Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2175(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0032/2021

Predložena besedila :

A9-0032/2021

Razprave :

PV 25/03/2021 - 8
CRE 25/03/2021 - 8

Glasovanja :

PV 25/03/2021 - 10
PV 25/03/2021 - 17
CRE 25/03/2021 - 17

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0115

Sprejeta besedila
PDF 170kWORD 60k
Četrtek, 25. marec 2021 - Bruselj
Poročili o Srbiji za leti 2019 in 2020
P9_TA(2021)0115A9-0032/2021

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o poročilih Komisije o Srbiji za leti 2019 in 2020 (2019/2175(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju prošnje Srbije za članstvo v Evropski uniji z dne 19. decembra 2009,

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (COM(2011)0668), sklepa Evropskega sveta z dne 1. marca 2012, da Srbiji podeli status države kandidatke, in sklepa Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, da se začnejo pogajanja s Srbijo za pristop k EU,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003,

–  ob upoštevanju izjave iz Sofije, podane na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in agende prednostnih nalog iz Sofije, priložene tej izjavi,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 z dne 10. junija 1999, svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju prvega sporazuma med vladama Srbije in Kosova z dne 19. aprila 2013 o načelih normalizacije odnosov ter sporazumov z dne 25. avgusta 2015 in stalnega dialoga o normalizaciji odnosov, ki ga podpira EU,

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, ki se je začel 28. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2018(1),

–  ob upoštevanju izjave in priporočil, sprejetih na enajsti seji stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija dne 30. in 31. oktobra 2019,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o krepitvi sodelovanja s partnericami z Zahodnega Balkana na področju migracij in varnosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2019 (COM(2019)0260), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Serbia 2019 Report (Poročilo o Srbiji za leto 2019) (SWD(2019)0219),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2020 (COM(2020)0660), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Serbia 2020 Report (Poročilo o Srbiji za leto 2020) (SWD(2020)0352),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641) in delovnega dokumenta služb Komisije s smernicami za izvajanje zelene agende za Zahodni Balkan (SWD(2020)0223),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. aprila 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (JOIN(2020)0011),

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 21. aprila 2020 v zvezi s programom gospodarskih reform Srbije za obdobje 2020–2022 (SWD(2020)0064) in skupnih sklepov, ki jih je Svet 19. maja 2020 sprejel v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2020 z naslovom Podpora Zahodnemu Balkanu pri soočanju s COVID-19 in okrevanju po pandemiji (COM(2020)0315),

–  ob upoštevanju enajstega srečanja pristopne konference s Srbijo na ministrski ravni z dne 10. decembra 2019, na kateri so bila odprta pogajanja o poglavju 4 o prostem pretoku kapitala,

–  ob upoštevanju sklepov prve faze dialoga med strankami o izboljšanju pogojev za izvedbo parlamentarnih volitev, ki ga podpira Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega poročila posebne misije OVSE/ODIHR za oceno volitev v zvezi s parlamentarnimi volitvami dne 21. junija 2020, objavljenega 7. oktobra 2020,

–  ob upoštevanju izjave za javnost strokovnjakov Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o zaskrbljenosti zaradi zlorabe zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za napad na nevladne organizacije in omejevanje njihovega dela, objavljene 11. novembra 2020,

–  ob upoštevanju drugega poročila o skladnosti za Srbijo, ki ga je v okviru četrtega ocenjevalnega kroga o preprečevanju korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih 26. novembra 2020 objavila Skupina evropskih držav proti korupciji (GRECO),

–  ob upoštevanju poročila o izhodiščni oceni za Srbijo, ki ga je 22. januarja 2020 objavila Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju svojih priporočil z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki ga je sklical predsednik Evropskega parlamenta skupaj z vodji parlamentov Zahodnega Balkana in je potekal 28. januarja 2020,

–  ob upoštevanju izjave, sprejete med vrhom EU-Zahodni Balkan, ki je potekal prek videokonference 6. maja 2020,

–  ob upoštevanju vrha EU-Zahodni Balkan 10. novembra 2020 v okviru berlinskega procesa,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0032/2021),

A.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po njenih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in skupnih vrednot, ki se zahtevajo za članstvo, in ker sta časovni načrt in napredek v pristopnem procesu določena na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti njim;

B.  ker so načela demokracije, človekovih pravic in pravne države temeljne vrednote, na katerih temelji EU, ter so v središču širitvenega in stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker so potrebne trajnostne reforme za reševanje velikih nerešenih izzivov na teh področjih;

C.  ker mora Srbija doseči nepovraten napredek pri spoštovanju, zagovarjanju in varovanju vrednot spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov narodnih in drugih manjšin doma in v svojih mednarodnih odnosih;

D.  ker je bilo od začetka pogajanj s Srbijo odprtih 18 poglavij, med katerimi sta bili dve začasno zaprti; ker se je Srbija odločila, da bo sprejela novo metodologijo širitve EU;

E.  ker Srbija še ni dokazala trajne uspešnosti na področjih pravosodja in temeljnih pravic (poglavje 23) ter pravice, svobode in varnosti (poglavje 24); ker je Svet sklenil, da s Srbijo še ne bo odprl dodatnih poglavij;

F.  ker skupina GRECO meni, da je položaj v Srbiji „na splošno nezadovoljiv“, in ugotavlja, da naj Srbija ne bi upoštevala priporočil skupine, kar zadeva preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih;

G.  ker zaveza EU, da bo podpirala pravno državo, zajema tudi Srbijo, pri čemer bi morala EU še naprej sodelovati s Svetom Evrope, da bi Srbijo v skladu z revidirano metodologijo širitve podprla pri izvedbi ključnih reform in usposabljanju v zvezi s pravosodjem, bojem proti korupciji, spodbujanjem človekovih pravic ter vlogo svobodnih in neodvisnih medijev in civilne družbe ter da bi spremljala napredek, dosežen na teh področjih;

H.  ker ima Srbija interes za normalizacijo odnosov s Kosovom;

I.  ker se Srbija še naprej zavzema za regionalno sodelovanje in dobre sosedske odnose;

J.  ker je Srbija še naprej zavezana vzpostavitvi delujočega tržnega gospodarstva in še naprej izpolnjuje obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, čeprav ima še vedno veliko težav s skladnostjo; ker korupcija še naprej ovira gospodarski razvoj;

K.  ker je Srbija ratificirala vse temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela;

L.  ker svoboda izražanja in neodvisnost medijev še vedno vzbujata veliko skrbi, ki jih treba prednostno obravnavati;

M.  ker dialog med strankami o izboljšanju pogojev za izvedbo parlamentarnih volitev, ki ga podpira Evropski parlament, še vedno zagotavlja edinstveno podlago za doseganje soglasja o zavezah za izboljšanje volilnih pogojev;

N.  ker je EU soglašala s prerazporeditvijo 374 milijonov EUR iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), da bi se prispevalo k ublažitvi socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19 v regiji;

O.  ker je EU pokazala svojo zavezanost evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana ter mobilizirala 3,3 milijarde EUR sredstev za spoprijemanje z neposredno zdravstveno krizo in ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19;

P.  ker je EU največja donatorica podpore in pomoči Srbiji za ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19; ker je Srbija prejela 15 milijonov EUR neposredne podpore za zdravstveni sektor, 78,4 milijona EUR podpore za socialno in gospodarsko okrevanje ter 93,4 milijona EUR sredstev pomoči;

