske, poslovne in trgovinske odnose za večjo solidarnost in sodelovanje ter zagotovili pravično in etično trgovino; poudarja, da je pogoj tega partnerstva znaten nadaljnji trajnostni razvoj v vseh afriških državah; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti naložbe in ciljno usmerjeno podporo ter spoštovati skladnost politik za razvoj;

70.  poudarja svoje prepričanje, da je Afrika, ki je bogata z viri in ima dinamična gospodarstva v razvoju, za katera so značilni visoka rast, rastoči srednji razred ter mlado in ustvarjalno prebivalstvo, celina priložnosti, ki je večkrat dokazala, da sta gospodarski napredek in razvoj mogoča;

71.  poudarja, da je treba upoštevati vse strukturne vzroke in zunanje dejavnike za negotovost in revščino v Afriki in se spopasti z glavnimi razlogi za konflikte, lakoto, podnebne spremembe, neenakosti, nezadostne osnovne storitve in neprimerne kmetijske modele, pri tem pa spodbujati politične in vključujoče rešitve za konflikte in izvajati celovite pristope s poudarkom na olajšanju trpljenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva;

72.  v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti domače proizvodne zmogljivosti, kar bi pripomoglo k manjši odvisnosti od tujega uvoza; poudarja, da Afrika potrebuje industrijsko in infrastrukturno preobrazbo, ki bo mogoča samo z obsežnimi in trajnostnimi naložbami, pri katerih bo le javno-zasebni model delovanja predstavljal izvedljivo rešitev, ki bo spodbudila razvoj; ugotavlja, da bi bilo treba iz Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) financirati naložbe v vključujoč in trajnosten gospodarski in družbeni razvoj na podlagi dostopnosti in univerzalnosti za vse, ob tem pa se zavedati pomanjkljivosti najmanj razvitih držav;

73.  poudarja, da bi lahko naložbe zasebnega sektorja služile lokalnim trgom in prebivalstvu in bile namenjene tistim, ki nimajo veliko možnosti za pridobitev financiranja, s čimer bi se zagotovila finančna vključenost marginaliziranih skupin, na primer prek neposrednih naložb v lokalna mikro-, mala in srednja podjetja ter poslovne modele socialnega gospodarstva, zlasti družinska podjetja;

74.  poziva k zanesljivim mehanizmom spremljanja in ocenjevanja, da se zagotovi uresničevanje teh ciljev; poudarja, da je povečanje vloge civilne družbe in s tem vključevanje socialnega elementa v naložbene strukture ključen vidik politik EU za afriške države, pri katerih bodo slednje tudi udeležene;

75.  znova opozarja na ugotovitve iz nedavnega ocenjevalnega poročila o skladu EFSD, da ni dovolj dokazov o razvojnem potencialu in dodatnosti mehanizmov kombiniranja ter odgovornosti držav zanje;

76.  pozdravlja dogovor skupine G20 z Afriko, ki je bil sprejet leta 2017, da bi spodbudili zasebne naložbe na tej celini, vključno z naložbami v infrastrukturo, in meni, da je ta dogovor dobra platforma za razvoj celovitih in usklajenih programov reform, prilagojenih posameznim državam; pozdravlja, da se je pobudi doslej pridružilo 12 afriških držav:

77.  poudarja, da bi bilo treba pri trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med EU in Afriko dati prednost regionalnemu povezovanju afriške celine; poziva Unijo, naj poveča podporo za strategije afriškega povezovanja in poskrbi za dosledno izvajanje na ravni celine, regij in držav;

78.  poziva Komisijo, naj podpre Afriko pri njenih težnjah, da bi kot celina postala območje proste trgovine; pozdravlja vzpostavitev afriškega celinskega območja proste trgovine (AfCFTA) in opozarja na njegov ogromni potencial za pospeševanje medafriškega trgovinskega in regionalnega povezovanja ter boljši dostop Afrike do svetovnih trgov; poudarja, da bi moralo afriško celinsko območje proste trgovine omogočati vključevanje, ki bi koristilo vsem afriškim prebivalcem, tudi najbolj marginaliziranim; poudarja, da med afriškimi državami obstajajo razlike v razvoju, ki jih je treba upoštevati, da ne bi neenakosti še povečali; meni, da bi se morala podpora EU temu območju osredotočiti na oblikovanje regulativnih okvirov, da bi preprečili „tekmo“ v zmanjševanju socialnih in okoljskih standardov; je prepričan, da sta afriško celinsko območje proste trgovine in potekajoče regionalno povezovanje dobra priložnost, da se pretehta ureditev za mednarodne naložbe, da bodo postale odgovorne in pravične in da bodo vodile k trajnostnemu razvoju;

79.  poudarja, da je treba v Afriki vzpostaviti in diverzificirati celinske vrednostne verige, da se bo že v afriških državah ustvarjala večja dodana vrednost; poudarja, da je treba izvajati tehnično pomoč v zvezi z mejnim sodelovanjem in drugimi tehničnimi težavami v korist razvoja regionalnih vrednostnih verig; ugotavlja, da je takšna trgovina še vedno precej onemogočena zaradi razširjenosti carinskih tarif in drugih ovir, pa tudi zaradi slabe infrastrukture in visokih transakcijskih stroškov; poudarja, da so zato potrebne velike naložbe v prometno infrastrukturo, da bi olajšali trgovino znotraj Afrike;

80.  poudarja, da imata EU in Afriška unija skupen interes glede stabilnega in na pravilih temelječega trgovinskega sistema v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO);

81.  opozarja, da je eden od glavnih izzivov za države v razvoju vzpon v svetovni vrednostni verigi prek gospodarske diverzifikacije; poziva EU, naj ne sprejme trgovinske politike, ki afriškim državam na splošno prepoveduje, da pobirajo izvozne dajatve za surovine, če je to v skladu z določili STO;

82.  spominja, da je prosta in pravična trgovina z afriško celino osrednjega pomena za trajnostni razvoj in zmanjšanje revščine; poziva Komisijo, naj civilno družbo vključi v vse ravni političnega dialoga, zlasti ko gre za pripravo, spremljanje in ocenjevanje trgovinskih sporazumov; poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu in splošna shema preferencialov (GSP) pomembni instrumenti trgovinskih odnosov med EU in Afriko; Komisijo kljub temu poziva, naj prizna, da mnenja o teh sporazumih niso enotna, in naj poišče konkretne odgovore na pomisleke afriških držav, zlasti v zvezi z njihovo prednostno nalogo, da ustvarijo regionalne vrednostne verige in spodbudijo trgovino znotraj afriške celine; znova zahteva poglobljeno analizo učinka teh sporazumov;

83.  poziva k sistematičnemu vključevanju zavezujočih in izvršljivih mehanizmov za izvajanje poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v zvezi s človekovimi pravicami ter delovnimi in okoljskimi standardi v vse sporazume o gospodarskem partnerstvu, o katerih trenutno potekajo pogajanja, in vse prihodnje tovrstne sporazume, pri čemer poudarja, da morajo biti sporazumi skladni z razvojnimi politikami in cilji trajnostnega razvoja, zlasti kar zadeva njihov vpliv na krčenje gozdov, podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti;

84.  je seznanjen, da afriške države sicer predstavljajo več kot 50 % upravičenk sheme GSP, prispevajo pa manj kot 5 % uvoza Evropske unije iz upravičenk do GSP; poziva Komisijo, naj gospodarskim subjektom v državah upravičenkah pomaga pri spoštovanju pravil o poreklu ter premagovanju tehničnih in drugih ovir; obžaluje, da shema GSP doslej ni prispevala h gospodarski diverzifikaciji afriških držav upravičenk; ponovno poziva Komisijo, naj premisli o razširitvi seznama proizvodov, ki jih zajema uredba o GSP(9);

85.  poziva Komisijo, naj glede na dokumentirano naraščajoče tveganje za širjenje zoonoznih patogenov v Afriki spodbuja strožje standarde v afriških državah v smislu sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in dobrobiti živali, in sicer prek regulativnega sodelovanja in dialoga;

