Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svežnja o tehničnih pregledih, ki zajema Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil(1), Direktivo 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil(2) in Direktivo 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o reševanju življenj: spodbujanje varnosti vozil v EU(4),

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 s priporočili Komisiji o manipulaciji s števcem prevožene poti v motornih vozilih: revizija pravnega okvira EU(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. julija 2010 z naslovom Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011−2020 (COM(2010)0389),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Okvir politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 – naslednji koraki v smeri „vizije nič“(SWD(2019)0283),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 3.6 o prepolovitvi števila žrtev in poškodb zaradi prometnih nesreč na svetovni ravni do leta 2020 in cilja 11.2 o omogočanju uporabe varnega, cenovno sprejemljivega, dostopnega in trajnostnega prevoza ter izboljšanju prometne varnosti za vse, zlasti z boljšimi možnostmi javnega prevoza, s posebnim poudarkom na potrebah ljudi v težkih življenjskih okoliščinah, žensk, otrok, invalidov in starejših, do leta 2030,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost, (COM(2020)0789),

–   ob upoštevanju svoje resolucije o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme(6) s pozivom Evropski komisiji, naj hitro objavi zakonodajni predlog o dostopu do podatkov in virov v vozilu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke (COM(2020)0066), ki omenja posodobitev veljavne zakonodaje o dostopu do podatkov v vozilu, da bi zagotovili pravičen dostop do nekaterih podatkov v avtomobilu,

–  ob upoštevanju evropske ocene o izvajanju, in sicer o izvajanju svežnja o tehničnih pregledih, ki jo je naročila Služba Evropskega parlamenta za raziskave in je bila objavljena septembra 2020,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 4. novembra 2020 o izvajanju Direktive 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil (COM(2020)0699),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. novembra 2020 o izvajanju Direktive 2014/47/EU o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji (COM(2020)0676),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je naročil Generalni direktorat Komisije za mobilnost in promet in je bila objavljena februarja 2019, o vključitvi lahkih priklopnih vozil in dvo- ali trikolesnih vozil v okvir rednih tehničnih pregledov,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je naročil Generalni direktorat Komisije za mobilnost in promet in je bila objavljena februarja 2019, o vključitvi sistema eCall v redne tehnične preglede motornih vozil,

–  ob upoštevanju študije izvedljivosti za informacijsko platformo za vozila, ki jo je naročil Generalni direktorat Komisije za mobilnost in promet in je bila objavljena aprila 2015,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu(7),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0028/2021),

A.  ker je EU leta 2010 sprejela politiko varnosti v cestnem prometu, katere cilj je bil do leta 2020 zmanjšati število smrtnih žrtev v cestnem prometu za 50 %; ker je EU leta 2011 določila cilj „vizije nič“, ki predvideva odpravo smrtnih žrtev v cestnem prometu do leta 2050; ker je leta 2019 na evropskih cestah umrlo približno 22.800 ljudi, približno 135.000 pa je bilo hudo poškodovanih; ker je treba sprejeti učinkovitejše in bolj usklajene ukrepe na ravni EU in v državah članicah, da bi dosegli cilj „vizije nič“;

B.  ker je bil v zadnjih letih napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu v EU kljub prizadevanjem za večjo varnost v cestnem prometu sicer precejšen, a še vedno prepočasen; ker tehnične napake v vozilih po ocenah povzročijo približno 5 % nesreč, v katerih so udeležena vozila v cestnem prevozu blaga; ker naj bi slabo vzdrževanje vozil povzročilo 4 % nesreč, ki vključujejo udeležence v cestnem prometu;

C.  ker predhodni podatki za leto 2019 kažejo, da je bilo na cestah v EU manj smrtnih žrtev v primerjavi s prejšnjim letom, vendar je napredek še vedno prepočasen; ker je očitno, da bo cilj EU prepoloviti število smrtnih žrtev na cestah med letom 2010 in koncem leta 2020 dosežen približno polovično, saj je bilo doslej zabeleženo le 23-odstotno zmanjšanje; ker so pogosti, podrobni in redni pregledi vozil, ki jih izvajajo dobro usposobljeni inšpektorji, ter cestni pregledi tehnične brezhibnosti bistveni za povečanje varnosti v cestnem prometu;