Q.  ker je Srbija upravičena do pomoči EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, pri čemer skupna okvirna dodelitev finančnih sredstev za obdobje 2014–2020 znaša 1.539,1 milijarde EUR;

R.  ker Srbiji največ finančne pomoči zagotavlja EU; ker je EU v zadnjih 18 letih Srbiji dodelila več kot 3,6 milijarde EUR nepovratnih sredstev na vseh področjih, ki vključujejo pravno državo, reformo javne uprave, socialni razvoj, okolje in kmetijstvo; ker je Srbija od leta 2007 prejela skupaj 2,79 milijarde EUR pomoči EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA);

S.  ker je Srbiji trgovinsko in gospodarsko povezovanje z EU precej koristilo; ker je EU največja trgovinska partnerica Srbije, pri čemer je v letu 2018 Srbija vanjo izvozila 67 % svojega celotnega izvoza blaga in iz nje uvozila več kot 60 % svojega celotnega uvoza blaga; ker so naložbe EU v Srbiji med letoma 2010 in 2018 skupaj znašale več kot 13 milijard EUR;

1.  pozdravlja dejstvo, da članstvo v EU ostaja strateški cilj Srbije in je med prednostnimi nalogami novooblikovane vlade; je seznanjen z dejstvom, da proces povezovanja Srbije z EU podpirajo vse parlamentarne stranke; spodbuja srbske oblasti, naj v javni razpravi bolj dejavno in nedvoumno izražajo svojo zavezanost evropskim vrednotam, ter pričakuje, da se bo Srbija jasno in nedvoumno z besedami in dejanji zavezala, da bo vidno in preverljivo izpolnjevala svoje obveznosti za pristop k EU;

2.  poudarja, da je pomembno vnesti več dinamike v pristopna pogajanja s Srbijo in čim prej začeti z izvajanjem revidirane metodologije širitve, ki temelji na tematskih pogajalskih sklopih in postopnem uvajanju v posamezne politike in programe EU ter hkrati poudarjati jasne in oprijemljive spodbude, ki neposredno zanimajo srbske državljane;

3.  poudarja, da je zagon, ki je posledica novega mandata po volitvah v Srbiji 21. junija 2020, priložnost za pomemben napredek na poti k evropski perspektivi Srbije; zagovarja stališče, da bi nadaljnja pogajalska poglavja odprli šele, ko bo Srbija sprejela potrebne zaveze in uresničila reforme v glede zahtevanih meril uspešnosti; ugotavlja, da je odprtje poglavij bistveno orodje za doseganje trajnih reform in proevropskih sprememb v Srbiji;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj – po potrebi z vključitvijo srbskih partnerjev – sprejmeta potrebne ukrepe za izvajanje določb revidirane metodologije širitve, zlasti tistih, ki zadevajo tematske pogajalske sklope, ter naj to novo metodologijo uporabita kot priložnost za pospešitev procesa širitve na Zahodnem Balkanu in skupaj s Srbijo določita nove korake v njenem pogajalskem procesu;

5.  pozdravlja sodelovanje med srbsko vlado in narodno skupščino glede nacionalnega zbora za Evropsko unijo; poziva srbsko vlado, naj čim prej imenuje novega vodjo pogajalske ekipe za pristop Srbije k Evropski uniji; Srbijo tudi poziva, naj izboljša upravne zmogljivosti ministrstva za evropsko povezovanje, da bi bolje vodila pogajanja o članstvu in storila vse, kar je v njeni moči, da bi bil proces evropskega povezovanja čim bolj vključujoč in odprt;

6.  ugotavlja, da Srbija še naprej krepi prilagajanje in izvajanje svoje zakonodaje v skladu s pravnim redom Unije in da mora tako nadaljevati; obžaluje, da je bilo usklajevanje občutno počasnejše, kot je prvotno načrtovala vlada; poudarja, da je bil napredek pri poglavjih 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) skromen; ugotavlja, da sta normalizacija odnosov s Kosovom in resnično spoštovanje temeljnih pravic še naprej ključnega pomena in da bo od njiju odvisna hitrost pristopnih pogajanj;

7.  obžaluje, da Srbija na številnih področjih svojega programa reform ne dosega napredka ter da pri vprašanjih, ki so temeljnega pomena za pristop k EU, celo nazaduje; poziva Komisijo, naj spremeni svojo metodologijo poročanja, da bi upoštevala precejšnje nazadovanje in državam pristopnicam, tudi Srbiji, poslala jasno sporočilo;

8.  poudarja, kako pomembna je strateška komunikacija srbskih deležnikov o koristih pristopa k EU; poudarja, da mora javna razprava o pristopu k EU temeljiti na dejstvih ter spodbujati polno spoštovanje temeljnih pravic in demokratičnih vrednot;

9.  spodbuja srbske oblasti, naj v javni razpravi bolj zavzeto zagovarjajo svojo zavezanost evropskim vrednotam in povečajo preglednost svojega komuniciranja, tudi tako, da širši javnosti omogočijo dostop do informacij in razširijo sodelovanje med javnimi organi in civilno družbo; izraža zaskrbljenost, ker javno financirane medijske hiše prispevajo k širjenju protievropskega diskurza v Srbiji, pogosto s citiranjem nosilcev javnih funkcij;

10.  poziva Srbijo in države članice EU k dejavnejši in učinkovitejši politiki komuniciranja o evropski perspektivi, namenjeni srbskim državljanom in državljanom EU, vključno s pripadniki narodnih manjšin; poudarja, da narode EU in srbski narod povezujejo zgodovinske prijateljske in bratske vezi;

11.  ugotavlja, da Srbija namenja nesorazmerno veliko prepoznavnost tretjim državam; poziva Srbijo, Komisijo in delegacijo EU v Srbiji, naj si bolj prizadevajo za promoviranje vloge in koristi tesnega partnerstva med EU in Srbijo, tudi s promocijo projektov in reform, ki jih financira EU; opozarja, da je treba nujno pritegniti srbske državljane, ki ne živijo v večjih mestih, ter poziva EU, naj še poveča svojo podporo za civilno družbo na lokalni ravni;

12.  poziva, naj se ustvarijo nove priložnosti za politični dialog in dialog o politikah na visoki ravni z državami Zahodnega Balkana, da bi zagotovili močnejše usmerjanje in udeležbo na visoki ravni, kot zahteva tudi revidirana metodologija širitve; meni, da bi bilo treba v okviru konference o prihodnosti Evrope dejavno pritegniti in ustrezno vključiti srbske predstavnike in predstavnike drugih držav Zahodnega Balkana, in sicer na ravni vlad ter iz civilne družbe in mladinskih organizacij;

13.  je seznanjen s sklepi končnega poročila posebne misije OVSE/ODIHR za oceno volitev, da so bile parlamentarne volitve 21. junija 2020 izvedene učinkovito, vendar je bila zaskrbljujoča prevlada vladajoče stranke, med drugim tudi v medijih; obžaluje dolgoročne trende pritiska na volivce, pristranskosti medijev in brisanja meja med dejavnostmi vseh državnih uradnikov in strankarskimi kampanjami; v zvezi s tem opozarja na vlogo kampanj dezinformiranja, ki jih podpira država, namenjene pa so spreminjanju mnenj glede volitev;