86.  poudarja, da so zasebne naložbe in javno-zasebna partnerstva bistvenega pomena za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in za razcvet lokalnega zasebnega sektorja ter da morajo izpolnjevati standarde glede človekovih pravic, dostojnega dela in okolja ter mednarodne podnebne cilje in cilje zelenega prehoda, najpomembnejše pa je, da zadostijo potrebam mikro-, malih in srednjih podjetij po financiranju; pozdravlja prizadevanja Komisije, da zavezništvo Evropske unije in Afrike vzpostavi kot osrednji steber v gospodarskih odnosih med celinama;

87.  ugotavlja, da imajo mala, srednja in družinska podjetja pomembno vlogo pri razvoju lokalnega gospodarstva; poudarja, da so mala in srednja podjetja glavno gonilo zaposlovanja in predstavljajo kar 95 % vseh afriških podjetij; je prepričan, da bi bilo treba v strategiji dati prednost podjetništvu in razpoložljivosti financiranja, hkrati pa ustvariti zanesljivo poslovno okolje; meni tudi, da bo podpora za lokalni zasebni sektor odločilna za okrevanje po pandemiji covida-19; opozarja na priložnosti Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja EU (EASME) za spodbujanje sodelovanja med podjetji in skupne projekte z afriškimi podjetji, s čimer se ne bi samo povečala prepoznavnost poslovnih priložnosti, temveč bi se s prenosom znanja spodbudila tudi nujno potrebna razpoložljivost finančnih sredstev in tehnologije;

88.  poudarja, da bi moralo partnerstvo med Afriko in EU za zasebni sektor vsebovati stroge določbe o odgovornem financiranju; poudarja, da je potreben še precejšen napredek, da bi podjetjem preprečili zlorabe, zato poudarja, da je treba v partnerstvu med EU in Afriko prednostno zagotoviti družbeno odgovornost podjetij, spoštovanje človekovih pravic in primerno skrbnost v zvezi z okoljem;

89.  poudarja, da so evropska podjetja odgovorna za svoje dobavne verige; poziva Komisijo, naj nadaljuje z ambicioznim zakonodajnim predlogom, po katerem bodo imela podjetja EU obveznosti glede spoštovanja človekovih in socialnih pravic ter primerne skrbnosti v zvezi z okoljem; poziva Komisijo, naj pri pripravi tovrstnih predlogov zagotovi, da bodo veljali za celotno dobavno verigo, izpolnjevali smernice OECD glede družbene odgovornosti in človekovih pravic v trgovini, da bodo skladni s pravili STO in da bodo po natančni oceni funkcionalni in se bodo lahko uporabljali za vse akterje na trgu, tudi za mala in srednja podjetja, vključevali pa bodo določbe, ki bodo oškodovanim strankam omogočale pravno varstvo;

90.  poudarja, da bi morale s sofinanciranjem spodbujene zasebne naložbe samo dopolnjevati, ne pa nadomestiti obljubljenih sredstev razvitih držav, ki naj bi 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND) namenile za uradno razvojno pomoč, pri čemer naj bi bilo od 0,15 do 0,2 % BND rezerviranega za najmanj razvite države;

91.  meni, da bi morala strategija EU-Afrika vključevati tudi ukrepe za pomoč afriškim državam pri izkoriščanju njihovega bogastva mineralnih surovin za dejanski razvoj, in poziva k pregledu učinkovitosti obstoječih ukrepov, tudi v zvezi z vprašljivim izkoriščanjem Afrike s strani Kitajske in Rusije; Komisijo in afriške partnerje EU poziva h gladkemu izvajanju ukrepov iz uredbe o konfliktnih mineralih(10) in takojšnji objavi seznama podjetij zunaj EU, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe; poudarja prednosti Evrope, tj. preglednost, blago in storitve visoke kakovosti ter demokratično upravljanje, in meni, da je privlačnost teh temeljnih vrednot prepričljiva alternativa avtoritarnim modelom;

92.  se zaveda, kako pomembno je izvajanje afriške rudarske vizije, ki so jo leta 2009 sprejeli voditelji afriških držav in vlad, za zagotavljanje preglednega, pravičnega in optimalnega izkoriščanja mineralnih virov;

93.  opozarja, da ima ekstraktivni sektor pomembno vlogo v gospodarstvih mnogih afriških držav in je z Evropo v neuravnoteženem odnosu zaradi soodvisnosti od virov, kar je treba odpraviti tako, da se vprašanje nezakonitih odlivov davčnih prihodkov in licenčnin v ekstraktivnem sektorju obravnava v direktivi o preglednosti(11) in računovodski direktivi(12);

94.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila sporov med vlagatelji in afriškimi državami, ki so jih sprožila predvsem evropska podjetja; poziva vlade in podjetja v EU, naj se vzdržijo teh sporov in opustijo številne zadeve, sprožene proti afriškim državam;

95.  meni, da bi moralo to partnerstvo podpreti podjetnice in mlade podjetnike na podeželju in v mestih, za to pa je treba nujno podpreti enakopraven dostop do ekonomskih in proizvodnih sredstev, kot so finančne storitve in zemljiška posest; poziva k razvoju izmenjav med afriškimi in evropskimi podjetnicami prek platform, ki omogočajo mreženje, izmenjavo izkušenj in izvedbo skupnih projektov;

96.  želi spomniti, da je mogoče položaj žensk izboljšati s trdnimi določbami o spolu in trgovini v trgovinskih sporazumih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Afriški uniji pomaga pri izvajanju strategije za enakost spolov in opolnomočenje žensk ter naj v svoje trgovinske sporazume z afriškimi državami vključi ukrepe, ki bodo prispevali k enakosti spolov;

97.  opozarja na veliko javnofinančno stisko Afrike pri spopadanju z družbenimi in gospodarskimi posledicami pandemije; spominja, da nekatere afriške države porabijo več denarja za odplačilo dolgov kot za zdravstvene storitve; je prepričan, da bi bilo treba temeljito razmisliti o zmanjšanju nevzdržnih dolžniških bremen, ki vodijo k veliki izgubi javnih storitev in socialnega varstva; je seznanjen z napovedjo skupine G20 o začasnem moratoriju za odplačilo dolga v najšibkejših državah v razvoju, saj je to prvi korak v pravo smer; ponovno poziva zasebne posojilodajalce, naj pri pobudi sodelujejo pod primerljivimi pogoji, in spodbuja G20, Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, pa tudi multilateralne razvojne banke, naj sprejmejo še druge ukrepe v zvezi z odpisom dolga in med drugim preučijo možnosti za premor pri servisiranju dolga; v širšem smislu poziva k oblikovanju multilateralnega mehanizma za prestrukturiranje dolgov, s katerim bi se spoprijeli tako s posledicami krize kot s potrebami po financiranju iz Agende 2030 za trajnostni razvoj; poudarja, da je treba ukrepe za odpis dolga povezati z dodatnimi sredstvi uradne razvojne pomoči in kot prvo izbiro uporabljati financiranje z nepovratnimi sredstvi, zlasti za najmanj razvite države;

98.  poudarja, da je treba afriške države podpreti pri povečevanju zmogljivosti za uporabo domačih virov, da bi se pospešile naložbe v osnovne javne storitve; spominja, da nezakoniti finančni tokovi dosegajo dvakratni znesek uradne razvojne pomoči, ki jo prejmejo afriške države, znašajo približno 50 milijard USD letno in imajo hude posledice za razvoj in upravljanje celine; poziva EU, naj afriške partnerje še bolj podpre pri izboljšavah upravljanja, boju proti korupciji, povečanju transparentnosti finančnih in davčnih sistemov ter uvajanju ustreznih regulativnih in nadzornih mehanizmov;

99.  priporoča EU in Afriški uniji, naj bolje izvajata in uveljavljata obstoječe nacionalne in mednarodne protikorupcijske instrumente ter uporabita nove tehnologije in digitalne storitve; poziva EU, naj sprejme strog regulativni okvir glede korupcije;