D.  ker je zaradi velikih razhajanj v številu žrtev v cestnem prometu med državami članicami, pri čemer ima najslabša država kar štirikrat več smrtnih žrtev kot pa najboljša, potrebno posebno spremljanje, partnerstvo in pomoč državam članicam z najslabšimi rezultati;

E.  ker med državami članicami vzhodne Evrope in državami zahodne Evrope še vedno obstajajo velike razlike v varnosti v cestnem prometu; ker rabljeni avtomobili iz držav zahodne Evrope pogosto končajo v državah vzhodne Evrope, kar lahko ogroža varnost ljudi in prinaša okoljsko tveganje, kar je treba obravnavati na ravni EU;

F.  ker so tehnični pregledi vozil poleg podnebnih in okoljskih vprašanj pomembni tudi za javno zdravje, tako z vidika varnosti v cestnem prometu kot z vidika učinka, ki ga imajo emisije na kakovost zraka; ker se je ob nedavnih škandalih zaradi emisij pokazalo, da so potrebni neodvisni pregledi celotno življenjsko dobo vozila, kjer se upoštevajo dejanske emisije;

G.  ker analiza prenosa in izvajanja svežnja o tehničnih pregledih v državah članicah kaže, da je treba izboljšati postopke usklajevanja na ravni EU;

H.  ker je trg rabljenih avtomobilov v Evropski uniji dva- do trikrat večji od trga novih avtomobilov in ker goljufije s kilometrskimi števci v rabljenih avtomobilih resno ogrožajo varnost v cestnem prometu; ker študije kažejo, da naj bi pri nacionalni prodaji delež prirejenih rabljenih vozil znašal od 5 do 12 %, pri čezmejni prodaji pa od 30 do 50 %; ker je v le šestih državah članicah manipulacija s kilometrskim števcem opredeljena kot kaznivo dejanje; ker pomanjkanje skupne evropske zbirke podatkov ovira tudi kazenski pregon teh goljufivih praks;

I.  ker je treba zaradi povečane uporabe funkcij avtomatizirane vožnje posodobiti sveženj o tehničnih pregledih, da bo vključeval pregled in usposabljanje za najnovejše funkcije za pomoč pri vožnji, ko bodo uvedene po letu 2022;

J.  ker so nekatere države članice že uvedle instrumente za zmanjšanje manipulacij s kilometrskimi števci, kot sta „Car-Pass“ v Belgiji in „Nationale AutoPas“ na Nizozemskem; ker ti državi uporabljata podatkovno zbirko z odčitki kilometrskih števcev ob vsakem vzdrževanju, servisu, popravilu in rednem pregledu vozila brez zbiranja osebnih podatkov in sta v zelo kratkem času skoraj izkoreninili goljufanje s števci;

K.  ker je za varnost v cestnem prometu bistvena kakovost cestne infrastrukture; ker sta povezljivost in digitalna infrastruktura ključni za varnost v cestnem prometu, njun pomen pa se bo z naraščanjem števila povezanih in avtonomnih vozil še povečal;

Priporočila

Prenos in izvajanje svežnja o tehničnih pregledih – varnostni cilji EU

1.  pozdravlja dejstvo, da sta prenos svežnja o tehničnih pregledih in izvajanje nekaterih njegovih določb pokazala boljšo harmonizacijo nacionalnih postopkov, zlasti kar zadeva pogostost, vsebino in metode pregledov vozil;

2.  pozdravlja dejstvo, da je prenos svežnja o tehničnih pregledih pomagal izboljšati kakovost rednih tehničnih pregledov, dvigniti raven usposobljenosti inšpektorjev ter izboljšati usklajevanje in standarde držav članic v zvezi s cestnimi pregledi vozil, da bi povečali varnost v cestnem prometu;