14.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za izvajanje priporočil ODIHR; poziva srbske oblasti, naj dovolj zgodaj pred naslednjimi volitvami v celoti obravnavajo priporočila ODIHR; poudarja, da bi morale biti organizacije civilne družbe, ki imajo strokovno znanje na področju volilnih pogojev, še naprej vključene v ta proces;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je parlament brez ustrezne javne razprave le nekaj tednov pred načrtovanimi volitvami sprejel spremembe pomembnih elementov volilnega sistema, vključno z znižanjem volilnega praga; opozarja na mnenje Beneške komisije, da se manj kot leto dni pred volitvami ne bi smelo občutno spreminjati temeljnih elementov volilne zakonodaje;

16.  obžaluje odločitev dela opozicije, da bojkotira volitve, in glede na ugotovitve posebne misije OVSE/ODIHR za oceno volitev, ki je izpostavila pomanjkanje resničnega pluralizma in razdrobljenosti političnega krajine v Srbiji, poudarja, da so vse politične sile in zlasti organi oblasti odgovorni za izboljšanje volilnih pogojev; poudarja, da je sodelovanje v političnem in volilnem procesu edini način za zagotovitev politične zastopanosti njihovih volivcev in edina možnost vplivanja na postopek odločanja; poziva opozicijo, naj se vrne za pogajalsko mizo ter začne ponovno sodelovati v političnih in parlamentarnih dejavnostih; ugotavlja, da je novi srbski parlament zaznamuje močna večina vladajoče koalicije in odsotnost delujoče opozicije, ker so nekatere opozicijske stranke bojkotirale volitve, kar ni spodbudno, če želijo doseči politični pluralizem v državi;

17.  želi spomniti na volilna načela, ki jih je opredelila Beneška komisija, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je predsednik Aleksandar Vučić napovedal predčasne volitve, ne da bi imel za to ustavno podlago ali da bi bilo to politično nujno, hkrati pa kot predsednik Srbije in največje politične stranke v državi napovedal, da bodo predsedniške, parlamentarne in občinske volitve v Beogradu na isti dan spomladi 2022;

18.  pozdravlja vzpostavitev dialoga med strankami z narodno skupščino Srbije, ki ga podpira Evropski parlament, in začetne ukrepe, ki so jih sprejele srbske oblasti in parlamentarna večina za izboljšanje volilnih pogojev; poziva k nadaljnjemu izvajanju preostalih zavez v okviru dialoga med strankami;

19.  pozdravlja začetek druge faze dialoga med strankami z narodno skupščino Srbije, ki ga podpira Evropski parlament, pri katerem naj sodelujejo vsi zadevni deležniki in proevropske politične sile v Srbiji, da bi se izboljšalo politično ozračje in zaupanje v celotnem političnem spektru ter dosegel konsenz o nerešenih vprašanjih, povezanih z volilnim postopkom, v skladu s priporočili mednarodne misije za opazovanje volitev; poziva, naj se čim prej opravijo novi krogi bolj vključujočega dialoga med strankami, in poziva vse strani, naj opredelijo jasne cilje, pogoje, merila uspešnosti in sogovornike; poudarja, da bi bilo treba dialog zaključiti precej pred prihajajočimi volitvami, da bi bilo dovolj časa za izvedbo potrebnih pravnih in drugih sprememb volilnih pogojev in njihovo uresničitev, da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje pred volitvami; opozarja, da morajo vlada in neodvisni organi zagotoviti celovito in ustrezno izvajanje pravnih okvirov, povezanih z zavezami, sprejetimi v okviru dialoga;

20.  obsoja nesprejemljive verbalne napade in primere sovražnega govora proti poslancem Evropskega parlamenta, zlasti tistim, ki predstavljajo Parlament v odnosih s Srbijo, vključno s predsednikom in člani delegacije stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora ter podporniki dialoga med strankami, saj gre za dejanja, ki niso skladna z duhom obveznosti Srbije iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; poziva predsednika narodne skupščine in govornike političnih skupin v tej skupščini, naj spoštujejo standarde demokratičnega diskurza;

21.  poziva novo vlado, naj se posveti učinkovitim in preverljivim temeljnim reformam ter obravnava strukturne reforme in pomanjkljivosti na področjih pravne države, temeljnih pravic, svobode medijev, boja proti korupciji ter delovanja demokratičnih institucij in javne uprave;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da korupcija na splošno ostaja področje, na katerem je bil dosežen omejen napredek; pozdravlja ukrepe, sprejete za zagotavljanje neodvisnosti agencije za boj proti korupciji, in doslej dosežene rezultate pri reševanju primerov korupcije; spodbuja nadaljnji napredek zlasti na področju izboljšanja uspešnosti preiskav, obtožnic in pravnomočnih obsodb v primerih korupcije na visoki ravni ter pri izvajanju zakonov o preprečevanju korupcije v skladu s pravnim redom EU in priporočili Skupine držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope (GRECO); pozdravlja objavo najnovejšega poročila skupine GRECO in spodbuja ministrstvo za pravosodje, naj si prizadeva za izvajanje priporočil;

23.  poudarja, da skupina GRECO v svojem najnovejšem poročilu navaja, da je Srbija le delno izvedla priporočila skupine iz leta 2015 in da je položaj v državi na „splošno nezadovoljiv“; poudarja, kako pomemben je učinkovit boj proti korupciji, in poziva srbske oblasti, naj ta priporočila čim prej izpolnijo; je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb zakona o preprečevanju korupcije v zvezi z opredelitvijo „javnih uradnikov“, ki so potekale na nepregleden in prenagljen način ter znatno omejile število oseb, za katere se zakon uporablja, s čimer so dodatno oslabile protikorupcijske mehanizme in odprle možnosti za zlorabo državnih sredstev, ki so se prej štela za nezakonita;

24.  poziva Srbijo, naj poskrbi, da bodo njeni rezultati prepričljivi, vključno s trajno uspešnostjo učinkovitih preiskav na področjih, ki zbujajo zaskrbljenost, kot so sodstvo, svoboda izražanja ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zlasti v primerih, ki jih javnost pozorno spremlja, vključno z zadevami Krušik, Jovanjica in Telekom Srbija, državo tudi poziva, naj izboljša svoje rezultate pri preiskavah, obtožnicah in obsodbah v primerih korupcije na visoki ravni, vključno z zasegom in zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji; ponovno poziva k zagotovitvi pravnega varstva v zvezi z nezakonitim rušenjem zasebne lastnine v soseski Savamala v Beogradu, k čemur je pozval že leta 2018; ugotavlja, da je novi zakon o preprečevanju korupcije začel veljati 1. septembra 2020;

25.  želi spomniti Srbijo, naj okrepi prizadevanja za učinkovito obravnavanje korupcije, pri čemer naj se osredotoči na njeno preprečevanje in zatiranje, tudi s sprejetjem nove protikorupcijske strategije, ki naj temelji na verodostojnem in realnem akcijskem načrtu ter učinkovitem mehanizmu usklajevanja;

26.  poziva Srbijo, naj izboljša boj proti organiziranemu kriminalu ter pristop, ki temelji na posameznih primerih, nadomesti s strategijo boja proti organizacijam, da bi razbila velike in mednarodno razpredene organizacije; ugotavlja, da bi morala takšna strategija vključevati učinkovite preiskave, kazenski pregon in pravnomočne obsodbe v primerih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, vključno s finančnimi preiskavami, sistematičnim sledenjem denarnim tokovom, zanesljivim mehanizmom nadzora, namenjenim preprečevanju zlorab, ter večjo finančno in kadrovsko zmogljivostjo javnega tožilstva za boj proti organiziranemu kriminalu, na katero se ne bi smel izvajati noben neprimeren politični vpliv;