Partnerji za zeleni dogovor med Afriško unijo in EU

100.  opominja, da so afriške države in njihovi prebivalci še posebej izpostavljeni negativnim posledicam podnebnih sprememb; opozarja, da so po podatkih Centra za raziskovanje epidemiologije nesreč (CRED) leta 2019 skoraj 16,6 milijona Afričanov prizadeli izredni vremenski pojavi, kar je 195-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018; poudarja, da mora biti varstvo podnebja in okolja v središču partnerstva, saj je EU zavezana Pariškemu sporazumu in konvenciji o biotski raznovrstnosti; opozarja na svojo zahtevo, da se 45 % sredstev prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje nameni za te cilje;

101.  je zaskrbljen, ker bi lahko podnebne spremembe izničile človekov razvoj in pokopale razvojne obete nestabilnih afriških držav z nizkim dohodkom, in poudarja, da so dejavnik tveganja za destabilizacijo, nasilje in konflikte; poudarja, da bi morala EU afriškim državam ponuditi konkretno, predvidljivo, odgovorno in dolgoročno finančno in tehnično pomoč, da bodo lahko uravnoteženo izboljšale prilagajanje podnebnim spremembam (tj. s projekti za trajnostno kmetijstvo, na ekosistemih temelječim prilagajanjem in trajnostnimi mesti) in strategij za njihovo blažitev, s posebnim poudarkom na preprečevanju tveganja nesreč in zapostavljenih skupnostih;

102.  poudarja, da ima vodna diplomacija bistveno vlogo, saj vode zaradi podnebnih sprememb vse bolj primanjkuje; poudarja, da je potrebna učinkovitejša diplomacija na področju podnebja, da se spodbudijo povezave med notranjo, zunanjo in mednarodno podnebno politiko;

103.  poziva EU, naj afriškim državam pomaga pri spoštovanju in povečanju nacionalno določenih prispevkov iz Pariškega sporazuma in Sendajskega okvira, da bodo imele dovolj finančnih sredstev za prilagajanje, blaženje, izgubo in škodo, pa tudi za svoje strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost; poudarja, da bo ta pomoč uspešna samo, če bo prihodnje partnerstvo med EU in Afriko za prehod temeljilo na načelih skupne, vendar različne odgovornosti in skladnosti politik za trajnostni razvoj, ob tem pa zagotavljalo pravičen in vključujoč zeleni prehod;

104.  poudarja, da bi morale strategije prilagajanja spodbuditi spremembe modelov v afriških državah, temelječe na naravnih rešitvah; poziva k spodbujanju vključujoče udeležbe deležnikov pri oblikovanju in uresničevanju nacionalno določenih prispevkov, državnih načrtov prilagajanja, državnih načrtov za naložbe v kmetijstvo in podobno;

105.  poudarja, da imajo majhne otoške države v razvoju poseben pogled in potrebe glede prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;

106.  poudarja tudi, da je treba v podnebne ukrepe vključiti razsežnost spolov, saj imajo podnebne spremembe in degradacija okolja še večje posledice za ženske in dekleta; poziva afriške in evropske partnerje, naj v prihodnjem partnerstvu med EU in Afriko bolj poudarijo vlogo, ki jo lahko imajo ženske pri usmerjanju svojih skupnosti k bolj trajnostnim praksam in udeležbi pri odločanju o prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

107.  poziva k hitremu izvajanju „diplomacije zelenega dogovora“ z ustanovitvijo projektne skupine za zunanjo razsežnost evropskega zelenega dogovora, ki bi morala pripraviti priporočila za zeleni dogovor med Afriško unijo in EU na več ravneh in z več deležniki, v katerem bodo sodelovali lokalni organi in organizacije civilne družbe; meni, da bi bilo treba v sklopu tega dogovora podpreti predvsem sprejetje regulativnega okvira, ki bo omogočil prehod na zeleno gospodarstvo, razvoj krožnega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest v trajnostnih sektorjih;

108.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja in tehnične pomoči, izmenjave informacij in dobre prakse; vztraja, da je treba bolje obveščati o prihodnjih podnebnih tveganjih in tveganjih za nesreče ter spodbujati zakonit prenos podnebju prijaznih tehnologij; poziva EU, naj se v ta namen zavzame za sprejetje izjave o pravicah intelektualne lastnine in podnebnih spremembah, primerljive z deklaracijo iz Dohe iz leta 2001 o sporazumu TRIPS in javnem zdravstvu;

109.  poudarja potrebo po politikah in projektih trajnostnih inovacij, ki bodo afriškim državam omogočile, da „preskočijo“ starejše, bolj onesnažujoče tehnologije, da bi dosegle ekološko in socialno trajnostnost, ter v zvezi s tem poziva k preučitvi, kako bi to preskakovanje lahko prispevalo k tem ciljem v afriških državah;

110.  znova opozarja, da se Afrika ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo; je zelo zaskrbljen zaradi pretiranega izkoriščanja naravnih virov in posledic manjše biotske raznovrstnosti na raven odpornosti; je še posebej zaskrbljen zaradi vse hitrejšega krčenja gozdov v Afriki; poudarja, da uničevanje afriških tropskih deževnih gozdov povzroča trajno izgubo biotske raznovrstnosti in zmogljivosti za sekvestracijo ogljika ter domovanj in načina življenja domorodnih ljudstev, ki prebivajo v gozdovih; opozarja, da gozdovi pomembno prispevajo k doseganju podnebnih ciljev, varovanju biotske raznovrstnosti ter preprečevanju dezertifikacije in skrajne erozije tal;

111.  poziva, da se upošteva povezanost javnega zdravja in biotske raznovrstnosti v skladu s pristopom enega zdravja; pozdravlja pobudo NaturAfrica za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in ekosistemov ter pregled akcijskega načrta za boj proti prepovedani trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; poudarja, da bi bilo treba pobudo NaturAfrica razvijati v sodelovanju z vsemi deležniki in pri tem posebno pozornost posvetiti pravicam lokalnih skupnosti, domorodnih ljudstev in žensk; poudarja, da bi morala podpreti afriške vlade in lokalno prebivalstvo v boju proti glavnim povzročiteljem izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja na celovit in sistematičen način, vključno s podporo za dobro upravljanje mreže zaščitenih območij; poziva EU in Afriko, naj priznata in zaščitita pravice domorodnih ljudstev do običajnega lastništva in nadzora nad njihovimi zemljišči in naravnimi viri, kot je določeno v deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev in konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 169, ter naj spoštujeta načelo svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja;

112.  poziva, da se dodelijo zadostna sredstva za uresničitev priporočil iz študije Komisije iz leta 2015 z naslovom „Večji od slonov: prispevek k strateškemu pristopu EU k ohranitvi prosto živečih vrst v Afriki“ (Larger than elephants: Inputs for an EU strategic approach to wildlife conservation in Africa) in študije iz leta 2019 o povezavah med varnostjo in ohranjanjem prostoživečih vrst v podsaharski Afriki (Study on the interaction between security and wildlife conservation in sub-Saharan Africa);

113.  meni, da bi bilo treba pospešiti naravovarstvena prizadevanja za ohranitev prostoživečih vrst ter morskih in obalnih ekosistemov, v ta namen pa uporabiti regulativne okvire, zadostna sredstva in znanstvene podatke ter jih pospremiti z obnovo ekosistemov in upravljavskimi ukrepi; poziva EU in Afriko, naj prevzameta vodilno vlogo pri sklenitvi ambicioznega svetovnega sporazuma na 15. konferenci pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti;

114.  opominja, da so oceani največji vir beljakovin na našem planetu; spominja, da si je treba prizadevati za boljše upravljanje oceanov, tudi v zvezi z razvojem ribištva, trajnostnega ribogojstva in modrega gospodarstva, ki spodbujajo razvoj; poudarja, da mora biti ukrepanje proti nezakonitemu, neprijavljenemu in neurejenemu ribolovu prednostna naloga, da bo mogoče omejiti okoljske vplive in zagotoviti trajnostnost ribjih staležev in prihodkov iz ribolova;

115.  izrecno poziva Komisijo, naj spremlja dejavnosti, povezane z industrijskim ribolovom, saj bi lahko posegle v staleže, ki so na voljo lokalnemu prebivalstvu, ki uporablja tradicionalne ribolovne metode, pa tudi ogrozile dobro ekološko stanje ribjih staležev;