3.  obžaluje, da kljub večji kakovosti rednih tehničnih pregledov, kar pozitivno vpliva na varnost v cestnem prometu, sveženj o tehničnih pregledih vsebuje nekatere neobvezne določbe, ki niso bile prenesene dovolj strogo ali pa sploh ne; poudarja, da je treba postopno opustiti prostovoljne določbe in razviti sistem obveznih zahtev, da se poveča harmonizacija na ravni EU na področjih, kot so pritrjenost tovora, izmenjava informacij in sodelovanje med državami članicami, ter opozarja na poseben pomen teh ukrepov za čezmejne regije;

4.  obžaluje, da nekaj držav članic ni pravočasno preneslo svežnja o tehničnih pregledih in da je morala Komisija zoper eno državo članico uvesti postopek za ugotavljanje kršitev; poziva te države članice, naj manjkajoče določbe iz svežnja o tehničnih pregledih hitro prenesejo v nacionalno zakonodajo ter v celoti izpolnjujejo vse obveznosti za določitev popolnih tehničnih informacij, saj je varnost evropskih državljanov v cestnem prometu prednostna naloga Evropske unije;

5.  obžaluje, da je zaradi neustreznega financiranja za dejavnosti pregledov, tudi inšpektorje ter opremo in usposabljanje, še vedno ogroženo uresničevanje ciljev svežnja o tehničnih pregledih; poudarja, da bi morale države članice nacionalnim organom za varnost v prometu zagotoviti dovolj finančne in upravne podpore, da bi lahko učinkovito izvajali sveženj o tehničnih pregledih in njegovo naslednjo revidirano različico;

Pogostost in vsebina pregledov

6.  pozdravlja, da se od začetka veljavnosti svežnja o tehničnih pregledih 90 % pregledov vozil opravi v časovnih presledkih, ki so enaki ali krajši kot tisti, ki so določeni v svežnju, kar je v veliki meri prispevalo k zmanjšanju števila nevarnih vozil, ki vozijo po cestah v EU; vendar obžaluje, da se v nekaterih državah članicah še vedno zahtevajo daljši časovni presledki od tistih, določenih v svežnju, zaradi česar se zmanjša varnost voznih pogojev; poziva te države članice, naj časovne presledke nemudoma prilagodijo določbam iz svežnja, saj gre za varnost in življenje državljanov EU;

7.  poziva Komisijo, naj razmisli o poostritvi sistema pregledov in uvedbi obveznih dodatnih pregledov po določenem številu prevoženih kilometrov za vozila kategorije M1, ki se uporabljajo kot taksiji ali reševalna vozila, ter vozila kategorije N1, ki jih uporabljajo ponudniki storitev dostave paketov, ter o možnosti, da bi bilo to obvezno tudi za druga vozila teh kategorij, ki se uporabljajo za komercialne namene;

8.  je seznanjen z vse večjo uporabo posameznih vozil in skupne mobilnosti za javni prevoz in/ali logistične namene; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba ustrezno povečati pogostost pregledov za ta vozila, tudi z možnostjo obveznega letnega pregleda ali na primer z upoštevanjem intenzivnosti njihove uporabe v smislu prevoženih kilometrov in s tem povezanim zastaranjem sestavnih delov ter številom prepeljanih potnikov;

9.   ugotavlja, da vzajemno priznavanje tehničnih pregledov rabljenih vozil, uvoženih iz drugih držav članic, ni predvideno v primerih, ko imajo države članice različno pogostost pregledov, zato sveženj v zvezi s tem zagotavlja le omejeno vzajemno priznavanje; poziva Komisijo, naj v naslednjo revizijo svežnja o tehničnih pregledih vključi certificiranje EU za rabljene avtomobile;