27.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega nasilja skupin skrajnežev in hudodelskih združb ter poziva oblasti, naj zagotovijo, da se zadeve, ki jih odkrijejo preiskovalni novinarji ali razkrijejo prijavitelji nepravilnosti, ustrezno preiščejo in da vsi vpleteni javni uslužbenci odgovarjajo za svoja dejanja;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se politični vplivi v sodstvu nadaljujejo, in opozarja, da je treba okrepiti ukrepe za zaščito odgovornosti, strokovnosti, neodvisnosti in splošne učinkovitosti sodstva, po potrebi tudi z revizijo sedanjega sistema zaposlovanja in upravljanja kadrov; ugotavlja, da je vlada pripravila predlog ustavnih reform, ki ga je Beneška komisija pozitivno ocenila, in ga poslala pristojnemu odboru narodne skupščine;

29.  poudarja pomen obsežnega postopka posvetovanja v okviru ustavne reforme; obžaluje, da prejšnji srbski parlament ni sprejel ustavnih reform, s katerimi bi se zagotovila neodvisnost sodstva; priporoča čimprejšnje sprejetje ustavnih reform, ob posvetovanju z združenji sodnikov in tožilcev ter drugimi pomembnimi političnimi akterji, vključno z izvenparlamentarno opozicijo;

30.  ponovno poudarja, kako pomembno je hitro sprejetje zakona o financiranju avtonomne pokrajine Vojvodina;

31.  izraža zaskrbljenost glede učinkovitega delovanja novega parlamenta, v katerem ni parlamentarne opozicije, opozicijske stranke izpodbijajo njegovo legitimnost, srbski predsednik pa je v zvezi z njegovim mandatom že napovedal, da bo skrajšan, a ta parlament sprejema daljnosežne ustavne spremembe brez odprte, vključujoče in demokratične javne razprave, zlasti na področju sodstva;

32.  pozdravlja sprejete spremembe delovanja narodne skupščine z namenom ponovne uvedbe praks in postopkov ter zagotavljanja skladnosti s poslovnikom; obžaluje, da je splošni parlamentarni nadzor nad izvršno oblastjo še vedno precej formalističen; poudarja, da so potrebne nadaljnje pomembne reforme postopka in prakse, da se izboljša kakovost zakonodajnega postopka, zagotovi učinkovit parlamentarni nadzor in odpravijo sistemske pomanjkljivosti narodne skupščine, vključno z zmanjšanjem števila primerov obstrukcije in števila nujnih postopkov ter prakso uvrščanja nepovezanih zadev v isto točko dnevnega reda;

33.  poudarja, da je treba še izboljšati kakovost zakonodajnega postopka s povečanjem preglednosti ter družbenim in političnim dialogom, pa tudi z zagotavljanjem, da imajo neodvisni regulativni organi pristojnosti za učinkovito izvajanje svojih nadzornih nalog; ugotavlja, da je narodna skupščina na plenarnem zasedanju obravnavala letna poročila neodvisnih organov in sprejela sklepe;

34.  poziva novoizvoljeni parlament, naj okrepi svoja prizadevanja za zagotovitev preglednosti, vključenosti in kakovosti zakonodajnega postopka ter učinkovitega parlamentarnega nadzora; poleg tega poziva, naj se sprejmejo dodatni ukrepi za zagotavljanje medstrankarskega dialoga in močnejše vloge civilne družbe, ki ostaja bistven element dobro delujoče demokracije; z zaskrbljenostjo ugotavlja nepreglednost v zvezi s postopkom ponovnega imenovanja komisarja za zaščito enakosti;

35.  poziva k učinkovitemu sodelovanju z neodvisnimi in regulativnimi organi ter k večji vlogi narodne skupščine pri spremljanju in nadzoru vlade in uprave; poziva, naj narodna skupščina vsebinsko sodeluje v procesu pristopnih pogajanj Srbije z EU v skladu z resolucijo z dne 16. decembra 2013 o vlogi narodne skupščine in načelih v pogajanjih o pristopu Srbije k EU;

36.  poudarja, da je treba v celoti priznati ter podpirati vlogo neodvisnih regulativnih organov, tudi varuha človekovih pravic te države, agencije za boj proti korupciji, nacionalnega revizijskega organa ter komisarja za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov; poziva srbsko narodno skupščino, naj sodeluje pri uveljavljanju ugotovitev in priporočil neodvisnih regulativnih organov, zlasti varuha človekovih pravic;

37.  opozarja, da je socialni dialog eden temeljev evropskega socialnega modela in da so redna posvetovanja med vlado in socialnimi partnerji bistvena za preprečevanje socialnih napetosti in konfliktov; poudarja, da je bistveno, da socialni dialog presega zgolj izmenjavo informacij, in da bi se bilo treba z zainteresiranimi stranmi posvetovati o pomembnih zakonih, preden se zanje začne parlamentarni postopek;

38.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je narodna skupščina sestala šele 44 po razglasitvi izrednega stanja v marcu 2020, kar je oslabilo njen položaj ključne institucije parlamentarne demokracije, kot je zapisano v ustavi Srbije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da narodna skupščina kljub jasni parlamentarni večini še dolgo po razglasitvi končnih volilnih rezultatov 5. julija 2020 ni delovala v polnem obsegu; poziva narodno skupščino, naj ne uporablja hujskajočega govora in naj se zoperstavi sovražnemu govoru med parlamentarno razpravo; poudarja, da je delo opozicije v demokraciji pomembno;

39.  poudarja, da žaljiv govor, ustrahovanje in klevetanje, ki jih zoper politične nasprotnike in predstavnike medijev uporabljajo poslanci na plenarnih zasedanjih narodne skupščine, pomenijo kršenje demokratične prakse in temeljnih demokratičnih vrednot, ki bi ga bilo treba odločno obsoditi in sankcionirati v skladu s poslovnikom; je zgrožen nad nedavnimi organiziranimi napadi več poslancev in provladnih tabloidov na preiskovalne novinarje in člane civilne družbe, vključno s tistimi iz neodvisne medijske mreže KRIK in nevladnih organizacij, kot sta CRTA in Odprti parlament, ki jih prikazujejo kot sodelavce organiziranih kriminalnih združb in kot načrtovalce državnega udarca, kar je huda kršitev njihovega nedavno sprejetega kodeksa ravnanja za poslance;

40.  pozdravlja sprejetje novega akcijskega načrta za strategijo za medije in dejstvo, da je bila vzpostavljena delovna skupina za spremljanje izvajanja strategije in akcijskega načrta;

41.  je zaskrbljen zaradi obtožb preiskovalnih novinarjev o vladnem manipuliranju s statističnimi podatki o covidu-19 za politične in volilne namene; obžaluje, da so vladni uradniki vodili kampanjo dezinformiranja o pomoči EU med pandemijo; poudarja, da sta zaupanje in preglednost še posebej pomembna v prizadevanjih vlade proti pandemiji covida-19, zato poziva srbsko vlado, naj državljanom zagotovi vse ustrezne informacije o pandemiji, tudi cepiva;