116.  spominja, da je Afrika regija z najslabšimi električnimi napeljavami na svetu, in poudarja, da vsi na tej celini nimajo enakega dostopa do energije; meni, da je cenovno sprejemljiva, zanesljiva, trajnostna in sodobna energija bistvena za gospodarski in družbeni razvoj, tudi na podeželju; poziva k razvoju afriškega potenciala za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;

117.  poziva EU in države članice, naj spodbujajo in poglabljajo sodelovanje z afriškimi partnerji v energetskem in podnebnem sektorju v skladu s cilji zelenega dogovora; spodbuja Komisijo, naj pripravi ambiciozen načrt za uresničitev trajnostnega energetskega partnerstva, in v zvezi s tem ugotavlja, da sta energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost bistvena elementa za večjo razpoložljivost energije na afriški celini ob sočasnem nujnem zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida; poziva EU in zadevne afriške države, naj preučijo možnosti za vzajemno koristna energijska partnerstva pri proizvodnji vodika iz obnovljivih energijskih virov;

118.  poudarja, kako pomembno je usmeriti naložbe v brezogljično gospodarstvo z razvojem obnovljivih virov energije in lažjim prenosom tehnologije, vključno z decentralizirano proizvodnjo energije, tehnološkimi rešitvami za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in sončne energije v manjšem obsegu, ki lahko zadostijo lokalnemu povpraševanju po energiji, tudi kar zadeva infrastrukturo in povezljivost;

119.  poudarja, da je urbanizacija afriške celine priložnost za premislek o urbanističnih načrtih in uvedbo trajnostnih mestnih rešitev in da bi o tem moral potekati intenzivnejši dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter sodelovanje in izmenjava najboljše prakse med celinama, zlasti kar zadeva zeleno infrastrukturo, ekosistemske pristope, ravnanje z odpadki in komunalne sisteme, pri čemer bi se morali posebej potruditi za pritegnitev mladih in marginaliziranih skupin; poziva, da se podpre razvoj trajnostnega mestnega javnega prevoza, ki bo bolj dostopen in bo namenjen celotni skupnosti, med drugim prevoza do šol in zdravstvenih domov;

Partnerji za trajnostno in odporno kmetijstvo

120.  poudarja, da sta kmetijski in živilski sektor osrednjega pomena za gospodarstvo in za zagotavljanje dostojnih in trajnostnih zaposlitvenih priložnosti na podeželju; poudarja, da to večinoma zadeva male in družinske kmetije; ugotavlja, da je pomembno spodbujati in krepiti ukrepe in instrumente v podporo povečanju kakovosti, diverzifikaciji proizvodov, trajnostnemu posodabljanju kmetijskih praks, varnim delovnim razmeram ter ukrepe za krepitev odpornosti kmetov; meni, da bi moral biti razvoj trajnostnega kmetijskega sektorja in podeželja v osrčju odnosov med EU in Afriko;

121.  pozdravlja, da se v okviru novega partnerstva med EU in Afriko zagovarja razvoj okolju prijaznih kmetijskih praks; opozarja, da je sposobnost agroekologije, da uskladi gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost trajnosti, priznana v prelomnih poročilih IPCC in IPBES, pa tudi v globalni oceni kmetijstva, ki jo vodita Svetovna banka in FAO (IAASTD); poudarja pomen spodbujanja agroekologije, kmetijsko-gozdarskih sistemov, lokalne proizvodnje in trajnostnih prehranskih sistemov, ki se osredotočajo na razvoj kratkih dobavnih verig, v nacionalnih politikah in mednarodnih forumih, da bi zagotovili prehransko in hranilno varnost za vse ter povečali trajnostno produktivnost kmetijskega sektorja in njegovo odpornost na podnebne spremembe;

122.  poziva EU, naj upošteva ugotovitve projektne skupine za afriško podeželje v zvezi s potrebo po naložbah v afriške prehranske verige s poudarkom na blagu z dodano vrednostjo; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo z afriškimi partnerji, da bi ustvarile sinergije med strategijo EU-Afrika in politikami zelenega dogovora, zlasti zunanjo razsežnostjo strategije „od vil do vilic“;

123.  poudarja, da uporaba pesticidov v intenzivnem kmetijstvu v Afriki škodi okolju, lahko pa tudi vpliva na zdravje delavcev, ki imajo zelo omejen dostop do usposabljanja na temo varstva rastlin in do zdravstvenega varstva; poziva k izobraževanju in usposabljanju o trajnostnih pristopih k varstvu rastlin in alternativah pesticidom ter k zmanjšanju izpostavljenosti nevarnim snovem na najmanjšo možno mero; obsoja dvojna merila, ki jih EU uporablja v zvezi s pesticidi, saj dovoljuje izvoz nevarnih snovi, ki so v EU prepovedane, v afriške države in druge tretje države; zato poziva k spremembi veljavnih pravil EU, da se odpravi ta pravna nedoslednost v skladu z Rotterdamsko konvencijo iz leta 1998 in zelenim dogovorom;

124.  je globoko zaskrbljen, ker so afriške države močno odvisne od uvoza hrane, zlasti iz Evropske unije, posebno če gre za uvoz subvencioniranih proizvodov, ki zaradi nizke cene pomenijo škodljivo konkurenco za kmetijstvo majhnega obsega v Afriki;

125.  je zaskrbljen zaradi izvoza evropskega mleka v prahu v Zahodno Afriko, ki se podpira iz skupne kmetijske politike, saj je imela potrojitev izvoza, odkar je EU leta 2015 odpravila mlečne kvote, pogubne posledice za lokalne pastirje in kmete, ki s tem ne morejo tekmovati; poziva Komisijo, naj skupaj z afriškimi vladami in deležniki pripravi rešitve za to;

126.  opozarja, da se lakota in neustrezna prehranska varnost po svetu ponovno povečujeta in da se bosta še naprej povečevali, če se ne bodo takoj sprejeli ukrepi, in da Afrika znatno zaostaja za uresničitvijo cilja odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) do leta 2030; želi spomniti, da bi bilo treba odpravo podhranjenosti v vseh oblikah in cilj trajnostnega razvoja 2 obravnavati kot prednostni nalogi novega partnerstva, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim osebam;

127.  poudarja, da so covid-19 in gospodarska kriza, ki je sledila, ter zaprtje meja, napadi kobilic in dezertifikacija poslabšali že tako težavne razmere na področju prehranske varnosti v Afriki in opozorili na ranljivost svetovnega prehranskega sistema; poudarja potencial lokalnih in regionalnih trgov za reševanje sedanjih pomanjkljivosti prehranskega sistema;

128.  poziva, naj partnerstvo med EU in Afriko svoja prizadevanja na področju kmetijstva prednostno osredotoči na zaščito pravice afriških držav do prehranske neodvisnosti in na povečanje njihove prehranske varnosti, pa tudi na krepitev njihove zmogljivosti za zadovoljitev prehranskih potreb prebivalstva;

129.  poudarja pomen preoblikovanja podeželja ter krepitve lokalnih, regionalnih in preglednih vrednostnih verig, da bi ustvarili trajnostna delovna mesta, preprečili kršitve človekovih pravic in ublažili podnebne spremembe; poudarja, da je treba podpirati mlade in ženske, zlasti z usposabljanjem, dostopom do posojil in dostopom do trgov; poziva k njihovi vključitvi v oblikovanje kmetijskih politik in k podpori kolektivnih ukrepov prek organizacij malih proizvajalcev;

130.  poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo afriške ženske na podeželju v kmetijskem in podeželskem gospodarstvu po vsej afriški celini, zlasti v zvezi s prehransko varnostjo; želi spomniti, da skoraj polovico kmetijskih del v Afriki opravljajo ženske, najpogosteje male kmetice ali samooskrbne kmetice, ki nimajo potrebnega dostopa do informacij, posojil, zemlje, virov in tehnologije; spodbuja krepitev dednih pravic žensk in deklet ter poziva EU, naj podpre partnerske države, zlasti pri priznavanju polne pravice žensk do zemljiških pravic;