10.  ugotavlja, da motoristi veljajo za ranljive udeležence v prometu, število smrtnih žrtev med njimi pa se zmanjšuje najpočasneje med vsemi uporabniki vozil v EU; ugotavlja, da se zlasti s spreminjanjem in prirejanjem mopedov povečuje tveganje za nesreče med mladimi in mladimi odraslimi; zato poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi obveznosti za cestne preglede na dvo- in trikolesna vozila, vključno s ciljem najmanj 5 % za letne preglede, saj so ta vozila trenutno povsem izključena iz področja uporabe Direktive 2014/47/EU;

11.  poziva Komisijo, naj razmisli o odpravi izjem za obvezne redne tehnične preglede za dvo- in trikolesna vozila, kar trenutno omogoča Direktiva 2014/45/EU; poziva Komisijo, naj v svoji prihodnji oceni ovrednoti možnost, da se v sistem rednega obveznega tehničnega pregleda vključijo tudi kategorije dvo- in trikolesnih vozil s prostornino motorja manj kot 125 cm³ in lahkih priklopnih vozil glede na ustrezne podatke o prometnih nesrečah ter dejavnike stroškov in koristi, kot so bližina uradov za preglede na oddaljenih območjih, upravno breme in finančni stroški za državljane EU; poziva Komisijo, naj svojo oceno utemelji na primerjavi rezultatov držav, kjer so redni tehnični pregledi že obvezni za vsa vozila teh kategorij, in držav, kjer teh pregledov ne opravljajo, ter na posledicah za varnost v cestnem prometu; poziva k uvedbi razporeda za dodatne preglede, ki bo temeljil na prevoženih kilometrih za motorna kolesa za dostavo paketov ali hrane ali za drug komercialni prevoz blaga ali oseb;

12.  ugotavlja, da se tolerančni prag za zamujene redne tehnične preglede med državami članicami močno razlikuje, saj lahko znaša do štiri mesece ali pa tolerance sploh ni; poziva Evropsko komisijo, naj tolerančni prag uskladi tako, da uvede najdaljše, sicer kratko časovno obdobje, ki ne bo ogrožalo pravočasnega izvajanja rednih tehničnih pregledov, hkrati pa naj poveča ustrezne kazni za neupoštevanje predpisov;

13.  opozarja, da bi lahko imela vozila, prilagojena za invalide, posebne funkcije in nastavitve; poudarja, da morajo biti vozila za prevoz potnikov invalidov skladna s posebnimi tehničnimi pogoji, kot so zasidrani pasovi ter prilagojena mesta za potnike, da je mogoče zagotoviti varnost; poudarja, morajo biti vse te bistvene lastnosti ustrezno vključene v vsak pregled;

14.  obžaluje dejstvo, da so države članice pri prenosu določb o kaznih za goljufije s kilometrskimi števci doslej uvedle le splošne ukrepe; poziva države članice, naj upoštevajo to jasno zahtevo iz svežnja o tehničnih pregledih in v nacionalno zakonodajo nemudoma prenesejo bolj ciljno usmerjene ukrepe ter naj za njihovo izvrševanje zagotovijo ustrezne človeške in finančne vire; obžaluje, da je veljavna določba o kaznih za goljufije s kilometrskimi števci še vedno šibka, saj določa le, da morajo kazni biti „učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne“, pri čemer so dejanski zneski in ustrezni odvračilni ukrepi v veliki meri prepuščeni presoji držav članic; meni, da bi bilo treba pri naslednji reviziji določiti bolj usklajene in konkretne kazni za goljufanje s števci ter dodatne stroge ukrepe proti nedovoljenim posegom, tudi ustrezne mehanizme kibernetske varnosti in tehnologije šifriranja, da bi otežili nedovoljene elektronske posege in olajšali njihovo odkrivanje; poziva Komisijo, naj določi, da morajo biti nekateri podatki, funkcije in programske informacije o posameznem vozilu nujno dostopne inšpekcijskim organizacijam; poziva k uvedbi zahteve za države članice, da uvedejo pravne, tehnične in operativne ovire, da bi onemogočili manipulacijo kilometrskih števcev; poudarja, da je odsotnost usklajene zbirke podatkov o številu prevoženih kilometrov za rabljena vozila, ki bi jih medsebojno priznavale in izmenjavale države članice, pomembna ovira za odkrivanje goljufij s kilometrskimi števci;