42.  meni, da je bil s tem, ko je oseba, povezana z vladajočo stranko, decembra 2018 kupila televizijska kanala z nacionalno pokritostjo, narejen korak k monopolu vladajoče stranke nad mediji v državi; poziva oblasti, naj zagotovijo in ohranijo potrebne pogoje za pošteno konkurenco in preglednost v zvezi z vsemi prihodnjimi lastniškimi transakcijami na področju medijev; poziva uredniške skupine vseh televizijskih kanalov z nacionalno pokritostjo v Srbiji, naj spoštujejo najvišje strokovne standarde in omogočijo redno izražanje različnih mnenj;

43.  obžaluje poslabšanje svobode medijev ter pogostejše pojave žaljivega jezika, ustrahovanja in celo sovražnega govora zoper člane parlamentarne opozicije, neodvisne intelektualce, nevladne organizacije, novinarje in vidnejše posameznike, tudi s strani članov vladajočih strank, ki imajo izredno pomembno odgovornost, da se do vseh predstavnikov medijev obnašajo spoštljivo; poziva srbske oblasti, naj nemudoma ukrepajo za zagotovitev svobode izražanja in neodvisnosti medijev ter zagotovijo ustrezne preiskave teh primerov;

44.  obžaluje, da so srbske oblasti le delno izpolnile zaveze v zvezi z regulatornim svetom za elektronske medije (REM) in javno radiotelevizijo (RTS), ki so bile sprejete v dialogu med strankami, oziroma teh zavez sploh niso izpolnile; poudarja, da imajo svobodni in neodvisni mediji v demokraciji pomembno vlogo; obžaluje, da od zaključka prve faze dialoga med strankami delo REM in RTS ni uspelo povrniti njune verodostojnosti med javnostjo in opozicijskimi strankami; ugotavlja, da je vlada ustanovila delovno skupino za varnost novinarjev, vendar so se vsa združenja neodvisnih novinarjev in medijev v Srbiji že umaknila iz nje, ker se skupina ni odzvala na napade provladnih tabloidov na novinarje raziskovalnega spletnega portala Mreže za preiskovanje kriminala in korupcije (KRIK);

45.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da organizacije civilne družbe delajo v okolju, ki ne sprejema kritike; poziva srbsko upravo za preprečevanje pranja denarja na srbskem ministrstvu za finance, naj v celoti pojasni razmere v zvezi s preiskavami organizacij civilne družbe in novinarjev zaradi obtožb o pranju denarja, ter poziva oblasti, naj ne sprožajo samovoljnih postopkov zoper te organizacije in posameznike; poziva srbske oblasti, naj ukrepajo proti krčenju prostora za civilno družbo in neodvisne medije ter jim omogočijo delo brez vsakršnih omejitev, vključno z ustrahovanjem in kriminalizacijo teh organizacij; poziva oblasti, naj začnejo čim prej spodbujati okolje, v katerem bodo lahko delale vse organizacije civilne družbe;

46.  poziva Komisijo in ESZD, naj okrepita sodelovanje s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in neodvisnimi mediji na terenu ter povečata podporo zanje; ponovno izraža podporo delu demokratičnih evropskih političnih fundacij, ki si prizadevajo za krepitev demokratičnih procesov v Srbiji in spodbujanje nove generacije političnih voditeljev;

47.  sicer odločno obsoja vsa nasilna dejanja, a ugotavlja, da bi morale oblasti posebno pozornost nameniti primerom nesorazmerne uporabe policijske sile med protesti julija 2020, tudi kar zadeva poznejše nesodelovanje policistov s pravosodnim sistemom in državnim tožilstvom; poziva srbske oblasti, naj ustrezno preiščejo vse primere, v katerih je policija prekoračila svoja pooblastila, da se prepreči nekaznovanje in okrepi zaupanje javnosti v policijo, pa tudi, da se osebam, ki trdijo, da so žrtve policijskih kršitev, omogoči lažje vlaganje pritožb in uveljavitev pravnih sredstev ter pokaže, da kršenje poklicne etike ali kazenskega prava s strani pripadnikov organov kazenskega pregona ne bo tolerirano;

48.  ugotavlja, da je pravni in institucionalni okvir za spoštovanje človekovih pravic formalno na splošno vzpostavljen, vendar nima učinkovitih mehanizmov za zagotavljanje spoštovanja teh temeljnih pravic; poziva, naj vse prihodnje spremembe veljavnih zakonov o spoštovanju človekovih pravic, vključno z zakonom o prostem dostopu do informacij javnega značaja, potekajo pregledno in v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki; poziva k učinkovitejšemu izvajanju tega okvira, zlasti v zvezi z najranljivejšimi skupinami v družbi, vključno z narodnimi manjšinami, na področju izobraževanja; poziva Srbijo, naj zagotovi in varuje nediskriminatorno uporabo manjšinskih jezikov v izobraževanju, v medijskem prostoru, ki jim je namenjen v državnih in lokalnih medijih, ter naj zagotovi enake možnosti za ustrezno zastopanost v političnem življenju, javni upravi in sodstvu;

49.  pozdravlja okrepljena prizadevanja Srbije v sodelovanju z EU na področju vključevanja romske skupnosti, zlasti za izboljšanje njihovih stanovanjskih razmer; poziva srbske oblasti, naj obravnavajo strukturno diskriminacijo, s katero se soočajo Romi v zvezi s svojim državljanskim statusom, pa tudi zdravstvom, izobraževanjem in zaposlovanjem; poziva Srbijo, naj izboljša in poenostavi institucionalno strukturo za vključevanje Romov, med drugim z jasno razdelitvijo nalog, usklajevanjem nacionalnih in lokalnih organov ter upoštevanjem potreb romskih skupnosti pri pripravi proračuna;

50.  pozdravlja z veliko zamudo dokončan prevod osnovnošolskih učbenikov v bolgarščino, ki bo pripadnikom bolgarske narodne manjšine omogočil izobraževanje v maternem jeziku; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekateri učbeniki za sekundarno izobraževanje še vedno niso prevedeni; spodbuja srbske oblasti, naj zagotovijo trajnost tega procesa, tako da priskrbijo dovolj učiteljev, učbenikov in dodatnega gradiva (šolskih dnevnikov, redovalnic itd.) za ustrezno obravnavo potreb učencev, ki so pripadniki manjšin;

51.  je zaskrbljen, ker srbske oblasti ne spodbujajo dejanske uporabe regionalnih in manjšinskih jezikov;

52.  poziva Srbijo, naj okrepi institucije za človekove pravice, jim zagotovi neodvisnost, dodeli potrebne finančne in človeške vire ter zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje glede njihovih priporočil ter naj sprejme in izvaja novo protidiskriminacijsko strategijo;

53.  poziva Srbijo, naj izboljša svoje zmogljivosti za zagotavljanje statističnih podatkov in pravočasno izvede popis prebivalstva v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi in s sodelovanjem neodvisnih opazovalcev; ponovno poziva k boljšemu usklajevanju in vključevanju deležnikov ter k izvajanju in rednim revizijam akcijskega načrta za uresničevanje pravic narodnih manjšin;

54.  je zelo zaskrbljen zaradi obtožb, da srbske oblasti sistematično in diskriminatorno zlorabljajo zakon o prebivanju državljanov in „pasivizaciji“ stanovanjskih naslovov državljanov albanske etnične pripadnosti, ki živijo v južni Srbiji; poziva k neodvisnim in temeljitim preiskavam teh obtožb, srbske oblasti pa, naj prenehajo z vsemi diskriminatornimi praksami in ciljno usmerjenimi ukrepi;