131.  poudarja, da se ženske, ki delajo v samooskrbnem kmetijstvu, soočajo z dodatnimi ovirami pri ohranjanju prehranske neodvisnosti, ker so nove rastlinske sorte na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin v trgovinskih sporazumih močno zaščitene;

132.  opozarja na pomen podpiranja malih kmetij in pašništva ter drugih tradicionalnih/lokalnih prehranskih sistemov, da bi okrepili njihovo odpornost in spodbudili njihov prispevek k prehranski varnosti, trajnostnemu upravljanju virov in ohranjanju biotske raznovrstnosti;

133.  poziva k obravnavanju socialnih napetosti med ustaljenim kmetijskim prebivalstvom in nomadskimi pašniškimi skupnostmi, zlasti v regijah s prekrivajočimi se etnično-verskimi konflikti;

134.  poudarja pomen raziskav in inovacij pri spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter produktivnih suhih kmetijskih ekosistemov in prehranskih sistemov; v zvezi s tem poziva k večjemu zanašanju na prispevek tradicionalnega afriškega znanja k pravičnemu prehodu, zlasti v zvezi s kmetijskimi praksami, ribištvom in varstvom gozdov, s čimer bi okrepili vlogo afriškega prebivalstva in lokalnih skupnosti;

135.  spodbuja izmenjavo znanja in najboljših praks med evropskimi in afriškimi kmeti ter zlasti stike med mladimi kmeti, ženskami in predstavniki podeželskih skupnosti v zvezi s trajnostnimi proizvodnimi metodami in zaščito biotske raznovrstnosti, tudi v okviru združenj;

136.  pozdravlja predlog projektne skupine za afriško podeželje za ustanovitev programa tesnega partnerskega sodelovanja med Evropo in Afriko, ki bi povezoval kmetijske organe držav članic EU in partnerskih držav v Afriki z namenom izmenjave primerov najboljše trajnostne prakse in spodbujanja odnosov med močno angažiranimi in podobnimi partnerji;

137.  poudarja, kako pomembno je, da se v partnerstvo med EU in Afriko vključita zaščita in spodbujanje pravice lokalnih skupnosti do dostopa do naravnih virov, kot so zemljišča in voda, ter nadzora nad njimi; obžaluje velik obseg prilaščanja zemlje v Afriki; opozarja, da gre za nasilno ravnanje, ki ni združljivo s ciljem prehranske neodvisnosti in ogroža preživetje afriških podeželskih skupnosti; poudarja, da je pomembno začeti vključujoč proces, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje organizacij civilne družbe in lokalnih skupnosti pri razvoju, izvajanju in spremljanju politik in ukrepov v zvezi s prilaščanjem zemljišč; poziva, naj se prostovoljne smernice za odgovorno upravljanje (VGGT) upoštevajo v vseh projektih, ki spodbujajo varstvo pravic do zemljiške posesti, vključno s trgovino, in k ukrepom, ki zagotavljajo, da projekti ne kršijo pravic malih kmetov do zemljiške posesti;

138.  obžaluje, da se premalo priznava strateški pomen naravnih pašnikov, ki pokrivajo približno 43 % površin v Afriki in so pomembni ponori ogljika; poziva Komisijo, naj skupaj z lokalnimi skupnostmi in deležniki razvije strategijo za optimiziranje tega potenciala s trajnostnim gospodarjenjem s pašniki, na primer s pastirstvom;

139.  ugotavlja, da so na primer pravica do paše in pašniki skupnosti tradicionalne pravice do rabe zemljišč, ki temeljijo na običajnem pravu in ne na zapisanih lastninskih pravicah; kljub temu poudarja, da je varstvo teh običajnih pravic temeljnega pomena za podeželsko prebivalstvo;

Partnerji pri tem, da digitalizacija postane vzvod za vključevanje in razvoj

140.  poudarja, da je digitalna preobrazba ogromen razvojni vzvod za dostop do izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in zdravstva, pa tudi za modernizacijo kmetijskega sektorja, zmogljivost javnega sektorja za zagotavljanje digitalnih storitev, kot so elektronska osebna izkaznica, e-zdravje ali e-uprava, ter sodelovanje pri političnem odločanju, človekovih pravicah in svobodi izražanja, vendar lahko s tem ogrozi demokracijo, ogrozi državljanske in človekove pravice ter poveča neenakosti; poudarja, da mora digitalna preobrazba podpirati cenovno sprejemljiv, enakopraven in vključujoč dostop do interneta ter uporabo in ustvarjanje storitev digitalne tehnologije v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi standardi in smernicami;

141.  poudarja, da bi se bilo treba zavedati digitalnega razkoraka in ga ustrezno upoštevati; poudarja, da je treba dati prednost dostopu do internetne povezljivosti za večino marginaliziranih afriških skupnosti, da bi preprečili nastanek velike vrzeli med podeželskim in mestnim prebivalstvom; meni, da je treba premostiti digitalno vrzel med spoloma, da bi spodbudili resnično vključujočo digitalno preobrazbo; spodbuja ženske in dekleta, naj razvijejo svoj potencial v zvezi z novo tehnologijo;

142.  želi spomniti, da lahko spletno nasilje nad ženskami in dekleti ter seksistični sovražni govor, kibernetsko ustrahovanje, ksenofobija, dezinformacije in stigmatizacija negativno vplivajo na socialno vključenost, ter poziva afriške in evropske partnerje, naj ta vprašanja obravnavajo v okviru partnerstva med EU in Afriko; poudarja, da je treba zagotoviti celostno digitalno izobraževanje in pismenost, vključno z mehkimi in prečnimi spretnostmi, kot sta kritično razmišljanje in medkulturno razumevanje;

143.  poudarja, da je nastajanje e-odpadkov po vsem svetu izziv za izvajanje Agende 2030, zlasti kar zadeva zdravje in okolje; poziva EU in Afriko, naj okrepita svoja prizadevanja za razvoj odgovornih naložb, da bi zmanjšali nastajanje e-odpadkov, preprečili njihovo nezakonito odlaganje in neustrezno obdelavo, spodbujali učinkovito rabo virov in recikliranje ter ustvarili delovna mesta v sektorjih obnove in recikliranja;

144.  podpira digitalizacijo in posodobitev javne uprave afriških držav, zlasti za razvoj zanesljivih registrov prebivalstva, izdajo varnih osebnih dokumentov ter spodbujanje izmenjave podatkov; poudarja, da mora za vse izmenjane podatke veljati ustrezna zakonodaja glede varstva podatkov in zasebnosti; poziva EU, naj sodeluje z afriškimi narodi, da bi si prizadevali za svetovne standarde glede varstva podatkov, ki bi pripomogli k boju proti kriminalu in vzajemno krepili naša gospodarstva;

145.  poudarja, da so inovacije potrebne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zelenega prehoda; poudarja, da bi moralo partnerstvo spodbujati raziskave in inovacije ter dostopnost in uporabnost digitalnih storitev, s čimer bi se spodbudila kohezija in socialno vključevanje; vendar opozarja, da digitalnega prehoda ni mogoče izvesti brez dostopa do energije in da neredna oskrba z energijo na podeželju predstavlja veliko oviro za dostop do digitalnih storitev;

146.  poudarja, da je kriza zaradi covida-19 prisilila k pospešitvi digitalne preobrazbe v Afriki; pozdravlja pripravljenost AU za vzpostavitev enotnega digitalnega trga; poziva EU, naj podpre vzpostavitev afriške digitalne industrije in ustrezen regulativni okvir za razvoj spletnega trgovanja in varstva podatkov na podlagi najvišjih obstoječih standardov z zagotavljanjem tehnične pomoči, spodbujanjem naložb v digitalno infrastrukturo in podjetništvo ter krepitvijo partnerstev z vladnimi, gospodarskimi, akademskimi, znanstvenimi in civilnodružbenimi deležniki;