15.  poziva Komisijo, naj v naslednjo revizijo svežnja vključi obvezne določbe, na podlagi katerih bodo lahko države članice evidentirale obvezne odčitke kilometrskih števcev pri vsakem opravljenem pregledu, servisu, vzdrževanju in popravilu, začenši s prvo registracijo vozila;

16.  poziva Komisijo, naj upošteva nove preskuse emisij v dejanskih voznih razmerah, ki jih določa uredba Euro 6 in morebitne nove revizije; poziva Komisijo, naj v naslednjo revizijo svežnja o tehničnih pregledih vključi meritve, ki bi te teste odražale v rednih tehničnih pregledih, in morebitne druge spremembe; poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo tehnologije za merjenje emisij pri tehničnih pregledih in najvišje dopustne ravni, da bodo vsa vozila na evropskih cestah skladna z emisijskimi standardi;

Uporabljena oprema in usposabljanje inšpektorjev

17.   pozdravlja dejstvo, da je bila oprema za preglede po začetku veljavnosti svežnja o tehničnih pregledih v vseh državah članicah usklajena in izpolnjuje nekatere minimalne zahteve, s čimer se je izboljšala enotnost tehničnih pregledov po vsej EU;

18.  ugotavlja, da čeprav so vse države članice uvedle minimalne kvalifikacije za inšpektorje, ki opravljajo tehnične preglede, nekatere ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge IV k Direktivi 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih; poziva te države članice, naj svoje zahteve uskladijo z navedeno prilogo; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse in pridobljenih izkušenj med državami članicami o tem, kako izvajati Prilogo IV Direktive 2014/45/EU, ter naj oceni, ali so potrebna redna obnovitvena usposabljanja in ustrezni izpiti; poziva Komisijo, naj spodbuja redno posodabljanje in usklajevanje vsebine usposabljanja med državami članicami, da bi znanje in veščine inšpektorjev prilagodili razvoju avtomatizacije in digitalizacije v avtomobilski industriji, zlasti glede naprednih sistemov za pomoč voznikom pri vožnji ter uporabe sistemov za elektronsko izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za varnost v cestnem prometu ter tudi glede varne izmenjave podatkov, kibernetske varnosti in varstva osebnih podatkov voznikov; poudarja, da manipulacija in goljufije z elektronskimi varnostnimi funkcijami, kot so napredni sistemi za pomoč vozniku pri vožnji, predstavljajo veliko varnostno tveganje, zato jih morajo inšpektorji odkriti; poudarja, da je potrebno posebno usposabljanje za inšpektorje o preverjanju celovitosti programske opreme;

19.  poudarja, da je treba ukrepati, da se zagotovi neodvisnost inšpektorjev in inšpektorskih organizacij od trgovine z vozili ter sektorja vzdrževanja in popravila vozil, da bi preprečili finančno nasprotje interesov, tudi pri preverjanju emisij, hkrati pa je treba poskrbeti za stroge zaščitne ukrepe za civilno odgovornost vseh strani;

Cestni pregledi tehnične brezhibnosti in pritrjenost tovora

20.  ugotavlja, da se v skladu s poročili Komisije število cestnih pregledov gospodarskih vozil v zadnjih šestih letih zmanjšuje; obžaluje ta trend in opozarja, da morajo države članice v skladu s svežnjem o tehničnih pregledih od leta 2018 zagotoviti minimalno število cestnih pregledov glede na število registriranih vozil na svojem ozemlju (5 %); poziva države članice, naj storijo več za uresničitev minimalnega 5-odstotnega cilja, ter opozarja, da je prvo obvezno poročanje, ko se bo preverjal tudi ta cilj, določeno za 31. marec 2021 za obdobje 2019–2020; poziva Komisijo, naj vozila kategorije N1(8), ki se uporabljajo za komercialni cestni prevoz, vključi v področje uporabe cestnih pregledov, saj se povečujeta njihovo število in število prevoženih kilometrov;