55.  izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje žensk in otrok, ki so žrtve nasilja in nasilja v družini; je seznanjen s prizadevanji Srbije v boju proti nasilju nad ženskami in otroki ter nasilju v družini; vendar poziva, da je potrebno dodatno in učinkovitejše izvajanje ter da so potrebne konkretne izboljšave, zlasti med sedanjo pandemijo, da bi izboljšali dostop do kakovostnih storitev na tem področju;

56.  pozdravlja poročilo skupine GREVIO za Srbijo, v katerem so poudarjeni pomanjkanje skladnega političnega pristopa k izvajanju Istanbulske konvencije, potreba po preventivnih ukrepih, vrzeli pri zagotavljanju storitev za žrtve ter nizke stopnje ozaveščenosti, občutljivosti in krepitve zmogljivosti, pa tudi posebne ovire, s katerimi se zaradi prepletajočih se dejavnikov, kot so etnična pripadnost, revščina, socialno poreklo in invalidnost, sooča širok krog žensk;

57.  je zaskrbljen, ker pri novem zakonu o enakosti spolov prihaja do velikih zamud, ker sta usklajevanje in učinkovita institucionalna ureditev z ustreznimi viri na tem področju še vedno pomanjkljiva in ker je socialno-ekonomski status žensk še vedno bistveno slabši kot status moških, pa tudi zaradi velike razširjenosti patriarhalnih pogledov in spolnih stereotipov v družbi in javni razpravi ter zaradi slabega znanja sodstva, tožilcev in odvetnikov na tem področju;

58.  poziva Srbijo, naj poveča prizadevanja za enakost spolov in pravice žensk, tako da posebno pozornost nameni vključevanju vidika enakosti spolov in bolj sodeluje s civilno družbo, zlasti organizacijami žensk; poudarja, da je pomembno, da se vidik enakosti spolov vključi v gospodarske programe;

59.  izreka pohvalo za močno zastopanost žensk v novem parlamentu in vladi ter upa, da bo to vodilo do vsebinskega podpiranja človekovih pravic in političnih svoboščin žensk, pa tudi ranljivih skupin; pozdravlja znatno zastopanost narodnih manjšin v parlamentu;

60.  poudarja, da je treba še naprej ščititi pravice oseb LGBTI; poziva k ustreznejšim in učinkovitejšim odzivom oblasti na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva; pozdravlja mirno izvedbo dveh parad ponosa leta 2019; poudarja, da je pomembno, da vse institucije podprejo pripravo dogodka EuroPride 2022 in zagotovijo varnost vseh udeležencev;

61.  pozdravlja pobudo vlade, ki si prizadeva doseči napredek pri sprejemanju zakona o istospolnih zvezah ter spremembi imena in spola transspolnih oseb v skladu z ustrezno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter poziva vlado naj ustvari varno okolje za osebe LGBTI in spodbuja kulturo strpnosti do njih;

62.  poziva Srbijo, naj izboljša dostop do zdravstvenih storitev za invalide, osebe, okužene z virusom HIV, otroke in odrasle, ki uživajo droge, zapornike, osebe, ki se ukvarjajo s prostitucijo, osebe LGBTI, notranje razseljene osebe in Rome, zlasti zaradi trenutne pandemije in težav v zdravstvenem sektorju;

63.  pozdravlja dejavnosti Srbije v regionalnih pobudah za sodelovanje; spodbuja Srbijo, naj si še naprej na vseh ravneh prizadeva za spravo in okrepitev dobrih sosedskih odnosov; poziva Srbijo, naj v celoti izvaja dvostranske sporazume in se angažira za konstruktivno in pravočasno rešitev vseh preostalih sporov o mejah s sosednjimi državami, vključno z vprašanji, ki so povezana s spravo glede jugoslovanske preteklosti; ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za družbeno-gospodarski razvoj obmejnih regij; pozdravlja pobudo za regionalno povezovanje prek gospodarskega razvoja;

64.  pozdravlja konstruktivno vlogo Sveta za regionalno sodelovanje in dejavno sodelovanje Srbije v njem; poudarja pomen regionalnega sodelovanja v povezavi s krizo zaradi covida-19 in poudarja, da so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi povezani s ciljem uspešne evropske perspektive Srbije;

65.  poudarja, da je normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom prednostna naloga in pogoj za pristop obeh držav k EU ter da je bistvena za zagotavljanje stabilnosti in blaginje v širši regiji; priznava večje sodelovanje obeh strani v dialogu, ki ga podpira EU, in poziva k dejavnemu in konstruktivnemu sodelovanju v dialogu, ki ga podpira EU in vodi posebni predstavnik EU, njegov namen pa je skleniti celovit, trajnosten in pravno zavezujoč sporazum v skladu z mednarodnim pravom;

66.  ponovno poziva, naj se v dobri veri in pravočasno napreduje s celovitim izvajanjem vseh že sklenjenih sporazumov, vključno s takojšnjo ustanovitvijo združenja/skupnosti občin, z večinskim srbskim prebivalstvom; poziva ESZD, naj vzpostavi mehanizem za spremljanje in preverjanje izvajanja vseh doslej sklenjenih sporazumov ter redno poroča Evropskemu parlamentu o trenutnem stanju; v zvezi s tem ponovno poudarja, da v celoti podpira posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčáka;

67.  spodbuja vladi Srbije in Kosova, naj se vzdržita kakršnih koli dejanj, ki bi lahko ogrozila zaupanje med stranema in konstruktivno nadaljevanje dialoga; ponovno poudarja pomen dejstva, da sta Srbija in Kosovo večetnična, ter da si v regiji ne bi smeli prizadevati za oblikovanje etnično homogenih držav;

68.  poziva srbske in kosovske oblasti, naj spodbujajo medosebne stike med lokalnimi skupnostmi, da bi okrepili dialog, tudi na nevladni ravni; ponovno poziva oblasti, naj ne uporabljajo hujskajočega govora v zvezi z drugimi etničnimi skupinami; obžaluje, da most v Mitrovici kljub dokončanju obnovitvenih del še ni odprt za ves promet;

69.  pozdravlja dejavno in konstruktivno sodelovanje Beograda v dialogu s Prištino ter izvajanje dogovorjenih obveznosti iz bruseljskega sporazuma;

70.  izraža priznanje za dobro regionalno sodelovanje Srbije in Kosova v boju proti širjenju pandemije covida-19, vključno s sodelovanjem županov Mitrovice in komunikacijo med ministroma za zdravje;

71.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja na področju vojnih hudodelstev in preiskovanja primerov pogrešanih oseb, vključno s krepitvijo prizadevanj za priznavanje in izvrševanje sodb o vojnih hudodelstvih, preiskovanjem grobišč, zavračanjem sovražnega govora in poveličevanja vojnih zločincev ter podpiranjem državnih tožilcev v prizadevanjih, da privedejo storilce pred sodišče; poziva srbske oblasti, naj nadaljujejo s prizadevanji v boju proti tem pojavom ter obsodijo vse oblike sovražnega govora, kampanje ustrahovanja ter javno odobravanje in zanikanje genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev; obžaluje, da nekateri srbski organi in nekateri srbski politiki še naprej zanikajo genocid v Srebrenici; pozdravlja delo organizacij civilne družbe na področju sprave, tranzicijske pravičnosti in ustrezne odškodnine;