147.  poudarja, da je treba v skladu s poročilom OZN o ciljih trajnostnega razvoja (2019) obravnavati še veliko izzivov, če želimo doseči cilje trajnostnega razvoja, zlasti v Afriki, kar zadeva dostop do hrane, energije, vode in sanitarnih storitev, izobraževanja in zdravstva; meni, da bi morale biti finančna pomoč in naložbe usmerjene predvsem v izpolnjevanje osnovnih človeških potreb, ki so še vedno osnovni pogoj za odpravo revščine in napredek pri človekovi blaginji, zlasti v času, ko so javna sredstva vse bolj omejena s konkurenčnimi zahtevami, kot sta zdravstvo in izobraževanje;

148.  poudarja, da so natančno in primerljivo zbiranje razčlenjenih podatkov in statistične analize, ob spoštovanju varstva podatkov in pravic do zasebnosti, temeljnega pomena za informirano odločanje, zlasti na področjih kmetijstva, upravljanja naravnih virov ter upravljanja in zdravstva na nacionalni in decentralizirani ravni;

149.  poudarja, da je treba digitalno preobrazbo uporabiti kot sredstvo za spodbujanje izmenjav med celinama, zlasti med mladimi in civilno družbo, prek platform;

150.  poziva EU in afriške države, naj okrepijo skupna prizadevanja za zagotovitev socialne in okoljske trajnosti digitalnega gospodarstva ter prispevajo k cilju vzpostavitve sodobnega, pravičnega in učinkovitega davčnega standarda za digitalno gospodarstvo;

Partnerji za vzajemno koristno mobilnost in migracije

151.  se zaveda zapletenih izzivov in priložnosti za blaginjo in razvoj v Evropi in Afriki, ki jih migracijski tokovi ustvarjajo na obeh celinah, in poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na tem področju; ugotavlja, da je v zadnjih letih v odnosih med Afriko in EU prevladovalo migracijsko vprašanje ter da je to morebiti škodljivo vplivalo na to, kako celini vidita druga drugo; poudarja, da je migracija vzajemno orodje za trajnostni razvoj obeh regij;

152.  želi spomniti, da se do 80 % vseh mednarodnih migrantov, ki izvirajo iz afriških držav, seli znotraj afriške celine; ugotavlja, da v afriških državah živi velik del vseh beguncev in notranje razseljenih oseb na svetu ter da je njihov ranljivi položaj še dodatno zaostrila kriza zaradi covida-19; poziva k svetovni delitvi odgovornosti za begunce;

153.  meni, da bi bilo treba poudariti človeško razsežnost migracij in posebno pozornost nameniti bolj prikrajšanim skupinam migrantov; poziva k sprejetju partnerstva med EU in Afriko na področju migracij in mobilnosti, ki bo v središče postavljalo človekovo dostojanstvo beguncev in migrantov, ki temelji na načelih solidarnosti, deljene odgovornosti in popolnega spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega prava, prava EU in nacionalnega prava ter begunskega prava;

154.  želi spomniti, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za zaščito migrantov pred smrtjo, izginotjem, ločitvami družin in kršitvami njihovih pravic, vključno z ukrepi, namenjenimi spoštovanju načela nevračanja in največje koristi otroka;

155.  poudarja, da je treba z ustreznim financiranjem obravnavati temeljne vzroke nedovoljenih migracij in prisilnih razselitev, kot so politična nestabilnost, revščina, pomanjkanje varnosti in prehranske varnosti, nasilje in negativni vplivi podnebnih sprememb;

156.  meni, da bo uspeh partnerstva odvisen od znatnega izboljšanja možnosti za mobilnost med različnimi komponentami afriških in evropskih družb in da bi bilo treba partnerstvo oblikovati na trajnosten način, da bi ustvarili „prirast možganov“ namesto „bega možganov“; meni, da bi k temu koristno prispevala učinkovitejša vizumska politika in večja finančna sredstva za program Erasmus+;

157.  poudarja, kako pomembno je pripraviti dejansko politiko krožne migracije, ki bo kvalificiranim in nekvalificiranim delavcem omogočala izkoristiti izmenjavo strokovnega znanja in mobilnost med EU in Afriko, s čimer bo olajšala vračanje ljudi v njihove države izvora; podpira prednostno obravnavo upravičenih prošenj za delovno dovoljenje v EU iz držav izvora in tranzita (na primer prek veleposlaništev ali spleta), da bi migrante odvrnili od nezakonitih migracijskih poti in zmanjšali obremenitev azilnega in migracijskega sistema;

158.  želi spomniti, da je lahko mobilnost delavcev eden od odzivov na demografske izzive EU ter pomanjkanje in neusklajenost na trgu dela; poziva k razvoju varnih in zakonitih migracijskih poti ter k spodbujanju bolj usklajenega, celovitega in dolgoročnega pristopa k migracijam, povezanim z delom, na evropski ravni na podlagi partnerskega pristopa, ki lahko dolgoročno koristi obema partnerjema; poudarja pomembnost krepitve dialoga med Afriko in EU o migracijah in mobilnosti ter partnerstva med Afriko in EU na področjih migracij, mobilnosti in zaposlovanja;

159.  odločno obsoja tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi; poziva k okrepitvi prizadevanj za izsleditev kriminalnih mrež tihotapcev in boj proti njim ter si prizadeva za sodelovanje z afriškimi državami v boju proti tem mrežam; v zvezi s tem poziva k celovitemu, večdisciplinarnemu prizadevanju in usklajevanju na vseh ravneh v sodelovanju z lokalnimi upravami, vključno z mednarodnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj; meni, da bi se morali proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi skupaj boriti obe strani, med drugim s pomočjo Europola;

160.  poziva, naj EU in afriški narodi sodelujejo, da bi vzpostavili učinkovito in daljnosežno informacijsko kampanjo o tveganjih in nevarnostih trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov, da bi posameznike odvrnili od ogrožanja lastnega življenja z namenom nedovoljenega vstopa v EU;

161.  poudarja, da je potrebno usklajeno delovanje EU, ki bo zagotovilo, da sodelovanje pri boju proti nedovoljenim migracijam ali pri integriranem upravljanju meja ne bo negativno vplivalo na obstoječe okvire regionalne mobilnosti na afriški celini ali na človekove pravice; opozarja, da mora vsako partnerstvo na področju migracij in mobilnosti upoštevati oba globalna dogovora o migracijah in beguncih (globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter globalni dogovor o beguncih);

162.  meni, da neenotnost državnih predpisov o delovnih migracijah v EU ter zapletenost in zelo birokratična narava postopkov migrante odvračajo od zakonitih poti v EU; priporoča uvedbo usklajenega in nebirokratičnega postopka EU za vlaganje prošenj v okviru partnerstva med EU in Afriko;

163.  želi spomniti, da je treba vzpostaviti namenske in skupne evropske civilne operacije iskanja in reševanja, da ne bi bilo več smrtnih žrtev na morju;

164.  poziva EU, naj okrepi svoje zaveze glede preselitve in drugih zakonitih poti za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter naj prav tako okrepi svoje politične in finančne zaveze za podporo afriškim partnerjem pri razvoju trajnostnih pristopov za begunce, notranje razseljene osebe in osebe brez državljanstva, zlasti s sodelovanjem z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) in drugimi agencijami OZN, da bi okrepili razvojno sodelovanje in zagotovili neposredno pomoč humanitarnim organizacijam v bližini domov, iz katerih so begunci pobegnili;

165.  priporoča uskladitev regionalnih mehanizmov za zaščito razseljenih oseb v okviru nesreč in podnebnih sprememb v skladu z agendo za zaščito čezmejnih razseljenih oseb v okviru nesreč in podnebnih sprememb, platformo o razseljevanju zaradi naravnih nesreč in Konvencijo iz Kampale;

166.  poudarja, da je treba zagotoviti pravične in dostopne azilne postopke za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, tako v Evropski uniji kot v afriških državah, ter spoštovati načelo nevračanja v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU; meni, da morajo vsi sporazumi z državami izvora in tranzita zagotavljati popolno zaščito človeških življenj, dostojanstva in človekovih pravic;