21.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi še izboljšali kakovost in nediskriminatornost teh cestnih pregledov v skladu s pravili notranjega trga, na primer z določitvijo in zbiranjem podatkov o ključnih kazalnikih uspešnosti in večjo uporabo sistemov ki temelji na profilu ocene tveganosti, da bi bolje usmerjali preverjanja in kazni, zlasti za večkratne kršitelje, ter v celoti spoštovali okvir EU za varstvo podatkov;

22.  obžaluje, da so zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev za kazenski pregon na področju varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje cest v zadnjih nekaj letih cestni pregledi manj pogosti; v zvezi s tem poziva nacionalne organe, naj povečajo finančna sredstva za inšpekcijske dejavnosti, zlasti glede na morebitno uvedbo obveznega testiranja novih vrst vozil;

23.  obžaluje, da določbe iz svežnja o tehničnih pregledih, ki se nanašajo na pregled pritrjenosti tovora, niso obvezne, zaradi česar je le nekaj držav članic preneslo ustrezne varnostne ukrepe; zato ugotavlja, da usklajevanje v zvezi s tem še zdaleč ni zaključeno; poziva Komisijo, naj pri naslednji reviziji predlaga okrepitev teh določb, tudi o usklajenih minimalnih zahtevah za pritrjenost tovora, obvezni opremi za pritrditev tovora za vsako vozilo in minimalnem obsegu usposobljenosti, usposabljanja in znanja za osebje, ki pritrjuje tovor, in inšpektorje;

Evidence informacij in izmenjava podatkov med državami članicami

24.  obžaluje dejstvo, da le nekaj držav članic vodi nacionalno elektronsko zbirko podatkov o večjih in nevarnih pomanjkljivostih, odkritih med cestnimi pregledi, in da države članice le redko sporočajo rezultate teh pregledov nacionalni kontaktni točki države članice, v kateri je vozilo registrirano; obžaluje, da sveženj o tehničnih pregledih ne določa ukrepov, ki bi jih država članica registracije morala sprejeti, potem ko je bila obveščena o teh večjih in nevarnih pomanjkljivostih; poziva Komisijo, naj pri naslednji reviziji okrepi te določbe in določi enoten načrt ukrepov, ki bi jih morala država članica registracije sprejeti po prejemu takega obvestila;

25.  glede na elektronske evidence podatkov za vozila iz svežnja o tehničnih pregledih poziva Komisijo, naj razmisli o spremembi Direktive 2014/46/EU o dokumentih za registracijo vozil, da bi ukinili obvezno preložitev dokumentov v fizični obliki in obveznost za voznika, da predloži natisnjena potrdila o registraciji; ugotavlja, da bi bilo treba vzpostaviti pogoje, da bi inšpektorji v celoti uporabljali elektronske evidence;

26.  poziva države članice, naj olajšajo sistematično izmenjavo podatkov o tehničnih pregledih in odčitkih kilometrskih števcev med nacionalnimi organi, pristojnimi za preglede, registracijo in odobritev vozil, proizvajalci opreme za preglede in proizvajalci vozil; v zvezi s tem pozdravlja študijo izvedljivosti za informacijsko platformo za vozila, ki jo je pripravila Komisija; poziva Komisijo in države članice, naj si pri naslednji reviziji prizadevajo za vzpostavitev informacijske platforme za vozila, da bi pospešili in olajšali izmenjavo podatkov ter zagotovili učinkovitejše usklajevanje med državami članicami; poudarja, da bi morala informacijska platforma za vozila omogočati postopek inšpekcijskih pregledov in izmenjave podatkov povsem brez papirja, pri tem pa poskrbeti za kibernetsko varnost in varstvo podatkov glede tretjih strani; pri tem pozdravlja, da je Komisija vzpostavila platformo EU MOVEHUB in pred kratkim razvit modul ODOCAR, s čimer je vzpostavila informacijskotehnološko infrastrukturo za izmenjavo odčitkov kilometrskih števcev v vsej Uniji na podlagi baze podatkov, možna pa je tudi izmenjava informacij v omrežju Eucaris; poziva Komisijo, naj pri prihodnji reviziji oceni, ali bi morala uporaba EU MOVEHUB postati obvezna za države članice;