72.  pozdravlja nadaljnje sodelovanje Srbije v procesu sarajevske deklaracije in želi spomniti, da je v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom obvezno polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), ki je z delom zaključilo, in rezidualnim mehanizmom OZN za kazenska sodišča, ter poziva Srbijo, naj se zoperstavi vsem prizadevanjem po spodkopavanju dosedanjih rezultatov in ponarejanju dejstev, ki jih je ugotovilo MKSJ;

73.  ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM); poudarja pomen regionalnega urada za sodelovanje mladih in njegovega dela; je seznanjen, da je Evropska komisija zaradi pandemije koronavirusa predlagala, naj bo Novi Sad evropska prestolnica kulture leta 2022 namesto leta 2021;

74.  pozdravlja dejstvo, da je Srbija leta 2019 dobila status države, vključene v program Erasmus+;

75.  pozdravlja napredek, ki ga je Srbija dosegla pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva; poziva Srbijo, naj si še naprej prizadeva okrepiti konkurenčnost ter zagotoviti dolgoročno, vzdržno in vključujočo rast s strukturnimi reformami, zlasti v energetskem sektorju in na trgu dela, pa tudi z izboljšanjem preglednosti in predvidljivosti regulativnega okolja; poudarja pomen razvoja podjetniških spretnosti med mladimi in poziva srbsko vlado, naj se neposredno loti vprašanja korupcije, ki zavira razvoj delujočega tržnega gospodarstva, ter naj obravnava pomisleke, ki jih je skupina GRECO izrazila leta 2020;

76.  ugotavlja, da ima zdravstveni sistem Srbije še vedno premalo virov in da ga zapušča strokovna delovna sila, zato je med pandemijo covida-19 prišlo do pomanjkanja medicinske opreme, medicinskega strokovnega znanja in zmogljivosti za laboratorijsko testiranje; spodbuja Srbijo, naj izvede reforme za okrepitev sektorja javnega zdravstva, izboljšanje socialne zaščite in podporo zasebnemu sektorju, da bi ublažila gospodarske posledice covida-19;

77.  pozdravlja velik napredek, ki ga je Srbija dosegla na gospodarskih in finančnih področjih, kot so pravo gospodarskih družb, pravo intelektualne lastnine, konkurenca in finančne storitve ter upravna odgovornost in revizije; vendar ugotavlja, da je na področju javnega naročanja potreben nadaljnji napredek;

78.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega vpliva Kitajske v Srbiji in po vsem Zahodnem Balkanu ter zaradi pomanjkanja preglednosti in ocen okoljskega in socialnega učinka kitajskih naložb in posojil; poziva Srbijo, naj okrepi svoje standarde pravne skladnosti v zvezi s kitajskimi poslovnimi dejavnostmi;

79.  poziva Srbijo, naj poveča trajnost svojega energetskega sektorja z diverzifikacijo svojih virov energije, začetkom prehoda na nizkoogljično energijo ter prehodom na obnovljive vire in manj onesnažujoča goriva, obenem pa naj ukine vse neskladne subvencije za premog; spodbuja Srbijo, naj sprejme potrebne ukrepe za ohranitev in varovanje okoljsko občutljivih območij ter okrepi spremljanje izvajanja nacionalnega načrta za zmanjšanje emisij;

80.  pozdravlja začetek obratovanja največje vetrne elektrarne Čibuk 1 in napredek, dosežen v zvezi s povezovalnim plinovodom med Srbijo in Bolgarijo; z zaskrbljenostjo ugotavlja trajno nespoštovanje Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti in posledično njeno kršenje; ponovno poziva k umestitvi držav Zahodnega Balkana v jedro strategije EU za povezljivost;

81.  pozdravlja dejavno sodelovanje Srbije v prometni skupnosti in projektih vseevropskega omrežja, vključno z gradnjo avtoceste Niš–Merdare–Priština;

82.  pozdravlja začetek veljavnosti novega regionalnega sporazuma o gostovanju, podpisanega aprila 2019;

83.  poziva oblasti, naj zagotovijo usklajenost s standardi in cilji politik EU o varstvu podnebja in okolja ter energetski učinkovitosti, zlasti ob upoštevanju izjave iz Sofije o zeleni agendi za Zahodni Balkan, med drugim tudi z uvedbo oblikovanja cen emisij ogljika, posodobitvijo zakonodaje o energijski učinkovitosti ter pripravo in sprejetjem celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, da bi spodbudile prehod na krožno gospodarstvo in sprejetje potrebnih ukrepov za ohranitev in varovanje okoljsko občutljivih območij;

84.  spodbuja Srbijo, naj dokonča reforme nacionalnih sektorjev električne energije in plina, zlasti z ločitvijo sistemskih operaterjev, ter naj si prizadeva za regionalno povezljivost in dokončanje regionalnega energetskega trga v skladu s Pariškim sporazumom in mednarodnimi obveznostmi iz Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti;

85.  je zaskrbljen zaradi visokih ravni onesnaženosti zraka in poziva oblasti, naj hitro ukrepajo, da bi izboljšale kakovost zraka, zlasti v velikih mestih in na industrijskih območjih, kot je območje Smedereva, Bora in Kolubare; poudarja, da je treba najti trajnostne rešitve ter omejiti uporabo lignita in drugih vrst nizkokaloričnega premoga za proizvodnjo energije in ogrevanje;

86.  obžaluje neukrepanje v zvezi z onesnaževanjem reke Dragovištice zaradi rudnikov, ki obratujejo na tem območju;

87.  pozdravlja dejstvo, da Srbija še naprej odobrava globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU;

88.  ponovno poudarja, kako pomembna je uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, ki mora postopno postati sestavni del srbske zunanje politike, kar je eden od pogojev za pristopni proces; izraža zaskrbljenost, ker je stopnja uskladitve Srbije najnižja v regiji; ugotavlja, da nekateri vladni uradniki in nekateri politiki občasno še vedno dajejo izjave, na podlagi katerih se porajajo dvomi o usmeritvah zunanje politike Srbije; je zaskrbljen, ker Srbija v Generalni skupščini OZN vztrajno podpira Rusijo, ko gre za priključitev Krima;

89.  pozdravlja dejstvo, da je Srbija uskladila svoje stališče o predsedniških volitvah v Belorusiji s stališčem EU; vendar je še vedno zaskrbljen, ker se Srbija ni uskladila s sankcioniranjem beloruskih uradnikov in stališčem EU o novem varnostnem zakonu na Kitajskem; poziva Srbijo, naj še poveča raven usklajenosti z izjavami, ki jih visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko podaja v imenu EU, in sklepi Sveta, tudi tistimi o sankcijah;

90.  ugotavlja, da sta Srbija in Kosovo 4. septembra 2020 v Washingtonu podpisala sporazume o gospodarski normalizaciji; vendar obžaluje določbe v besedilu, ki od Kosova zahtevajo, da si preneha prizadevati za članstvo v mednarodnih organizacijah; pozdravlja obnovljeno angažiranost ZDA in poudarja, da morajo EU in ZDA okrepiti svoje partnerstvo in usklajevanje na Zahodnem Balkanu; poudarja, da je čezatlantsko sodelovanje pomemben dejavnik stabilnosti v regiji, in poudarja vodilno vlogo EU kot mediatorke v procesu normalizacije odnosov med Srbijo in Kosovom;