167.  poudarja pomen zagotovitve učinkovitosti, pravičnosti in dolžnega pravnega postopanja pri politiki vračanja, pri izdajanju konzularnih prepustnic in pri sklepanju sporazumov o ponovnem sprejemu oseb, ki bodo prednost dali prostovoljni vrnitvi in zagotovili, da se bodo pravice in dostojanstvo posameznikov v celoti zaščitili in spoštovali; poziva k odločnemu sodelovanju EU v obdobjih pred vrnitvijo in po vrnitvi, da bi olajšali trajnostno ponovno vključevanje povratnikov;

168.  spodbuja nadaljnje sodelovanje z Mednarodno organizacijo za migracije in drugimi agencijami OZN, da bi zagotovili dodatno podporo beguncem in notranje razseljenim osebam;

169.  ugotavlja, da se je v pogajalskem mandatu EU za sporazum po izteku Sporazuma iz Cotonouja povečalo sklicevanje na migracije, zlasti v zvezi z zajezitvijo nedovoljenih migracij, medtem ko je v pogajalskem mandatu AKP poudarek na izkoreninjenju revščine, spodbujanju zakonitih migracij, pomenu tokov nakazil, potrebi po tem, da bosta vračanje in ponovni sprejem prostovoljna, ter preprečevanju uporabe razvojne pomoči za pogajanja o omejevalnih mejnih kontrolah; poziva Komisijo, naj upošteva prioritete afriških držav na področju migracij, da bi vzpostavila resnično „enakovredno partnerstvo“;

Partnerji za varnost

170.  ugotavlja, da reševanje dolgotrajnih konfliktov zahteva skupne ukrepe humanitarnih in razvojnih akterjev ter partnerjev z visoko lokalno legitimnostjo in verodostojnostjo; zato poziva EU, naj pri svojem odzivu spodbuja pristop povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem, pri čemer naj se osredotoči na močno lokalno odgovornost;

171.  pozdravlja dejstvo, da EU mir in varnost v Afriki obravnava kot ključni pogoj za trajnostni razvoj ter da je Unija zavezana k „znatn[i] okrepit[v]i svoj[e] podpor[e] Afriki v sodelovanju z mednarodno skupnostjo“; se strinja, da je vprašanje varnosti v Afriki zelo pomembno za razvoj celine, ki ga podpirajo regionalne in mednarodne organizacije, afriške države pa so najpomembnejši poroki lastne varnosti; zato poziva EU, naj si še naprej prizadeva za sodelovanje z afriškimi partnerji pri nadaljnjem razvoju Afriške strukture za mir in varnost (v nadaljevanju: APSA), da bi dosegli dolgoročni mir in stabilnost ter premagali krize in konflikte na tej celini s celostnim pristopom, ki bo združil vsa razpoložljiva orodja, vključno s podporo razvoju afriških varnostnih in obrambnih zmogljivosti ter vojaških operacij, civilnih misij, projektov izgradnje miru in demilitarizacije ob spoštovanju mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava ter neodvisnosti in suverenosti afriških držav ter podporo pobud AU, regionalnih organizacij, kot je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, in skupine Sahel G5; spodbuja države članice, naj sodelujejo v misijah in operacijah EU, in pozdravlja dvostranska prizadevanja, ki prispevajo k miru in stabilnosti, ter v zvezi s tem poziva Svet, naj hitro odobri evropski mirovni instrument, da bi afriškim partnerjem v regijah, ki so jih prizadeli konflikti, zagotovili celovitejšo pomoč; poudarja pomen večstranskega sodelovanja znotraj trikotnika AU, EU in OZN na področju lokalne, regionalne in mednarodne varnosti ter vlogo akterjev civilne družbe pri prizadevanjih za ohranjanje in izgradnjo miru; v zvezi s tem opozarja, da so reforma varnostnega sektorja in pravosodja, dobro upravljanje, demokratična odgovornost in zaščita civilistov predpogoji, da začnejo ljudje zaupati svojim vladam in varnostnim silam; poudarja tudi povezanost civilne in vojaške sfere ter potrebo po boljši racionalizaciji sestavnih delov misij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); podpira vse bolj proaktiven pristop organizacij za regionalno sodelovanje na področju varnosti za popolno delovanje strukture APSA, ki Afriški uniji in organizacijam na regionalni ravni ponuja potrebna orodja za preprečevanje, obvladovanje in reševanje konfliktov; izreka pohvalo zlasti pobudam, kot je skupina Sahel G5, ki ima čedalje pomembnejšo vlogo pri odločilnih ukrepih, ki jih afriške države sprejemajo za zagotavljanje miru in varnosti v svoji soseščini, ter poziva Komisijo in države članice, naj povečajo politično, finančno, operativno in logistično podporo skupini Sahel G5; poudarja, da morajo imeti afriške države za zagotavljanje ustreznih ravni varnosti in razvoja ustrezne zmogljivosti v vseh bistvenih sektorjih, zlasti na področju varnosti in obrambe; poziva EU, naj usklajuje razvojne in varnostne pobude, v katerih sodeluje na afriški celini, kot del celovite strategije, ki bo vključevala dobro upravljanje, demokracijo, človekove pravice, pravno državo in enakost spolov, s posebnim poudarkom na regijah, kjer so ranljivosti in napetosti največje; pozdravlja sodelovanje med EU in Afriko v boju proti terorizmu in oboroženim skupinam v skladu z mednarodnim pravom; v okviru politik za boj proti terorizmu poziva k vzpostavitvi preglednejših postopkov odločanja, večji skladnosti s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah, in večjemu sodelovanju s skupnostmi, na katere ti ukrepi vplivajo;

172.  poudarja pomembno vlogo Sahela s strateškega in varnostnega vidika; v tem okviru toplo pozdravlja ustanovitev skupine G5 Sahel leta 2014 in skupno silo držav Sahela G5 (G5 Force Conjointe), ki je bila vzpostavljena leta 2017 za spopadanje z varnostnimi grožnjami v regiji;

173.  poudarja, da mora EU nujno obravnavati vse večjo grožnjo terorističnih uporov na severu Mozambika, zaradi katerih je umrlo že več kot 1000 ljudi, okoli 200.000 ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove, in ki pomenijo resno nevarnost, da bi se razširili po južnoafriški regiji; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj Mozambiku in njegovim državljanom ponudi podporo EU; poudarja, da lahko drugi mednarodni akterji zaradi neodzivnosti EU prevzamejo vodilno vlogo, ki jo EU želi imeti na celini;

174.  izraža zaskrbljenost, ker so Bocvana, Gana, Uganda in Zimbabve uvrščeni na posodobljen črni seznam EU z državami, za katere so značilne strateške pomanjkljivosti v programih za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma, in poziva te države, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev zahtev zakonodaje in njeno izvajanje (tj. Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/855(13)); pozdravlja, da sta bili Etiopija in Tunizija po izvedbi več reform umaknjeni s črnega seznama;

175.  poudarja, da so mandati misije SVOP celoviti in med drugim namenjeni spodbujanju reforme varnostnega sektorja, napredovanju reforme pravosodja, okrepitvi vojaškega in policijskega usposabljanja ter napredovanju nadzora; poudarja, da je nujno treba izboljšati komunikacijsko politiko misij SVOP ter skupnega strateškega načrtovanja EU, da se poveča prepoznavnost ukrepov EU in njenega cilja, da se afriškim prebivalcem zagotovita varnost in blaginja;

176.  poudarja posebno vlogo verskih skupnosti v Afriki, ki imajo stalno posredniško vlogo v konfliktih in s katerimi je treba vzpostaviti dialog in sodelovanje, zlasti na območjih, kjer potekajo konflikti, saj lahko medverski dialog prispeva k miru in spravi;

177.  ugotavlja, da je cilj skupnega sporočila povečati podporo EU za afriška mirovna prizadevanja z bolj strukturirano in strateško obliko sodelovanja, usmerjenega v afriške regije z največjimi napetostmi, in poziva k prednostni obravnavi specifičnih strategij v regijah, kjer se pojavljajo konflikti; spodbuja EU in njene države članice, naj še naprej delijo breme z mednarodnimi organizacijami in partnerji, vključno z zaveznicami in afriškimi državami, ki so zanesljive zaveznice v boju proti terorizmu, kot so Kenija, Maroko, Nigerija, Gana in Etiopija; poziva k okrepitvi odnosov EU s temi ključnimi državami; poziva EU, naj še naprej pomaga afriškim partnericam pri izgradnji zmogljivosti njihovih vojaških sil in varnostnih ustanov, da bi svojim državljanom zagotovile učinkovite in trajnostne varnostne službe in službe kazenskega pregona, med drugim v okviru evropskega mirovnega instrumenta in misij SVOP, ter poziva, naj se EU osredotoča na celovit pristop h konfliktom in krizam, ki vključuje ukrepe v vseh fazah konflikta, tj. od preprečevanja konflikta prek odziva nanj do njegovega obvladovanja in reševanja;

178.  poudarja, da je cilj EU pri podpori afriškemu varnostnemu sektorju ta, da spodbudi Afriko k prevzemanju odgovornosti za varnostna in obrambna vprašanja; meni, da so Afriška unija in afriške države ključne partnerice, s katerimi EU pomembno sodeluje, da bi skupaj dosegle trajnostni razvoj in cilje glede človekove varnosti; pri tem toplo pozdravlja načrte Afriške unije, da v podporo skupini Sahel G5 napoti 3000 vojakov, pri čemer meni, da je to znak, da si AU in EU dejansko prizadevata za podobne varnostne cilje, ki izhajajo iz skupnih ciljev in skupnih odgovornosti; v zvezi s tem pozdravlja besede podpredsednika/visokega predstavnika Borrella pred Varnostnim svetom OZN dne 28. maja 2020, ko je govoril o „iskanju afriške rešitve za afriške težave“;

179.  ponovno potrjuje svojo podporo misijam OZN za ohranjanje miru na afriški celini in poziva ključne akterje, zlasti Združene države Amerike, Rusijo, Kitajsko in Združeno kraljestvo, naj se pridružijo prizadevanjem EU za posredovanje in razvoj sodelovanja in trajnostnega miru po vsej afriški celini; v zvezi s tem ponavlja, da je EU pripravljena zagotoviti večjo podporo misijam OZN in okrepiti usklajevanje med različnimi misijami OZN in EU;

180.  pozdravlja velik upad piratstva ob obalah vzhodne in zahodne Afrike, kar je posledica mednarodnih prizadevanj na področju pomorske varnosti, ki so podlaga za evropsko, afriško in čezatlantsko varnostno sodelovanje;

181.  meni, da je pomembno, da si EU še naprej prizadeva za gradnjo odpornejših držav in družb z izgradnjo zmogljivosti in reformami varnostnega sektorja, med drugim v okviru evropskega mirovnega instrumenta in njegovih misij SVOP, ter se osredotoča na celostni pristop h konfliktom in krizam, ki vključuje ukrepe v vseh fazah konflikta;

182.  opozarja na grožnjo nadnacionalnega organiziranega kriminala, državljanskih nemirov in nasilja v družini v ranljivih državah in državah v obdobju po konfliktu, ki si prizadevajo, da bi svojim državljanom zagotovile potrebno varnost; v tem okviru poudarja pomen dobro usposobljene nacionalne in regionalne policije; vendar ugotavlja, da policija pogosto nima ustreznega usposabljanja in opreme, še pomembneje pa je, da tudi nima vedno ustreznih povezav z lokalnim prebivalstvom niti njegovega zaupanja; zato poudarja pomen okrepitve in izgradnje profesionalnih policijskih struktur ter med drugim poziva k okrepljeni konceptualni, logistični in upravni podpori za mehanizem Afriške unije za policijsko sodelovanje s sedežem v Alžiru, ki je bil vzpostavljen leta 2014; meni, da bo sodelovanje na tem področju pomagalo tudi pri razvoju zmogljivosti misij za ohranjanje miru in policijske komponente v strukturi APSA;

183.  ugotavlja, da je informacijska sfera v Afriki pod vse večjim vplivom svetovnih nasprotnikov EU; v zvezi s tem poziva ESZD in Komisijo, naj dejavno obravnavata vprašanje slabe seznanjenosti z evropskimi stališči v afriških družbah in se zoperstavita lažnim izjavam ter bolj promovirata evropski pristop in demokratične vrednote med afriškim prebivalstvom; ugotavlja, da sta za to potrebna boljše strateško komuniciranje, usmerjeno v ključne regije in države, ter vzpostavitev posebne enote, ki bo odgovorna za take ukrepe in bo tesno sodelovala z delegacijami EU;

184.  poudarja nevarnost širjenja nedovoljenega osebnega orožja in opozarja, da to neevidentirano orožje, ki je večinoma v nezakoniti posesti, ogroža varnost skupnosti, poleg tega pa ga uporabljajo nevarne čezmejne kriminalne mreže, ki so vpletene v različne oblike nezakonite trgovine, med drugim z orožjem, ljudmi in prepovedanimi drogami;

185.  poziva k nadaljevanju letnih skupnih posvetovalnih sestankov Političnega in varnostnega odbora Evropske unije ter Mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije, da bi razširili obseg sodelovanja, ki naj bi vključevalo skupne obiske na terenu, skupne sestanke, doseganje skupnega razumevanja in izvajanje analiz kriznih razmer ter preučitev možnosti za skupno zgodnje ukrepanje kot najboljšega sredstva za vzpostavitev uspešnega strateškega partnerstva;

186.  želi spomniti, da se v Afriki izvaja največ mirovnih operacij na svetu, h katerim ta celina prispeva največ vojakov in policistov; poudarja, da je treba mirovne operacije po vsej Afriki prilagoditi novim razmeram zaradi covida-19, da bi se zagotovila ustrezna zaščita tako za državljane kot za osebje mirovnih operacij; poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje teh misij zaradi strahu pred neposredno gospodarsko krizo in zmanjšanjem razpoložljivih sredstev;

187.  poziva EU, naj zagotovi učinkovito, odgovorno in zanesljivo načrtovanje misij SVOP z učinkovitimi operacijami in močnejšimi pooblastili, povezanimi s konkretno politično voljo, usmerjeno v reševanje konfliktov in ne v njihovo zamrznitev;

188.  spodbuja ESZD, naj poveča svojo prisotnost v okviru delegacij EU po vsej celini, zlasti v ključnih državah članicah AU, da bi dodatno razvijala dvostranske in regionalne odnose EU ter zagotovila ustrezno izmenjavo z ustreznimi deležniki; poudarja, da so takšne tesne vezi podlaga za zagotavljanje ustreznih in dobro strukturiranih svetovnih partnerstev ter prilagojenih odzivov; poziva ESZD, naj bistveno izboljša svojo medijsko in komunikacijsko strategijo, da bi povečala ozaveščenost o prizadevanjih EU v zadevnih regijah ter povečala ozaveščenost in podporo med državljani EU glede okrepljenega sodelovanja med EU in Afriko;

189.  opozarja na pomen usklajevanja politike EU za Afriko z OZN, NATO, OVSE in drugimi podobno mislečimi državami, kot so ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Avstralija in Japonska;

o
o   o

190.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 356, 4.10.2018, str. 66. (2) UL C 349, 17.10.2017, str. 11. (3) UL C 363, 28.10.2020, str. 27. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0173. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0298. (6) UL C 215, 19.6.2018, str. 2. (7) UL C 28, 27.1.2020, str. 101. (8) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0084. (9) Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1). (10) Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (UL L 130, 19.5.2017, str. 1). (11) Direktiva 2013/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL L 294, 6.11.2013, str. 13). (12) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19). (13) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/855 z dne 7. maja 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Bahamov, Barbadosa, Bocvane, Kambodže, Gane, Jamajke, Mavricija, Mongolije, Mjanmara/Burme, Nikaragve, Paname in Zimbabveja v preglednico v točki I Priloge in izbris Bosne in Hercegovine, Etiopije, Gvajane, Laoške ljudske demokratične republike, Šrilanke in Tunizije iz te preglednice (UL L 195, 19.6.2020, str. 1).