27.  poziva Komisijo, naj pri naslednji reviziji oceni možnost, da se v izmenjavo obveznih podatkov o zgodovini vozila med organi za registracijo ne vključijo le odčitki kilometrskih števcev, temveč tudi informacije o nesrečah in pogostosti resnih napak, saj bi bili državljani EU s tem bolje zaščiteni pred goljufijo in bolje obveščeni o zgodovini in stanju vozila in njegovih, prej skritih popravilih; meni, da bi moral biti zaradi prometne nesreče obvezen dodatni pregled, s katerimi bi zagotovili, da so vozila ustrezno popravljena in povečali varnost v cestnem prometu;

Okvir, kos izzivom prihodnosti

28.  poziva Komisijo, naj pri naslednji reviziji ustrezno upošteva tehnični napredek na področju varnostnih elementov vozil; ugotavlja, da bo treba v skladu z Uredbo (EU) 2019/2144 nova vozila od leta 2022 opremiti z novimi naprednimi sistemi za varnost in pomoč vozniku pri vožnji; poziva Komisijo, naj te nove sisteme vključi v okvir rednih tehničnih pregledov ter med znanja in spretnosti in inšpektorjev za vozila in tako zmanjša možnosti za nedovoljene posege v te sisteme in njihovo manipulacijo; poziva Komisijo, naj v redne tehnične preglede vključi tudi sistem eCall ter programsko opremo in posodobitve po zraku(9) ter pripravi smernice in standarde za redne varnostne preglede in inšpekcijske preglede avtonomnih in povezanih vozil; poziva Komisijo, naj preuči dodatno uporabo senzorjev vozilih z vidika cestnih pregledov ter naj posebno pozornost nameni posebnim zahtevam za sisteme za samodiagnostiko v vozilih ter vodilnemu načelu javnega zdravja; pri tem proizvajalce avtomobilov in organe poziva k sodelovanju pri uvajanju novih tehnologij za pomoč pri vožnji, da bi zagotovili stalno skladnost s standardi in predvideli razvoj v prihodnje;

29.  ugotavlja, da se je povečala uporaba novih načinov prevoza po javnih cestah, kot so e-skuterji, enokolesniki in električne rolke; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba pri naslednji reviziji obravnavati tudi te nove načine prevoza, da bi izboljšali varnost v cestnem prometu;

30.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih letih pripravi evropsko leto varnosti v cestnem prometu, in sicer v okviru priprav na leto 2030 kot vmesni datum pri uresničevanju vizije nič;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezna finančna sredstva za kakovost cestne infrastrukture, zlasti za vzdrževanje; nadalje poziva Komisijo, naj okrepi svoj pristop k vzdrževanju in sprejme ustrezne ukrepe za boljše dolgoročno načrtovanje vzdrževanja v državah članicah; ugotavlja, da bosta povezljivost in digitalna varnost izredno pomembni za prihodnji razmah povezanih in avtonomnih vozil;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 127, 29.4.2014, str. 51. (2) UL L 127, 29.4.2014, str. 129. (3) UL L 127, 29.4.2014, str. 134. (4) UL C 356, 4.10.2018, str. 2. (5) UL C 76, 9.3.2020, str. 151. (6) UL C 162, 10.5.2019, str. 2. (7) UL L 325, 16.12.2019, str. 1. (8) Vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga, katerih največja masa ne presega 3,5 tone (na primer poltovornjaki in kombinirana vozila). (9) Gl. prilogi I in III k Direktivi 2014/45/EU.