91.  opozarja, da bi bila preselitev veleposlaništva Srbije v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem v nasprotju s stališčem Evropske unije o dvodržavni rešitvi spora med Izraelom in Palestino;

92.  poziva, naj se okrepi evropsko sodelovanje s Srbijo pri obravnavanju manipulativnih dezinformacij ter kibernetskih in hibridnih groženj, katerih cilj je razdeliti družbe, diskreditirati EU in spodkopati evropsko perspektivo regije; spodbuja konkretne ukrepe za krepitev odpornosti in kibernetske varnosti ter poziva Srbijo, Komisijo in ESZD, naj podprejo ukrepe za krepitev medijskega pluralizma in kakovostnega novinarstva; poudarja, da je treba izboljšati evropsko usklajevanje za boj proti regionalnim kampanjam dezinformiranja, ki pogosto izvirajo iz Srbije, morebiti z ustanovitvijo centra odličnosti za dezinformacije, ki bi se osredotočal na Balkan;

93.  je še posebej zaskrbljen zaradi dezinformacij, ki izvirajo iz Kremlja in se razširjajo prek agencije Sputnik Srbija in drugih domačih akterjev; poziva srbske oblasti, naj ponovno pregledajo ureditev, ki omogoča to delovanje, da bi zmanjšale dezinformacije v državi in zunaj nje, ter okrepijo svoja prizadevanja v boju proti dezinformacijskim kampanjam, ki so se od začetka pandemije covida-19 povečale;

94.  je seznanjen s sklenitvijo sporazuma med državami Zahodnega Balkana in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) o sodelovanju pri upravljanju meja, ki bo agenciji Frontex omogočil, da Srbiji pomaga pri upravljanju meja in izvaja skupne operacije; je seznanjen z dejavno, kooperativno in konstruktivno vlogo Srbije pri upravljanju zunanjih meja EU;

95.  ponovno poudarja, da je EU največja trgovinska partnerica Srbije, največja vlagateljica v državo in največja donatorka pomoči zanjo; je seznanjen z odločitvijo Srbije, da oktobra 2019 podpiše prostotrgovinski sporazum z Evrazijsko gospodarsko unijo; pričakuje, da bo Srbija upoštevala trgovinsko politiko EU; opozarja na zavezo Unije, da bo zaščitila svoje interese z blaženjem negativnega učinka prostotrgovinskih sporazumov z Evrazijsko gospodarsko unijo, ki so jih podpisale države, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji in podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, na primer Srbija; obžaluje, da Srbija še vedno ni članica Svetovne trgovinske organizacije;

96.  poziva Srbijo, naj izboljša usklajenost z delovnim pravom EU, sprejme nov zakon o pravici do stavke, obravnava neprijavljeno delo in spremeni zakon o inšpekcijskih pregledih, da bo skladen z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, ki jih je Srbija ratificirala;

97.  poziva Srbijo, naj zagotovi ustrezna finančna sredstva in institucionalne vire za zaposlovalne in socialne politike;

98.  pozdravlja nadaljnje sodelovanje Srbije v operacijah kriznega upravljanja v okviru skupne varnostne in obrambne politike; spodbuja Srbijo, naj ohrani trenutne zaveze o zagotavljanju osebja za štiri misije in operacije v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter naj si v prihodnosti prizadeva za nadaljnje sodelovanje; pozdravlja sporazume o boju proti terorizmu, ki sta jih podpisali EU in Srbija; v zvezi s tem pozdravlja izboljšave v regionalnem in mednarodnem sodelovanju za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu;

99.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje odvisnosti Srbije od obrambne in varnostne opreme in tehnologije iz Ljudske republike Kitajske, vključno s sistemom množičnega nadzora v Beogradu in množičnim zbiranjem osebnih podatkov brez ustreznih varoval, ter zaradi nezadostne preglednosti praks javnega naročanja v varnostnem sektorju; je še naprej zaskrbljen zaradi tesnega političnega in vojaškega sodelovanja Srbije z Rusijo, vključno z nadaljnjo prisotnostjo ruskih letalskih zmogljivosti v Nišu; poziva Srbijo, naj se uskladi s SVOP in njenimi instrumenti;

100.  ponovno poziva srbske oblasti, naj si še naprej prizadevajo za odpravo zapuščine nekdanjih komunističnih tajnih služb in kot korak k demokratizaciji Srbije njihove spise dajo na voljo javnosti; poziva Srbijo, naj pospeši proces nasledstva ter izvajanje obveznosti glede delitve skupnega arhiva nekdanje Jugoslavije; v zvezi s tem ponavlja, da je poln dostop do celotnega arhivskega gradiva, zlasti gradiva nekdanje jugoslovanske tajne službe (Udbe) ter protiobveščevalne službe Jugoslovanske ljudske armade (Kosa), bistvenega pomena; znova poziva oblasti, naj omogočijo dostop do arhivov, ki se nanašajo na nekdanje jugoslovanske republike, in naj jih vrnejo njihovim vladam, če te zaprosijo zanje;

101.  želi spomniti, da Srbiji največ finančne pomoči zagotavlja EU; pozdravlja prizadevanja Komisije za bolj strateško vlaganje v državah Zahodnega Balkana na podlagi posebnega gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan; priznava pomen gospodarskega in naložbenega načrta za podpiranje trajnostne povezljivosti, človeškega kapitala, konkurenčnosti in vključujoče rasti, pa tudi za krepitev regionalnega in čezmejnega sodelovanja, da bi se izboljšale možnosti lokalnih in regionalnih uprav za izkoriščanje prednosti teh naložb; poudarja, da morajo biti vse naložbe skladne s cilji Pariškega sporazuma in evropskim zelenim dogovorom;

102.  poudarja, da je treba z gospodarskim in naložbenim načrtom spodbujati potrebne strukturne reforme na področjih infrastrukture, energije, okolja in izobraževanja ter da bi se moral ta načrt izvesti čim hitreje in učinkoviteje, da bi se izboljšala prepoznavnost projektov, ki se financirajo s sredstvi EU, ter povečalo zaupanje državljanov Srbije v Evropsko unijo in njene institucije;

103.  poziva sozakonodajalca, naj v prihodnjem instrumentu za predpristopno pomoč (IPA III) izpopolnita tako spodbude kot pogojevanje ter naj v primeru resnega nazadovanja uporabita mehanizme za zamrznitev; šteje za bistveno, da instrument IPA III podpira nadaljnjo krepitev temeljnih vrednot in dobrega upravljanja; meni, da bi se moralo načelo reverzibilnosti pristopnega procesa – „več za več“ in „manj za manj“ – po prenovljeni metodologiji jasno odražati tudi v predpristopnem financiranju; ponavlja, da bi moral obseg finančne pomoči ustrezati dejanski hitrosti izvajanja reform;

104.  poziva srbske oblasti, naj kar najbolje izkoristijo sredstva, ki jih je EU prerazporedila iz instrumenta IPA, da bi prispevala k ublažitvi socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam;

105.  ponovno poudarja, da je EU hitro mobilizirala neposredno podporo Zahodnemu Balkanu za odziv na izredne zdravstvene razmere, ki jih je povzročila pandemija covida-19, in podporo socialno-ekonomskemu okrevanju regije;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo zadostno količino cepiva za covid-19 državljanom vseh držav Zahodnega Balkana;

107.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter predsedniku, vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL C 363, 28.10.2020, str. 119.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0168.

Zadnja posodobitev: 23. september 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov