Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/0272(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0149/2020

Predložena besedila :

A9-0149/2020

Razprave :

PV 26/04/2021 - 27
CRE 26/04/2021 - 27

Glasovanja :

PV 28/04/2021 - 2
PV 28/04/2021 - 13
CRE 28/04/2021 - 13

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0142

Sprejeta besedila
PDF 1146kWORD 839k
Sreda, 28. april 2021 - Bruselj
Večletni načrt upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ***I
P9_TA(2021)0142A9-0149/2020
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627 (COM(2019)0619 – C9-0188/2019 – 2019/0272(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2019)0619),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0188/2019),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A9-0149/2020),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. aprila 2021 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2021/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627
P9_TC1-COD(2019)0272

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj skupne ribiške politike, kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(3), je zagotoviti izkoriščanje morskih bioloških virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(2)  Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES(4) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, ki vsebujeta načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov. Unija v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

(3)  Unija je pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku(5) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija).

(4)  Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT), ustanovljena s Konvencijo, je na 21. posebnem zasedanju leta 2018 sprejela Priporočilo 18-02 za vzpostavitev večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja). V načrtu upravljanja se upošteva mnenje Stalnega odbora za raziskave in statistiko ICCAT, da bi morala ICCAT za stalež v letu 2018 določiti večletni načrt upravljanja, saj se zdi, da trenutno stanje staleža ne zahteva več nujnih ukrepov, uvedenih v okviru načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna (vzpostavljenega s Priporočilom 17-07 o spremembi Priporočila 14-04), ne da bi se pri tem oslabili obstoječi ukrepi za spremljanje in nadzor.

(5)  S Priporočilom 18-02 se razveljavlja Priporočilo 17-07 o spremembi Priporočila 14-04 o vzpostavitvi načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna, ki se je v pravu Unije izvajal z Uredbo (EU) 2016/1627 Evropskega parlament in Sveta(6).

(6)   ICCAT je na 26. rednem zasedanju leta 2019 sprejela priporočilo 19-04, s katerim je spremenila večletni načrt upravljanja, določen s priporočilom 18-02. S priporočilom 19-04 je razveljavila in nadomestila priporočilo 18-02. Na podlagi te uredbe bi bilo treba v pravu Unije izvajati priporočilo 19-04.

(7)  S to uredbo bi se morala tudi v celoti ali delno, kadar je to ustrezno, izvajati naslednja priporočila ICCAT: 06-07(7), 18-10(8), 96-14(9), 13-13(10) and 16-15(11).

(8)  Stališča Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva morajo temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, da se zagotovi upravljanje ribiških virov v skladu s cilji skupne ribiške politike, zlasti s ciljem, da se progresivno obnovijo in ohranijo populacije ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY), in s ciljem zagotavljanja pogojev za gospodarsko donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezane dejavnosti na kopnem. Glede na poročilo(12) Stalnega odbora za raziskave in statistiko iz leta 2018 je ulov modroplavutega tuna pri ribolovni umrljivosti F0,1 v skladu z ribolovno umrljivostjo, ki je skladna z doseganjem največjega trajnostnega donosa (Fmsy). Za biomaso staleža se šteje, da je na ravni, ki zagotavlja največji trajnostni donos. B0,1 navedeno raven presega za srednjo in nizko raven prirasta ter je ne dosega za visoko raven prirasta.

(9)  V načrtu upravljanja se upoštevajo posebnosti različnih vrst orodja in ribolovnih tehnik. Pri njegovem izvajanju bi morale Unija in države članice spodbujati dejavnosti priobalnega ribolova ter uporabe ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in manj vplivajo na okolje, ter zlasti orodja in tehnik, ki se uporabljajo pri tradicionalnem in malem ribolovu, s čimer bi pripomogle k primernemu življenjskemu standardu lokalnih gospodarstev.

(10)   Upoštevati je treba posebne značilnosti in potrebe malega priobalnega ribolova. Poleg ustreznih določb priporočila ICCAT 19-04, ki odpravljajo ovire za sodelovanje malih priobalnih plovil pri ribolovu modroplavutega tuna, bi si morale države članice še naprej prizadevati za pravično in pregledno porazdelitev ribolovnih možnosti med ladjevje za mali priobalni ribolov, ladjevje za obrtniški ribolov in večje ladjevje v skladu z obveznostmi iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(11)  Za zagotovitev skladnosti s skupno ribiško politiko je bila sprejeta zakonodaja Unije, da se vzpostavi sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Zlasti je z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009(13) vzpostavljen sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovi skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike. V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 404/2011(14) so določena podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008(15) je vzpostavljen sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njega in njegovo odpravljanje. Navedene uredbe že vključujejo določbe, kot so dovoljenja za ribolov in dovoljenja za gospodarski ribolov ter nekatera pravila o sistemih za spremljanje plovil, ki zajemajo številne ukrepe iz Priporočila ICCAT 19-04. Zato navedenih določb ni treba vključiti v to uredbo.

(12)  Z Uredbo (EU) št. 1380/2013 je uveden koncept najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Zaradi zagotovitve doslednosti bi bilo treba koncept najmanjše velikosti, ki ga je določila ICCAT, prenesti v pravo Unije kot najmanjšo referenčno velikost ohranjanja.

(13)  V skladu s Priporočilom ICCAT 19-04 je treba ujetega modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, zavreči, enako pa velja tudi za ulov modroplavutega tuna, ki presega omejitve prilova, določene v letnih ribolovnih načrtih. Za namen spoštovanja mednarodnih obveznosti Unije, ki izhajajo iz Konvencije ICCAT, člen 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/98(16) omogoča odstopanja od obveznosti iztovarjanja modroplavutega tuna v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Z Delegirano uredbo (EU) 2015/98 so uvedene nekatere določbe Priporočila ICCAT 19-04, ki določajo obveznost zavržkov modroplavutega tuna za plovila, ki presežejo dodeljeno kvoto ali mejno vrednost dovoljenega prilova. Področje uporabe navedene delegirane uredbe vključuje plovila, ki izvajajo rekreacijski ribolov. Takih obveznosti zavržkov in izpusta zato ni treba vključiti v to uredbo in ta uredba zato ne bo vplivala na ustrezne določbe Delegirane uredbe (EU) 2015/98.

(14)  Pogodbenice Konvencije so na letnem zasedanju leta 2018 priznale potrebo po okrepitvi nadzora nad nekaterimi dejavnostmi v zvezi z modroplavutim tunom. Zato je bilo na letnem zasedanju leta 2018 dogovorjeno, naj pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnice, zagotovijo popolno sledljivost dejavnosti dajanja v kletke za rejo ter izvajajo naključne kontrole na podlagi analize tveganja.

(15)  V Uredbi (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17) je določen elektronski dokument o ulovu za modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: dokument eBCD), s čimer se izvaja Priporočilo ICCAT 09-11 o spremembi Priporočila 08-12. Priporočili 17-09 in 11-20 o uporabi dokumenta eBCD sta bili pred kratkim razveljavljeni s priporočiloma 18-12 in 18-13. Uredba (EU) št. 640/2010 je zato zastarela, Komisija pa je predlagala novo uredbo za izvajanje najnovejših predpisov ICCAT o dokumentu eBCD. Posledično ta uredba ne bi smela vsebovati sklicevanj na Uredbo (EU) št. 640/2010, ampak splošnejša sklicevanja na program za dokumentacijo o ulovu, ki ga priporoča ICCAT.

(16)  Ob upoštevanju, da pogodbenice Konvencije ICCAT pogosto spreminjajo nekatera priporočila ICCAT in da bodo navedena priporočila v prihodnosti verjetno dodatno spremenjena, bi bilo treba za hiter prenos prihodnjih priporočil ICCAT o spremembi ali dopolnitvi načrta upravljanja ICCAT v pravo Unije na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejema akte v zvezi z naslednjimi vidiki: roki za sporočanje informacij, obdobji za ribolovne sezone; odstopanja od prepovedi prenosa neporabljenih kvot; najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja; deleži in parametri, informacijami, ki se predložijo Komisiji; nalogami za nacionalne in regionalne opazovalce, razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos rib; razlogi za zaseg ulova in odreditvijo izpusta rib. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvajajo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(18). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, na katerih se pripravljajo delegirani akti.

(17)  Komisija na zasedanjih ICCAT zastopa Unijo in vsako leto pristane na več povsem tehničnih priporočil ICCAT, ki se nanašajo zlasti na omejitve zmogljivosti, zahteve v zvezi z ladijskimi dnevniki, obrazce poročila o ulovu, deklaracije o pretovarjanju in prenosu, minimalne informacije za dovoljenja za ribolov, minimalno število ribiških plovil na podlagi programa ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor; specifikacije programa inšpekcijskega nadzora in opazovanja, standarde za snemanje s kamero, protokol o izpustu, standarde za ravnanje z mrtvimi ribami, deklaracije o dajanju v kletko za rejo ali standarde za sisteme za spremljanje plovil, ki se izvajajo s prilogami I–XV k tej uredbi. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje delegiranega akta o spremembi ali dopolnitvi prilog I–XV v skladu s spremenjenimi ali dopolnjenimi priporočili ICCAT. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se navedena posvetovanja izvajajo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(18)  Priporočila ICCAT, s katerimi se ureja ribolov živega modroplavutega tuna (dejavnosti, povezane z ulovom, prenosom, prevozom, dajanjem v kletko za rejo, gojenjem, nabiranjem in prestavitvijo), so zelo dinamična. Nenehno se razvijajo nove tehnologije za nadzor in upravljanje ribolova (npr. stereoskopske kamere in alternativne metode), ki jih morajo države članice enotno uporabljati. Prav tako je treba po potrebi tudi razviti operativne postopke za pomoč državam članicam pri spoštovanju predpisov ICCAT, določenih v tej uredbi. Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi pravili za prestavitev živih modroplavutih tunov, dejavnosti prestavitve in dejavnosti dajanja v kletko za rejo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(19)  Delegirani in izvedbeni akti, določeni v tej uredbi, ne posegajo v prenos prihodnjih priporočil ICCAT v pravo Unije po rednem zakonodajnem postopku.

(20)  S to uredbo se bo zagotovil nov in celovit načrt upravljanja za modroplavutega tuna, zato bi bilo treba iz uredb (EU) 2017/2107(20) in (EU) 2019/833(21) Evropskega parlamenta in Sveta črtati določbe v zvezi z modroplavutim tunom. Kar zadeva člen 43 Uredbe (EU) 2017/2107, je bil del, ki se nanaša na sredozemsko mečarico, vključen v Uredbo (EU) 2019/1154 Evropskega parlamenta in Sveta(22). Črtati bi bilo treba tudi nekatere določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1936/2001(23). Uredbe (EU) 2017/2107, (ES) št. 1936/2001 in (EU) 2019/833 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)  S priporočilom ICCAT 18-02 je bilo Priporočilo 17-07 razveljavljeno, saj zaradi stanja staleža niso bili več potrebni nujni ukrepi, določeni z načrtom za obnovo staleža modroplavutega tuna, vzpostavljenim z navedenim priporočilom. Uredbo (EU) 2016/1627, s katero se je izvajal navedeni načrt obnove, bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošna pravila za enotno in učinkovito izvajanje večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju s strani Unije, kakor ga je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)  ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov ter:

–  lovijo modroplavutega tuna na območju Konvencije in

–  pretovarjajo modroplavutega tuna, ujetega na območju Konvencije, ali ga prevažajo na krovu, vključno zunaj območja Konvencije;

(b)  ribogojnice Unije;

(c)  ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije ter na območju Konvencije lovijo modroplavutega tuna;

(d)  plovila tretjih držav, ki se inšpekcijsko pregledajo v pristaniščih držav članic in na krovu prevažajo modroplavute tune, ujete na območju Konvencije, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz modroplavutih tunov, ujetih v vodah Unije, in ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristaniščih.

Člen 3

Cilj

Cilj te uredbe je izvajanje večletnega načrta upravljanja modroplavutega tuna, kot ga je sprejela ICCAT, katerega namen je ohraniti biomaso modroplavutega tuna nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Člen 4

Razmerje do drugih aktov Unije

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se določbe te uredbe uporabljajo brez poseganja v druge akte Unije, s katerimi se ureja sektor ribištva, zlasti:

(1)  Uredbo (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike;

(2)  Uredbo (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje;

(3)  Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta(24) o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot;

(4)  Uredbo (EU) 2017/2107 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT);

(5)   Uredbo (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta(25) o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi.

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „ICCAT“ pomeni Mednarodno komisijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(2)  „Konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(3)  „ribiško plovilo“ pomeni vsako motorno plovilo, ki se uporablja za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna, vključno s plovili za ulov, plovili za predelavo rib, podpornimi plovili, vlačilci, plovili, ki opravljajo pretovarjanje, ter plovili za prevoz, opremljenimi za prevoz proizvodov iz tuna, in pomožnimi plovili, razen kontejnerskih plovil;

(4)  „živi modroplavuti tun“ pomeni modroplavutega tuna, ki se določeno obdobje ohranja živ v pasti ali se živ prenese na gojišče ;

(5)  „SCRS“ pomeni Stalni odbor za raziskave in statistiko ICCAT;

(6)  „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo morske biološke vire ;

(7)   „športni ribolov“ pomeni nekomercialni ribolov, katerega udeleženci so člani nacionalne športne organizacije ali imajo nacionalno športno dovoljenje;

(8)  „vlačilec“ pomeni vsako plovilo za vlečenje kletk;

(9)  „plovilo za predelavo“ pomeni plovilo, na krovu katerega so ribiški proizvodi pred pakiranjem obdelani po enem ali več od naslednjih postopkov: filetiranje ali rezanje na kose, zamrzovanje in/ali predelava;

(10)  „pomožno plovilo“ pomeni vsako plovilo za prevoz mrtvih modroplavutih tunov (nepredelanih) iz kletke za prenos/gojenje, zaporne plavarice ali pasti v določeno pristanišče in/ali na plovilo za predelavo;

(11)  „past“ pomeni ribolovno orodje, pritrjeno na dno, ki običajno vključuje vlečno mrežo, ki modroplavutega tuna usmerja v ograjen prostor ali več ograjenih prostorov, kjer ostane do nabiranja ali gojenja;

(12)  „zaporna plavarica“ pomeni vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre;

(13)  „dajanje v kletko za rejo“ pomeni premestitev živega modroplavutega tuna iz kletke za prenos ali pasti v kletke za gojenje ali pitanje;

(14)  „plovilo za ulov“ pomeni plovilo, ki se uporablja za gospodarski ulov virov modroplavutega tuna;

(15)  „ribogojnica“ pomeni morsko območje, jasno opredeljeno z geografskimi koordinatami, ki se uporablja za pitanje ali gojenje modroplavutega tuna, ulovljenega s pastmi in/ali zapornimi plavaricami. V ribogojnici bi se lahko ribe gojile na več lokacijah, pri čemer je vsaka od njih opredeljena z geografskimi koordinatami z jasno opredelitvijo zemljepisne dolžine in širine za vsako od točk mnogokotnika;

(16)  „gojenje“ ali „pitanje“ pomeni dajanje modroplavutega tuna v kletko za rejo v ribogojnicah in njegovo pitanje, da se poveča njegova skupna biomasa;

(17)  „nabiranje“ pomeni usmrtitev modroplavutega tuna v ribogojnicah ali pasteh;

(18)  „stereoskopska kamera“ pomeni kamero z dvema ali več objektivi in z ločenim tipalom ali filmskim trakom za vsak objektiv, s katerim se lahko posnamejo tridimenzionalne slike, da se izmeri dolžina ribe ter natančneje določita število in teža modroplavutih tunov;

(19)  „plovilo za mali priobalni ribolov“ je plovilo za ulov, ki ima vsaj tri od naslednjih petih značilnosti:

(a)  skupna dolžina < 12 m;

(b)  plovilo lovi izključno v vodah v pristojnosti države članice zastave;

(c)  ribolovna potovanja so krajša od 24 ur;

(d)  največje število članov posadke je določeno na štiri osebe ali

(e)  plovilo lovi z uporabo tehnik, ki so selektivne in imajo zmanjšan vpliv na okolje;

(20)  „skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili z zaporno plavarico, kjer se ulov enega plovila z zaporno plavarico pripiše enemu ali več plovilom z zaporno plavarico na podlagi predhodno dogovorjenega ključa za dodelitev;

(21)  „dejavni ribolov“ pomeni, da katero koli plovilo za ulov lovi modroplavutega tuna med določeno ribolovno sezono;

(22)  „dokument BCD“ pomeni dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(23)  „dokument eBCD“ pomeni elektronski dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(24)  „območje Konvencije“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v členu 1 Konvencije;

(25)  „pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali nekaterih ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo. Vendar se razkladanje mrtvih modroplavutih tunov iz mreže zaporne plavarice, pasti ali z vlačilcev na pomožno plovilo ne šteje kot pretovarjanje;

(26)  „kontrolni prenos“ pomeni vsak dodatni prenos, ki se izvede na zahtevo izvajalcev ribolova/gojenja ali nadzornih organov zaradi preverjanja števila prenesenih rib;

(27)  „nadzorna kamera“ pomeni stereoskopsko kamero in/ali konvencionalno videokamero za namene nadzora, določenega v tej uredbi;

(28)  „pogodbenica Konvencije“ pomeni pogodbenico Konvencije in sodelujočo nepogodbenico, pravni subjekt ali pravni subjekt v ribiškem sektorju;

(29)  „veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(30)  „prenos“ pomeni vsak prenos:

(a)  živih modroplavutih tunov iz mreže plovila za ulov v kletko za prenos;

(b)  živih modroplavutih tunov iz kletke za prenos v drugo kletko za prenos;

(c)  kletke z živimi modroplavutimi tuni z vlačilca na drug vlačilec;

(d)  kletke z živimi modroplavutimi tuni iz ene ribogojnice v drugo in živih modroplavutih tunov iz ene kletke v drugo v isti ribogojnici;

(e)  živih modroplavutih tunov iz pasti v kletko za prenos neodvisno od prisotnosti vlačilca;

(31)  „gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima v lasti podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost, povezano s katero koli fazo proizvodne verige, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;

(32)  „skupina ribolovnega orodja“ pomeni skupino ribiških plovil, ki uporabljajo isto ribolovno orodje, za katero je bila dodeljena skupinska kvota;

(33)  „ribolovni napor“ pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino ribiških plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

(34)  „pristojna država članica“ pomeni državo članico zastave ali državo članico, pristojno za območje, na katerem je zadevna ribogojnica ali past.

POGLAVJE II

Upravljalni ukrepi

Člen 6

Pogoji, povezani z ukrepi za upravljanje ribištva

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so navedeni državi članici na voljo v vzhodnem Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključujejo določitev individualnih kvot za njihova plovila za ulov, daljša od 24 metrov, vključena v seznam plovil z dovoljenjem za ribolov iz člena 26.

2.  Ko se šteje, da je individualna kvota plovila izčrpana, država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 od zadevnih plovil za ulov zahteva, naj takoj odplujejo v pristanišče, ki ga določi.

3.  Dejavnosti na podlagi zakupa pri ribolovu modroplavutega tuna niso dovoljene.

Člen 7

Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili nabrani

1.   Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili nabrani, iz ulova predhodnih let v ribogojnici se lahko dovoli le, če država članica razvije okrepljen sistem nadzora in o njem poroča Komisiji ▌. Navedeni sistem je sestavni del načrta inšpekcijskih pregledov iz člena 13, ki ga pripravi država članica, ter vključuje vsaj ukrepe iz členov ▌53 in 61.

2.  Države članice, pristojne za ribogojnice, pred začetkom ribolovne sezone zagotovijo temeljito oceno vseh živih modroplavutih tunov, ki se prestavijo po množičnih nabiranjih v ribogojnicah pod njihovo pristojnostjo. V ta namen se vsi prestavljeni živi modroplavuti tuni, za katere se v letu ulova ni izvedlo množično nabiranje v ribogojnicah, prenesejo v druge kletke z uporabo sistemov stereoskopskih kamer ali nadomestnih metod, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, v skladu s členom 51. Vedno se zagotovi popolnoma dokumentirana sledljivost. Nadzor nad prestavitvijo modroplavutih tunov iz let, v katerih se množično nabiranje ni izvedlo, se izvede letno z uporabo enakega postopka ustreznega vzorčenja, ki temelji na oceni tveganja.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil za razvoj okrepljenega sistema nadzora za prestavitev živih modroplavutih tunov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

Člen 8

Prenos neporabljenih kvot

Prenos neporabljenih kvot ni dovoljen.

Člen 9

Prenosi kvot

1.  Kvote se med Unijo in drugimi pogodbenicami Konvencije prenašajo le s predhodnim dovoljenjem zadevnih držav članic in/ali pogodbenic Konvencije. Komisija sekretariat ICCAT uradno obvesti 48 ur pred prenosom kvot.

2.  Prenos kvot znotraj skupin ribolovnih orodij, kvot za prilov in individualnih ribolovnih kvot posamezne države članice je dovoljen, če zadevne države članice Komisijo vnaprej obvestijo o takih prenosih, tako da lahko Komisija obvesti sekretariat ICCAT, preden prenos začne veljati.

Člen 10

Odbitki od kvot v primeru prelova

Kadar države članice presežejo kvoto, ki jim je bila dodeljena, in te neskladnosti ni mogoče odpraviti z izmenjavo kvot v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se uporabljata člena 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 11

Letni ribolovni načrti

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni ribolovni načrt. Navedeni načrt vsebuje vsaj naslednje informacije za plovila za ulov in pasti:

(a)  kvote, dodeljene vsaki skupini ribolovnega orodja, vključno s kvotami za prilov;

(b)  kjer je primerno, metodo, ki se uporablja za dodelitev in upravljanje kvot;

(c)  ukrepe za zagotovitev upoštevanja individualnih kvot;

(d)  odprte ribolovne sezone za vsako kategorijo ribolovnega orodja;

(e)  informacije o določenih pristaniščih;

(f)  pravila o prilovu in

(g)  število plovil za ulov, daljših od 24 metrov, razen plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, in plovil z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

2.  Države članice, ki imajo majhna plovila za mali priobalni ribolov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna, si prizadevajo tem plovilom dodeliti posebno sektorsko kvoto in tako dodelitev vključijo v svoje ribolovne načrte. Poleg tega v svoje načrte spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov vključijo tudi dodatne ukrepe za natančno spremljanje, kako navedena flota porablja kvoto. Države članice lahko dajo dovoljenje različnemu številu plovil, da bi v celoti izkoristile svoje ribolovne možnosti, ter pri tem uporabijo parametre iz odstavka 1.

3.  Portugalska in Španija lahko dodelita sektorske kvote plovilom z vabami, ki delujejo v vodah Unije otočij Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Sektorska kvota je vključena v njune letne ribolovne načrte, dodatni ukrepi za spremljanje njene porabe pa so jasno določeni v njunih letnih načrtih spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov.

4.  Kadar države članice dodelijo sektorske kvote v skladu z odstavkom 2 ali 3, se ne uporablja zahteva glede najnižje kvote petih ton, opredeljena v veljavnem aktu Unije o dodelitvah ribolovnih možnosti.

5.  Zadevna država članica Komisiji vse spremembe letnega ribolovnega načrta pošlje vsaj tri delovne dni pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša. Komisija spremembo posreduje sekretariatu ICCAT vsaj en delovni dan pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša.

Člen 12

Dodelitev ribolovnih možnosti

Države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter tudi pravično porazdelijo nacionalne kvote med posamezne segmente flote, pri čemer posebno pozornost namenjajo tradicionalnemu in malemu ribolovu, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.

Člen 13

Letni načrti upravljanja ribolovne zmogljivosti

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti. Države članice v navedenem načrtu število ribiških plovil za ulov in pasti prilagodijo tako, da se zagotovi, da je ribolovna zmogljivost sorazmerna ribolovnim možnostim, ki so plovilom za ulov in pastem dodeljene za zadevno obdobje veljavnosti kvote. Države članice ribolovne zmogljivosti prilagodijo z uporabo parametrov, opredeljenih v veljavnem aktu Unije o dodelitvi ribolovnih možnosti. Prilagoditev ribolovnih zmogljivosti Unije za plovila z zaporno plavarico je omejena na največ 20-odstotno odstopanje v primerjavi z izhodiščno ribolovno zmogljivostjo iz leta 2018.

Člen 14

Letni načrti inšpekcijskih pregledov

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt inšpekcijskih pregledov za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Države članice svoje zadevne načrte predložijo Komisiji. Navedeni načrti se pripravijo v skladu s:

(a)  cilji, prednostnimi nalogami in postopki ter referenčnimi merili za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določenimi v posebnemu programu nadzora in inšpekcijskih pregledov za modroplavutega tuna, vzpostavljenim v skladu s členom 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b)  nacionalnim programom nadzora za modroplavutega tuna, vzpostavljenim v skladu s členom 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 15

Letni načrti upravljanja gojenja

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja gojenja.

2.  Vsaka država članica v letnem načrtu upravljanja gojenja zagotovi, da sta skupna zmogljivost vnosa in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje.

3.  Države članice svojo zmogljivost gojenja tuna omejijo na skupno zmogljivost gojenja, registrirano v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“, ali dovoljeno zmogljivost, ki je bila ICCAT prijavljena leta 2018.

4.  Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnice države članice je omejen na količino vnosa, ki so jo ribogojnice navedene države članice v „evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna“ registrirale leta 2005, 2006, 2007 ali 2008.

5.  Če mora država članica povečati največji vnos divjega ulovljenega tuna v eni ali več od svojih ribogojnic, je navedeno povečanje sorazmerno z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi navedeni državi članici, in z uvozom živih modroplavutih tunov iz druge države članice ali pogodbene stranke.

6.  Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da sta znanstvenikom, ki jim je Stalni odbor za raziskave in statistiko naložil izvedbo poskusov, da bi ugotovili stopnje rasti med obdobjem pitanja, na voljo dostop do ribogojnic in pomoč pri izvajanju njihovih nalog.

7.   Po potrebi države članice Komisiji vsako leto do 15. maja predložijo spremenjene načrte upravljanja gojenja.

Člen 16

Posredovanje letnih načrtov

1.   Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje naslednje načrte:

(a)  letni ribolovni načrt za plovila za ulov in pasti, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, pripravljen v skladu s členom 11;

(b)  letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, pripravljen v skladu s členom 13;

(c)  letni načrt inšpekcijskih pregledov, pripravljen v skladu s členom 14, in

(d)  letni načrt upravljanja gojenja, pripravljen v skladu s členom 15.

2.  Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih uporabi za pripravo letnega načrta Unije. Načrt Unije vsako leto do 15. februarja posreduje sekretariatu ICCAT v obravnavo in odobritev.

3.  Če država članica katerega od načrtov iz odstavka 1 Komisiji ne posreduje v roku iz tega člena, Komisija lahko odloči, da bo sekretariatu ICCAT predložila načrt Unije brez načrtov zadevne države članice. Komisija si na zahtevo zadevne države članice prizadeva upoštevati enega od načrtov iz odstavka 1, ki so bili predloženi po roku iz navedenega odstavka, vendar pred rokom iz odstavka 2. Če načrt, ki ga predloži država članica, ni v skladu z določbami te uredbe o letnih načrtih ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja ter vsebuje resno napako, zaradi katere ICCAT ne potrdi letnega načrta Unije, se lahko Komisija odloči, da bo letni načrt Unije posredovala sekretariatu ICCAT brez načrtov zadevne države članice. Komisija čim prej obvesti zadevno državo članico in si prizadeva, da revidirane načrte, ki jih predloži ta država članica, vključi v načrt Unije ali v predloge za spremembo načrta Unije, če so skladni z določbami te uredbe v zvezi z letnimi načrti ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja.

Poglavje III

Tehnični ukrepi

Člen 17

Ribolovne sezone

1.  Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 1. julija.

2.   Ciper in Grčija lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahtevata, da se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njuno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Sredozemskem morju (ribolovni območji FAO 37.3.1 in 37.3.2) dovoli od 15. maja do 1. julija.

3.  Hrvaška lahko z odstopanjem od odstavka 1 v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahteva, naj se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njeno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju (ribolovno območje FAO 37.2.1) za namene gojenja dovoli do 15. julija.

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, ki Komisiji predloži dokaze, da nekatera njena plovila z zaporno plavarico, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, zaradi vremenskih razmer med letom niso mogla izkoristiti svojih običajnih ribolovnih dni, odloči, da se za posamezna plovila z zaporno plavarico, ki so jih prizadele vremenske razmere, ribolovna sezona iz odstavka 1 podaljša za ustrezno število izgubljenih dni, a največ za 10 ▌. Neaktivnost zadevnih plovil in v primeru skupne ribolovne dejavnosti vseh sodelujočih plovil se ustrezno utemelji z vremenskimi poročili in položaji VMS.

5.  Ribolov na modroplavutega tuna z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali je v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoljen v obdobju od 1. januarja do 31. maja.

6.  Države članice v letnih ribolovnih načrtih določijo ribolovne sezone za svoje flote, razen za plovila z zaporno plavarico in velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

Člen 18

Obveznost iztovarjanja

Določbe tega poglavja ne posegajo v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z morebitnimi veljavnimi odstopanji od navedenega člena.

Člen 19

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

1.  Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, prenašati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo modroplavutega tuna, katerega teža je nižja od 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti je krajša od 115 cm, tudi če je ujet kot prilov ali v okviru rekreacijskega ribolova.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, tj. 8 kg ali 75 cm do repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih:

(a)  modroplavuti tun je ulovljen v vzhodnem Atlantskem oceanu s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo;

(b)  modroplavutega tuna v Sredozemskem morju ulovi flota za mali priobalni ribolov, ki lovi sveže ribe s plovili za prevoz vabe, parangali in plovili z ročnimi ribiškimi vrvicami, in

(c)  modroplavuti tun je za namene gojenja ulovljen v Jadranskem morju s plovili, ki plujejo pod zastavo Hrvaške.

3.  Posebni pogoji, ki se uporabljajo za odstopanja iz odstavka 2, so določeni v Prilogi I.

4.  Države članice plovilom, za ribolov katerih veljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3 Priloge I, izdajo dovoljenje za ribolov. Zadevna plovila so navedena v seznamu plovil za ulov iz člena 26.

5.  Ribe, katerih velikost ne dosega najmanjših referenčnih velikosti iz tega člena in ki se zavržejo mrtve, se vštejejo v kvoto zadevne države članice.

Člen 20

Naključni ulov rib, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti

1.  Z odstopanjem od člena 19(1) se za vsa plovila za ulov in pasti, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, dovoli največ 5 % naključnega ulova glede na število modroplavutega tuna, ki tehta med 8 in 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti znaša med 75 in 115 cm.

2.  Petodstotni delež iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega ulova modroplavutega tuna, zadržanega na krovu plovila ali znotraj pasti, kadar koli po vsaki ribolovni dejavnosti.

3.  Naključni ulov se odšteje od kvote države članice, ki je pristojna za plovilo za ulov ali past.

4.  Za naključni ulov modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti, se uporabljajo členi 31, 33, 34 in 35.

Člen 21

Prilov

1.  Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji posreduje svoj letni ribolovni načrt.

2.  Stopnja dovoljenega prilova, ki ne presega 20 % skupnega ulova na krovu ob koncu vsakega ribolovnega potovanja, in metodologija za izračun navedenega prilova glede na skupni ulov na krovu sta jasno določeni v letnem ribolovnem načrtu iz člena 11. Delež prilova se lahko izračuna po teži ali številu osebkov. Izračun po številu osebkov se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Stopnja dovoljenega prilova za floto plovil za mali priobalni ribolov se lahko izračuna na letni ravni.

3.  Ves prilov mrtvega modroplavutega tuna, obdržan na krovu ali zavržen, se odšteje od kvote države članice zastave ter evidentira in sporoči Komisiji v skladu s členoma 31 in 32.

4.  Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

5.  Če je bila celotna kvota, dodeljena državi članici, že izčrpana, nadaljnji ulov modroplavutega tuna ni dovoljen plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, ta država članica pa sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. Če je posebna kvota Unije za prilov modroplavutega tuna, določena v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013, izčrpana, se ulov modroplavutega tuna ne dovoli plovilom, ki plujejo pod zastavo držav članic brez kvote za modroplavutega tuna, te države članice pa sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. V teh primerih sta predelava in trženje mrtvega modroplavutega tuna prepovedana, vsi ulovi pa se evidentirajo. Države članice informacije o takih količinah takega prilova mrtvega modroplavutega tuna letno sporočijo Komisiji, ta pa navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

6.  Plovila, ki modroplavutega tuna ne lovijo dejavno, vse količine modroplavutega tuna, ki jih obdržijo na krovu, jasno ločijo od drugih vrst in tako omogočijo nadzornim organom, da spremljajo upoštevanje tega člena. Navedeni prilov se lahko trži, če ima dokument eBCD.

Člen 22

Uporaba zračnih sredstev

Za iskanje modroplavutega tuna je prepovedana uporaba vseh zračnih sredstev, vključno z zrakoplovi, helikopterji ali vsemi vrstami brezpilotnih zračnih vozil.

POGLAVJE IV

Rekreacijski ribolov

Člen 23

Posebna kvota za rekreacijski ribolov

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna ureja rekreacijski ribolov tako, da mu dodeli posebno kvoto. Pri taki dodelitvi se upoštevajo morebitni mrtvi modroplavuti tuni, vključno v okviru ribolova na način „ulovi in izpusti“. Države članice Komisijo o kvoti, dodeljeni rekreacijskemu ribolovu, obvestijo, ko ji posredujejo svoje ribolovne načrte.

2.  Ulov mrtvih modroplavutih tunov se sporoči in všteje v kvoto zadevne države članice.

Člen 24

Posebni pogoji za rekreacijski ribolov

1.  Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna, dodeljeno za rekreacijski ribolov, ta ribolov ureja z izdajanjem dovoljenj za ribolov plovilom za rekreacijski ribolov. Države članice na zahtevo ICCAT dajo Komisiji na voljo seznam rekreacijskih plovil, ki jim je bilo dodeljeno dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Seznam, ki ga Komisija elektronsko predloži ICCAT, vsebuje naslednje informacije za vsako plovilo:

(a)  ime plovila;

(b)  registrsko številko;

(c)  številko v evidenci ICCAT (če obstaja);

(d)  morebitna prejšnja imena ter

(e)  ime in naslov lastnika(-ov) in nosilca(-ev) dejavnosti.

2.  V okviru rekreacijskega ribolova je prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot enega modroplavutega tuna na plovilo na dan.

3.  Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, je prepovedano.

4.  Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu, vključno s težo in po potrebi dolžino vsakega modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, ter jih vsako leto do 30. junija sporoči Komisiji za preteklo leto. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

5.  Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, zlasti mladic, ulovljenega živega pri rekreacijskega ribolova. Vsak iztovorjeni modroplavuti tun je cel, očiščen in/ali brez drobovja.

Člen 25

Ulov, označevanje in izpust

1.  Države članice, ki v severovzhodnem Atlantiku odobrijo ribolov na način „ulovi in izpusti“, ki ga izvajajo izključno plovila za športni ribolov, lahko z odstopanjem od člena 23(1) omejenemu številu navedenih plovil dovolijo, da lovijo modroplavutega tuna za namen ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, ne da bi jim bilo treba dodeliti posebno kvoto. Taka plovila delujejo v okviru znanstvenega projekta raziskovalnega inštituta, ki je vključen v znanstvenoraziskovalen program. Rezultati projekta se sporočijo ustreznim organom države članice zastave.

2.  Za plovila, ki izvajajo znanstvene raziskave v okviru raziskovalnega programa ICCAT za modroplavutega tuna, se ne šteje, da izvajajo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“ iz odstavka 1.

3.  Države članice, ki odobrijo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“:

(a)  predložijo opis navedenih dejavnosti in ukrepov, ki se uporabljajo zanje, kot sestavni del svojih ribolovnih načrtov in načrtov inšpekcijskih pregledov iz členov 12 in 15;

(b)  skrbno spremljajo dejavnosti zadevnih plovil, da se zagotovi njihova skladnost z določbami te uredbe;

(c)  zagotovijo, da dejavnosti označevanja in izpusta izvaja usposobljeno osebje, da se zagotovi visoka stopnja preživetja osebkov, in

(d)  Komisiji letno predložijo poročilo o izvedenih znanstvenih dejavnostih, in sicer vsaj 50 dni pred zasedanjem Stalnega odbora za raziskave in statistiko v naslednjem letu. Komisija zadevno poročilo posreduje ICCAT 60 dni pred zasedanjem Stalnega odbora za raziskave in statistiko v naslednjem letu.

4.  Vsak modroplavuti tun, ki pogine med dejavnostmi ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, se sporoči in odšteje od kvote države članice zastave.

POGLAVJE V

Nadzorni ukrepi

ODDELEK 1

Seznami in evidence plovil in pasti

Člen 26

Seznami in evidence plovil

1.  Države članice Komisiji vsako leto elektronsko in v obliki, določeni v zadnji različici smernic ICCAT(26) za predložitev podatkov in informacij, en mesec pred začetkom veljavnosti dovoljenja predložijo naslednja seznama plovil:

(a)  seznam vseh plovil za ulov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za aktivni ribolov modroplavutega tuna, in

(b)  seznam vseh drugih ribiških plovil, ki se uporabljajo za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna.

Komisija te informacije sekretariatu ICCAT pošlje 15 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti, da se lahko navedena plovila vnesejo v evidenco plovil ICCAT z dovoljenjem, in če je primerno, v evidenco plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije.

2.  Med koledarskim letom je lahko ribiško plovilo vključeno v oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni v oba seznama vključeno hkrati.

3.  Informacije o plovilih iz točk (a) in (b) odstavka 1▌ vsebujejo ime plovila ter registrsko številko flote Unije (CFR), kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218(27).

4.  Komisija naknadne predložitve ne sprejme.

5.  Naknadne spremembe seznamov iz odstavkov 1 in 3 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo izvajati ribolova zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem takoj obvesti Komisijo ter pri tem navede:

(a)  vse podatke o ribiškem(-ih) plovilu(-ih), ki naj bi nadomestilo(-a) navedeno ribiško plovilo, ter

(b)  podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

6.  Komisija po potrebi med letom spremeni informacije o plovilih iz odstavka 1, tako da sekretariatu ICCAT zagotovi posodobljene informacije v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 27

Dovoljenja za ribolov za plovila

1.  Države članice izdajo dovoljenja za ribolov plovilom, vključenim v enega od seznamov, opisanih v členu 26(1) in (5). Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in se izdajo v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

2.  Brez poseganja v člen 21(6) se za ribiška plovila Unije, ki niso v evidenci ICCAT iz člena 26(1), šteje, da ne smejo loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

3.  Ko se šteje, da je individualna kvota, dodeljena plovilu, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano plovilu, in sme zahtevati, naj plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

Člen 28

Seznami in evidence pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna

1.  Vsaka država članica v okviru svojih ribolovnih načrtov v elektronski obliki pošlje Komisiji seznam pasti, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene pasti uvrstijo v evidenco pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna.

2.  Države članice izdajo dovoljenja za ribolov za pasti, vključene v seznam iz odstavka 1. Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in so v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s pravili iz te uredbe.

3.  Za pasti Unije, ki niso v evidenci pasti ICCAT, odobrenih za ribolov modroplavutega tuna, se šteje, da niso odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zadrževanje modroplavutega tuna, ulovljenega z navedenimi pastmi, na krovu, njegovo prenašanje, dajanje kletko za rejo ali iztovarjanje je prepovedano.

4.  Ko se šteje, da je kvota, dodeljena pastem, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano zanje.

Člen 29

Informacije o ribolovnih dejavnostih

1.  Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 15. julija uradno sporoči podrobne informacije o ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem letu. Komisija navedene informacije posreduje ICCAT vsako leto do 31. julija. Te informacije vključujejo:

(a)  ime in številko ICCAT vsakega plovila za ulov;

(b)  obdobje veljavnosti dovoljenj(-a) vsakega plovila za ulov;

(c)  skupni ulov vsakega plovila za ulov, vključno z ničelnim ulovom, v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a);

(d)  skupno število dni, ko je posamezno plovilo za ulov lovilo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a), ter

(e)  skupni ulov v obdobju, za katero ni bilo izdano dovoljenje (prilov).

2.  Države članice za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in nimajo dovoljenja za dejavni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, Komisiji pošljejo naslednje informacije:

(a)  ime in številko ICCAT plovila ali številko plovila iz nacionalnega registra, če ni registrirano pri ICCAT, in

(b)  skupni ulov modroplavutega tuna.

3.  Države članice Komisiji uradno sporočijo vse informacije o vseh plovilih, ki niso vključena v odstavka 1 in 2, vendar se zanje ve ali domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT takoj, ko so na voljo.

Člen 30

Skupne ribolovne dejavnosti

1.  Kakršne koli skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna se dovolijo le, če sodelujoča plovila pridobijo dovoljenje države ali držav članic zastave. Da plovilo z zaporno plavarico pridobi dovoljenje, mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna, imeti individualno kvoto in izpolnjevati obveznosti poročanja iz člena 32.

2.  Kvota, dodeljena skupni ribolovni dejavnosti, je enaka vsoti kvot, dodeljenih sodelujočim plovilom z zaporno plavarico.

3.  Plovila Unije z zaporno plavarico ne sodelujejo pri skupnih ribolovnih dejavnostih s plovili z zaporno plavarico iz drugih pogodbenic konvencije.

4.  Obrazec vloge za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti je določen v Prilogi IV. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih plovil z zaporno plavarico, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti, pridobi naslednje informacije:

(a)  zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja za skupno ribolovno dejavnost;

(b)  identiteto zadevnih nosilcev dejavnosti;

(c)  individualne kvote plovil;

(d)  ključ za dodelitev zadevnih ulovov med plovila in

(e)  informacije o namembnih ribogojnicah.

5.  Vsaka država članica vsaj deset dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti Komisiji pošlje informacije iz odstavka 4 v obliki, določeni v Prilogi IV. Komisija navedene informacije najmanj pet dni pred začetkom ribolovne dejavnosti posreduje sekretariatu ICCAT in državi zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti.

6.  V primeru višje sile se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, pošljejo posodobljene informacije ter opis dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

ODDELEK 2

Evidentiranje ulova

Člen 31

Zahteve glede evidentiranja

1.  Poveljniki plovil Unije za ulov vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členi 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in oddelkom A Priloge II k tej uredbi.

2.  Poveljniki vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo iz Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami iz delov B, C in D Priloge II.

Člen 32

Poročila o ulovu, ki jih pošiljajo poveljniki plovil in upravljavci pasti

1.  Poveljniki plovil Unije za ulov, ki aktivno lovijo, svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi pošiljajo dnevna poročila o ulovu v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila niso obvezna za plovila v pristanišču, razen če sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti. Podatki v poročilih so iz ladijskih dnevnikov in vključujejo datum, uro, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino) ter težo in število modroplavutih tunov, ujetih na območju Konvencije, vključno z izpusti in zavržki mrtvih rib. Poveljniki poročila pošiljajo v obliki, določeni v Prilogi III, ali v obliki, ki jo zahteva država članica.

2.  Poveljniki plovil z zapornimi plavaricami pripravijo dnevna poročila iz odstavka 1 za vsako ribolovno dejavnost, in sicer tudi v primeru dejavnosti z ničelnim ulovom. Poveljnik plovila ali njegovi pooblaščeni zastopniki poročila svoji državi članici zastave posredujejo do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan.

3.  Upravljavci pasti ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, pripravijo dnevna poročila, ki jih morajo svojim državam članicam zastave z elektronskimi sredstvi poslati v razmaku vsakih 48 ur v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila vključujejo registrsko številko ICCAT pasti, datum in uro ulova, težo in število ujetih modroplavutih tunov, vključno z ničelnim ulovom, izpusti in zavržki mrtvih rib. Navedene informacije pošljejo v obliki, določeni v Prilogi III.

4.  Poveljniki plovil za ulov, razen plovil z zaporno plavarico, svojim državam članicam zastave poročila iz odstavka 1 posredujejo najpozneje v torek do 12. ure po greenwiškem srednjem času za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo.

ODDELEK 3

Iztovarjanje in pretovarjanje

Člen 33

Določena pristanišča

1.  Vsaka država članica, ki ji je bila dodeljena kvota za modroplavutega tuna, določi pristanišča, v katerih je odobreno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna. Informacije o določenih pristaniščih se vključijo v letni ribolovni načrt iz člena 11. Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij o določenih pristaniščih. Komisija navedene informacije nemudoma sporoči sekretariatu ICCAT.

2.  Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  določena so obdobja iztovarjanja in pretovarjanja;

(b)  določeni so kraji iztovarjanja in pretovarjanja ter

(c)  določeni so postopki inšpekcijskih pregledov in nadzora, s katerimi se med vsemi obdobji iztovarjanja in pretovarjanja ter na vseh krajih iztovarjanja in pretovarjanja zagotovijo inšpekcijski pregledi v skladu s členom 35.

3.  S plovil za ulov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil je prepovedano iztovarjanje ali pretovarjanje vsake količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na vsakem kraju, ki ni pristanišče, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice. Izjemoma se lahko mrtvi modroplavuti tuni, nabrani iz pasti/kletke, prenesejo na plovilo za predelavo rib s pomočjo pomožnega plovila, kolikor se to izvede v prisotnosti nadzornega organa.

Člen 34

Predhodno obvestilo o iztovarjanju

1.  Za poveljnike ribiških plovil Unije, ki so dolga 12 metrov ali več in vključena na seznam plovil iz člena 26, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, se pošlje predhodno obvestilo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Poveljniki ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil, vključenih na seznam plovil iz člena 26, ali njihovi zastopniki pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno sporočijo:

(a)  predvideni čas prihoda;

(b)  ocenjeno količino modroplavutega tuna, zadržanega na krovu;

(c)  informacije o geografskem območju ulova;

(d)  zunanjo identifikacijsko številko in ime ribiških plovil.

3.  Kadar lahko države članice v skladu z veljavno zakonodajo Unije uporabljajo krajši rok za obveščanje, kot je štiri ure pred predvidenim časom prihoda, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo v ustreznem času pred prihodom. Kadar so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, spremenijo kadar koli pred prihodom v pristanišče.

4.  Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

5.  Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14.

6.  Poveljniki plovila Unije za ulov ne glede na skupno dolžino plovila v 48 urah po končanem iztovarjanju pristojnim organom države članice ali pogodbenice Konvencije, v kateri se je iztovarjanje izvedlo, in svoji državi članici zastave predložijo deklaracijo o iztovarjanju. Poveljnik plovila za ulov je odgovoren za popolnost in točnost deklaracije ter ju potrdi. V deklaraciji o iztovarjanju so navedeni vsaj količine iztovorjenega modroplavutega tuna in območje, na katerem so bile ulovljene. Ves iztovorjeni ulov se stehta. Država članica pristanišča v 48 urah po koncu iztovarjanja organom države zastave ali pogodbenice Konvencije pošlje evidenco iztovarjanja.

Člen 35

Pretovarjanje

1.  Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo modroplavutega tuna, ali plovilom tretjih držav v vodah Unije je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju.

2.  Brez poseganja v zahteve iz člena 52(2) in (3) ter členov 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovarjajo samo v določenih pristaniščih, kot so navedena v členu 33 te uredbe.

3.  Poveljnik prejemnega ribiškega plovila ali njegov zastopnik ustreznim organom države pristanišča vsaj 72 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče sporoči informacije, navedene v predlogi deklaracije o pretovarjanju iz Priloge V. Za pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnega ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje. Poleg tega poveljnik plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, ob pretovarjanju svoji državi članici zastave ali pogodbenici Konvencije sporoči datume, ki se zahtevajo v Prilogi V.

4.  Država članica pristanišča opravi inšpekcijski pregled prejemnega plovila ob prihodu ter preveri količine in dokumentacijo o pretovarjanju.

5.  Poveljniki ribiških plovil Unije deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo in svoji državi članici zastave pošljejo v 15 dneh po koncu pretovarjanja. Poveljniki ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo v skladu s Prilogo V. Deklaracija o pretovarjanju vključuje referenčno številko dokumenta eBCD za lažje navzkrižno preverjanje podatkov, navedenih v deklaraciji.

6.  Država pristanišča v petih dneh po koncu pretovarjanja organu pogodbenice Konvencije ali države članice zastave ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.

7.  Pristojni organi držav članic določenih pristanišč inšpekcijsko pregledajo vsa pretovarjanja.

ODDELEK 4

Obveznosti poročanja

Člen 36

Tedenska poročila o količinah

Vsaka država članica ▌ Komisiji pošlje tedenska poročila o ulovu. Ta poročila vključujejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 32 v zvezi s pastmi, plovili z zaporno plavarico in drugimi plovili za ulov. Informacije se predložijo glede na vrsto ribolovnega orodja. Komisija navedene informacije takoj posreduje sekretariatu ICCAT.

Člen 37

Informacije o izčrpanju kvot

1.  Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpane 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja.

2.  Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpana kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico. Skupaj z navedenimi informacijami se predloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in ki jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in ura prekinitve.

3.  Komisija sekretariatu ICCAT sporoči datume izčrpanja kvote Unije za modroplavutega tuna.

ODDELEK 5

Opazovalni programi

Člen 38

Nacionalni opazovalni program

1.  Vsaka država članica zagotovi, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev, ki se jim izda uradni identifikacijski dokument, na plovila in pasti, dejavna v ribolovu modroplavutega tuna, zajetih vsaj:

(a)  20 % njenih dejavnih plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami (daljših od 15 m);

(b)  20 % njenih dejavnih plovil s parangali (daljših od 15 m);

(c)  20 % njenih dejavnih plovil za prevoz vabe (daljših od 15 m);

(d)  100 % vlačilcev;

(e)  100 % dejavnosti nabiranja iz pasti.

Države članice z manj kot petimi plovili za ulov, ki spadajo v kategorije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ter imajo dovoljenje za dejavni ribolov modroplavutega tuna, zagotovijo, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev zajetih vsaj 20 % časa, ko so plovila dejavna pri ribolovu modroplavutega tuna.

2.  Naloge nacionalnega opazovalca so zlasti:

(a)  spremljanje skladnosti ribiških plovil in pasti s to uredbo;

(b)  evidentiranje ribolovne dejavnosti in poročanje o njej, vključno s:

(a)  količino ulova (vključno s prilovom) in sestavo ulova (zadržan na krovu ali zavržen mrtev ali živ);

(b)  območjem ulova, opredeljenim z zemljepisno dolžino in širino;

(c)  merilom napora (npr. število nizov, število trnkov itd.), kot je opredeljeno v operativnem priročniku ICCAT za različna ribolovna orodja;

(d)  datumom ulova;

(c)  preverjanje vnosov v ladijski dnevnik;

(d)  opazovanje in evidentiranje plovil, ki morda izvajajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi ukrepi ICCAT.

3.  Nacionalni opazovalci poleg nalog iz odstavka 2 opravljajo tudi znanstveno delo na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, vključno z zbiranjem potrebnih podatkov.

4.  Podatki in informacije, zbrani v okviru opazovalnega programa vsake države članice, se zagotovijo Komisiji, ta pa jih pošlje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko ali sekretariatu ICCAT, kakor je primerno.

5.  Za namene odstavkov 1 do 3 vsaka država članica zagotovi:

(a)  reprezentativno časovno in prostorsko pokritost za zagotovitev, da Komisija prejme ustrezne in primerne podatke in informacije o ulovu, naporu ter drugih znanstvenih in upravljalnih vidikih, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

(b)  zanesljive protokole za zbiranje podatkov;

(c)  opazovalce, ki so pred napotitvijo ustrezno usposobljeni in odobreni;

(d)  kolikor je mogoče majhno oviranje dejavnosti plovil in pasti, ki lovijo na območju Konvencije.

Člen 39

Regionalni opazovalni program ICCAT

1.  Države članice zagotovijo učinkovito izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT, kakor je določen v tem členu in Prilogi VIII.

2.  Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

(a)  na vseh plovilih z zapornimi plavaricami z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna;

(b)  pri vseh prenosih modroplavutega tuna s plovil z zapornimi plavaricami;

(c)  pri vseh prenosih modroplavutega tuna iz pasti v kletke za prenos;

(d)  med vsakim prenosom iz ene ribogojnice v drugo;

(e)  pri vseh dajanjih modroplavutega tuna v kletko za rejo v ribogojnicah;

(f)  pri vsakem nabiranju modroplavutega tuna v ribogojnicah ter

(g)  med izpustom modroplavutega tuna iz kletk za gojenje v morje.

3.  Plovila z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ne smejo loviti modroplavutega tuna.

4.  Države članice zagotovijo, da je v celotnem obdobju dejavnosti dajanja v kletko za rejo vsaki ribogojnici dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT. V primerih višje sile in po tem, ko država članica ribogojnice za navedene okoliščine potrdi, da pomenijo višjo silo, lahko regionalni opazovalec ICCAT svoje delo opravlja v več kot eni ribogojnici, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti gojenja, če so naloge opazovalca ustrezno izpolnjene. Vendar država članica, pristojna za zadevni ribogojnici, nemudoma zahteva napotitev dodatnega regionalnega opazovalca.

5.  Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

(a)  opazovanje in spremljanje ribolova in gojenja v skladu z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT, vključno prek dostopa do posnetkov stereoskopskih kamer, posnetih ob dajanju rib v kletke za rejo, ki omogoča merjenje dolžine in oceno ustrezne teže;

(b)  podpisovanje deklaracij ICCAT o prenosu in dokumentov BCD, kadar so informacije, ki jih vsebujejo, skladne z njihovimi opažanji. V nasprotnem primeru regionalni opazovalec ICCAT navede svojo prisotnost v deklaracije o prenosu in dokumente BCD ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali;

(c)  znanstveno delo na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko, vključno z zbiranjem vzorcev.

6.  Poveljniki in posadka ter upravljavci ribogojnic, pasti in plovil regionalnih opazovalcev nikakor ne ovirajo pri opravljanju nalog in jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge ali vplivajo nanje.

ODDELEK 6

Dejavnosti prenosa

Člen 40

Dovoljenje za prenos

1.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali njegov zastopnik ali upravljavec ribogojnice ali pasti, od koder zadevni prenos izvira, pred vsako dejavnostjo prenosa državi članici zastave ali državi članici, pristojni za ribogojnico ali past, pošlje predhodno uradno obvestilo o prenosu, v katerem so navedeni:

(a)  ime in številka plovila za ulov, ribogojnice ali pasti v evidenci ICCAT;

(b)  predvideni čas prenosa;

(c)  ocenjena količina modroplavutega tuna za prenos;

(d)  informacije o lokaciji (zemljepisna širina/dolžina), na kateri se bo prenos izvajal, in identifikacijske številke kletk;

(e)  ime vlačilca, število prenesenih kletk in po potrebi številka v evidenci ICCAT ter

(f)  namembno pristanišče, ribogojnica ali kletka za modroplavutega tuna.

2.  Države članice za namene odstavka 1 vsaki kletki za prenos dodelijo edinstveno številko. Če je pri prenosu ulova, ki ustreza eni ribolovni dejavnosti, treba uporabiti več kletk za prenos, je potrebna le ena deklaracija o prenosu, vendar se številke vseh uporabljenih kletk za prenos evidentirajo v deklaraciji o prenosu, pri čemer se jasno navede količina modroplavutega tuna, ki se prenese v posamezni kletki.

3.  Za dodelitev številk kletkam se uporablja sistem enotnega številčenja, ki je sestavljen iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice, nato tej kodi sledijo tri številke. Edinstvene številke kletk so trajne in jih ni mogoče prenesti z ene kletke na drugo.

4.  Država članica iz odstavka 1 poveljniku ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kakor je primerno, dodeli in sporoči številko dovoljenja za vsako dejavnost prenosa. Številka dovoljenja vključuje tričrkovno kodo države članice, štiri številke, ki označujejo leto, in tri črke, ki označujejo odobreno (AUT) ali zavrnjeno dovoljenje (NEG), tem pa sledijo zaporedne številke.

5.  Država članica iz odstavka 1 prenos odobri ali zavrne odobritev prenosa v 48 urah po prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu. Dejavnost prenosa se ne začne brez predhodno izdanega dovoljenja.

6.  Dovoljenje za prenos ne vpliva na potrditev dejavnosti dajanja v kletko za rejo.

Člen 41

Zavrnitev dovoljenja za prenos in izpust modroplavutega tuna

1.  Država članica, pristojna za plovilo za ulov, vlačilec, ribogojnico ali past, zavrne odobritev prenosa, če ob prejemu predhodnega uradnega obvestila o prenosu meni, da:

(a)  plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, ni imela zadostne kvote;

(b)  plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib ali ni imela dovoljenja za dajanje v kletko za rejo;

(c)  plovilo za ulov, za katero je navedeno, da je ulovilo ribe, ni imelo veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27, ali

(d)  vlačilec, za katerega je navedeno, da je prejel prenos rib, ni registriran v evidenci ICCAT o drugih ribiških plovilih iz člena 26 ali ni opremljen s popolnoma delujočim sistemom za spremljanje plovil ali enakovredno napravo za sledenje.

2.  Če prenos ni odobren, država članica iz odstavka 1, če je primerno, poveljniku plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, nemudoma izda nalog za izpust, da ga obvesti, da prenos ni odobren, in od njega zahteva, naj ribe izpusti v morje v skladu s Prilogo XII.

3.  Vlačilec se v primeru tehnične okvare sistema VMS med prevozom v ribogojnico nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS ali pa se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS. Navedeni 72-urni rok se lahko izjemoma podaljša v primeru višje sile ali upravičenih operativnih omejitev. Tehnična okvara se nemudoma sporoči Komisiji, ta pa o tem obvesti sekretariat ICCAT. Poveljnik ali njegov zastopnik od trenutka, ko je bila odkrita tehnična okvara, do njene odprave nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsake štiri ure sporoči posodobljene geografske koordinate ribiškega plovila.

Člen 42

Deklaracija o prenosu

1.  Poveljniki plovil za ulov ali vlačilcev ali upravljavci ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolnijo deklaracijo ICCAT o prenosu, ki je v skladu z obliko, določeno v Prilogi IV, in jo pošljejo pristojni državi članici.

2.  Organi države članice, pristojne za ribiško plovilo, ribogojnico ali past, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce deklaracije o prenosu. Številka obrazca deklaracije vsebuje tričrkovno kodo države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS-20**/xxx/ITD).

3.  Prenosu je priložena izvirna deklaracija o prenosu rib. Izvod deklaracije obdrži poveljnik plovila za ulov ali ▌ pasti in vlačilca.

4.  Poveljniki plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa, poročajo o svojih dejavnostih v skladu s Prilogo II.

5.  Informacije v zvezi z mrtvimi ribami se evidentirajo v skladu s postopki iz Priloge XIII.

Člen 43

Spremljanje z videokamero

1.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti zagotovi, da se prenos spremlja z videokamero v vodi, da se preveri število rib, ki se prenesejo. Snemanje z videokamero se izvaja v skladu z minimalnimi standardi in postopki iz Priloge X.

2.  Ko Stalni odbor za raziskave in statistiko od Komisije zahteva kopije videoposnetkov, države članice te kopije ▌predložijo Komisiji, ta pa jih posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

Člen 44

Preverjanje, ki ga izvajajo regionalni opazovalci ICCAT, in izvajanje preiskav

1.  Regionalni opazovalci ICCAT na krovu plovila za ulov ali pasti iz člena 39 in Priloge VIII:

(a)  evidentirajo opravljene dejavnosti prenosa in o njih poročajo;

(b)  opazujejo in ocenjujejo prenesene ulove ter

(c)  preverjajo vnose v predhodnem dovoljenju za prenos iz člena 40 in deklaraciji ICCAT o prenosu iz člena 42.

2.  Če se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec, ustrezni nadzorni organi ali poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec pasti ali ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 %, pristojna država članica začne preiskavo. Taka preiskava se konča pred dajanjem v kletko za rejo in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek dokumenta BCD pa se ne potrdi.

3.  Kadar pa je kakovost videoposnetka preslaba ali ta ni dovolj jasen, da bi se prenesene količine lahko ocenile, lahko poveljnik plovila ali upravljavec ribogojnice ali pasti od organov pristojne države članice zahteva odobritev za izvedbo nove dejavnosti prenosa in predložitev ustreznega videoposnetka regionalnemu opazovalcu. Če rezultati navedenega prostovoljnega kontrolnega prenosa niso zadovoljivi, pristojna država članica začne preiskavo. Če se po njej potrdi, da kakovost videoposnetka ne omogoča ocene količin, vključenih v prenos, nadzorni organi pristojne države članice odredijo dejavnost kontrolnega prenosa in ustrezni videoposnetek predložijo regionalnemu opazovalcu ICCAT. Novi prenosi se izvedejo kot kontrolni prenosi, dokler kakovost videoposnetka ne omogoči ocene prenesenih količin.

4.  Regionalni opazovalec ICCAT brez poseganja v preverjanja, ki jih izvedejo inšpektorji, deklaracijo o prenosu podpiše le, če so njegova opažanja v skladu z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT ter so informacije iz deklaracije o prenosu skladne z njegovimi opažanji, vključujejo pa tudi videoposnetek, ki je v skladu z odstavki 1, 2 in 3. Opazovalec ICCAT preveri tudi, da je bila deklaracija ICCAT o prenosu posredovana poveljniku vlačilca ali upravljavcu ribogojnice ali zastopniku pasti, kjer je primerno. Če se opazovalec ICCAT ne strinja z deklaracijo o prenosu, v deklaracije o prenosu in dokumente BCD navede svojo prisotnost ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali.

5.  Poveljnik plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavec ribogojnice ali pasti po končani dejavnosti prenosa izpolni deklaracijo ICCAT o prenosu in jo pošlje pristojni državi članici v skladu z obliko, določeno v Prilogi VI. Države članice deklaracijo o prenosu posredujejo Komisiji .

Člen 45

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev operativnih postopkov za uporabo določb iz tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

ODDELEK 7

Dejavnosti dajanja v kletko za rejo

Člen 46

Dovoljenje za dajanje v kletko za rejo in morebitna zavrnitev dovoljenja

1.  Pred začetkom dejavnosti dajanja v posamezno kletko za rejo je kletke za prenos prepovedano pritrjevati na dno v radiju 0,5 navtične milje od ribogojnic. V ta namen morajo biti v načrtih upravljanja gojenja iz člena 15 na voljo geografske koordinate, ki ustrezajo mnogokotniku, na katerem je ribogojnica.

2.  Država članica, pristojna za ribogojnico, pred vsako dejavnostjo dajanja v kletko za rejo državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov ali past, ki je ulovila modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v kletko za rejo, zaprosi za odobritev.

3.  Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo, če meni, da:

(a)  plovilo za ulov ali past, ki je ulovila ribe, nima zadostne kvote za modroplavutega tuna;

(b)  plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib ali

(c)  plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27.

4.  Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v kletko za rejo:

(a)  o tem obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, ter

(b)  od navedenega pristojnega organa zahteva, naj zaseže ulov in ribe izpusti v morje.

5.  Dajanje v kletko za rejo se ne začne brez odobritve, ki jo v enem delovnem dnevu na zahtevo izda država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali past, ali država članica, pristojna za ribogojnico, če se s tem strinjajo organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovila za ulov ali past. Če organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za plovilo za ulov ali past, ne odgovorijo v enem delovnem dnevu, lahko pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, odobrijo dejavnost dajanja v kletko za rejo.

6.  Ribe se dajo v kletke za rejo pred 22. avgustom posameznega leta, razen če pristojni organi države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v kletko za rejo. Ribe se v kletke za rejo nikakor ne dajo po 7. septembru vsakega leta.

Člen 47

Dokumentacija o ulovu modroplavutega tuna

Države članice, pristojne za ribogojnice, prepovejo dajanje modroplavutega tuna v kletko za rejo, ki ga ne spremljajo dokumenti, ki jih ICCAT zahteva v okviru programa za dokumentacijo o ulovu iz Uredbe (EU) št. 640/2010. Dokumentacija mora biti točna in popolna, potrditi pa jo mora država članica ali pogodbenica Konvencije, pristojna za plovila za ulov ali pasti.

Člen 48

Inšpekcijski pregledi

Države članice, pristojne za ribogojnice, sprejmejo ustrezne ukrepe za inšpekcijski pregled vsake dejavnosti dajanja v kletko za rejo v ribogojnicah.

Člen 49

Spremljanje z videokamero

Države članice, pristojne za ribogojnice, zagotovijo, da njihovi nadzorni organi dejavnosti dajanja v kletko za rejo spremljajo z videokamero v vodi. Za vsako dejavnost dajanja v kletk za rejo se posname videoposnetek v skladu s postopki iz Priloge X.

Člen 50

Začetek in izvajanje preiskav

Če se ocene števila, ki jih podajo regionalni opazovalec ICCAT, ustrezni nadzorni organi držav članic in/ali upravljavec ribogojnice, razlikujejo za več kot 10 %, država članica, pristojna za ribogojnico, v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za plovilo za ulov in/ali past, začne preiskavo. Država članica, ki izvaja preiskave, lahko uporabi druge razpoložljive informacije, vključno z rezultati programov za dajanje v kletko za rejo iz člena 51.

Člen 51

Ukrepi in programi za ocenjevanje števila in teže modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v kletko za rejo

1.  Države članice zagotovijo, da program, pri katerem se uporabljajo sistemi stereoskopskih kamer ali nadomestne metode, ki zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, zajema 100 % vseh dejavnosti dajanja v kletko za rejo, da se ocenita število in teža rib.

2.  Navedeni program se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Nadomestne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na letnem zasedanju.

3.  Države članice, pristojne za ribogojnico, državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovila za ulov, in subjektu, ki izvaja regionalni program opazovanja v imenu ICCAT, sporočijo rezultate tega programa.

4.  Ko rezultati programa pokažejo, da se količine modroplavutega tuna v kletkah razlikujejo od količin iz poročil o ulovu in/ali prenosu, država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, v sodelovanju z državo članico ali pogodbenico Konvencije, pristojno za ribogojnico, začne preiskavo. Če plovilo za ulov ali past pluje pod zastavo druge pogodbenice Konvencije, država članica, pristojna za ribogojnico, začne preiskavo v sodelovanju s to pogodbenico Konvencije zastave.

5.  Država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, izda nalog za izpust v skladu s postopki iz Priloge XII za količine v kletkah, ki presegajo količine, za katere je bilo prijavljeno, da so ulovljene in prenesene, če:

(a)  se preiskava iz odstavka 4 ne konča v 10 delovnih dneh od poročanja o rezultatih programa za eno samo dejavnost dajanja v kletko za rejo ali vseh dejavnosti dajanja v kletko za rejo iz skupne ribolovne dejavnosti ali

(b)  če rezultat preiskave kaže, da število in/ali povprečna teža modroplavutega tuna presegata število ali težo modroplavutega tuna, katerega ulov in prenos sta bila prijavljena.

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

6.  Rezultati programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v kletko za rejo in ustrezni oddelki dokumenta BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko je izdan nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

7.  Države članice Komisiji rezultate programa pošljejo vsako leto do 1. septembra. V primeru višje sile pri reji države članice pošljejo rezultate pred 12. septembrom. Komisija navedene informacije vsako leto do 15. septembra v oceno posreduje Stalnemu odboru za raziskave in statistiko.

8.  Živi modroplavuti tun se iz ene kletke za rejo v drugo ne prenese brez dovoljenja in prisotnosti nadzornih organov države članice ali pogodbenice Konvencije, pristojne za ribogojnico. Vsak prenos se evidentira, da se nadzoruje število osebkov. Nacionalni nadzorni organi spremljajo navedene prenose in zagotovijo, da se vsak prenos med gojenjem evidentira v sistemu eBCD.

9.  Razlika med količinama modroplavutega tuna iz poročil o ulovu s plovilom za ulov ali pastjo in količinami, ugotovljenimi z nadzornimi kamerami ob dajanju v kletke za rejo, ki znaša 10 % ali več, pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila za ulov ali pasti. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov.

Člen 52

Deklaracija o dajanju v kletko za rejo in poročilo o dajanju v kletko za rejo

1.  V 72 urah po koncu dejavnosti dajanja v kletko za rejo upravljavec ribogojnice pristojnemu organu predloži deklaracijo o dajanju v kletko za rejo v skladu s Prilogo XIV.

2.   Poleg deklaracije o dajanju v kletko za rejo iz dostavka 1 država članica, pristojna za ribogojnico, v enem tednu po zaključku dejavnosti dajanja v kletko za rejo predloži državi članici ali pogodbenici Konvencije, katere plovila in pasti so ulovila modroplavutega tuna, in Komisiji poročilo o dajanju v kletko za rejo, ki vsebuje elemente iz oddelka B Priloge XI. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

3.  Za namen odstavka 2 se dejavnost dajanja v kletko za rejo ne šteje za dokončano, dokler ni zaključena morebitna začeta preiskava ali dokler niso končane vse dejavnosti izpusta, ki so bile odrejene.

Člen 53

Prenosi v ribogojnici in naključne kontrole

1.  Države članice, pristojne za ribogojnice, vzpostavijo sistem sledljivosti, vključno s snemanjem prenosov znotraj ribogojnice z videokamero.

2.  Nadzorni organi držav članic, pristojnih za ribogojnice, na podlagi analize tveganja izvajajo naključne kontrole modroplavutega tuna, ki se goji v kletkah za rejo, med zaključkom dejavnosti dajanja v kletke za rejo v enem letu in prvim dajanjem v kletke za rejo v naslednjem letu.

3.  Za namene odstavka 2 vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, določi najmanjši delež rib, ki ga je treba nadzirati. Navedeni delež se določi v letnem načrtu inšpekcijskih pregledov iz člena 14. Vsaka država članica Komisiji sporoči rezultate naključnih kontrol, ki se izvedejo vsako leto. Komisija navedene informacije sekretariatu ICCAT posreduje aprila tistega leta, ki sledi obdobju zadevne kvote.

Člen 54

Dostop do videoposnetkov in zahteve v zvezi z njimi

1.  Vsaka država članica, pristojna za ribogojnico, zagotovi, da se videoposnetki iz členov 49 in 51 na zahtevo dajo na voljo nacionalnim inšpektorjem, pa tudi regionalnim inšpektorjem in inšpektorjem ICCAT ter nacionalnim opazovalcem.

2.  Vsaka država članica, pristojna za ribogojnice, sprejme ukrepe, ki so potrebni za preprečitev kakršne koli nadomestitve, montaže ali manipulacije izvirnega videoposnetka.

Člen 55

Letno poročilo o dajanju v kletko za rejo

Države članice, za katere velja obveznost predložitve deklaracij in poročil o dajanju v kletko za rejo na podlagi člena 52, Komisiji vsako leto do 31. julija pošljejo poročilo o dajanju v kletko za rejo za prejšnje leto. Komisija pošlje navedene informacije sekretariatu ICCAT vsako leto pred 31. avgustom. Poročilo vsebuje naslednje informacije:

(a)  skupno količino modroplavutega tuna, ki se v ribogojnici goji v kletkah, vključno z izgubo, navedeno v številu in teži, med prevozom do kletk v ribogojnici, ki so ga izvedla ribiška plovila in pasti;

(b)  seznam plovil, ki lovijo, zagotavljajo ali prevažajo modroplavutega tuna za namene gojenja (ime plovila, zastava, številka dovoljenja, vrsta orodja), in pasti;

(c)  rezultate programa vzorčenja za oceno količine ulovljenega modroplavutega tuna po velikosti, pa tudi datum, uro in območje ulova ter uporabljeni način ribolova za izboljšanje statistike za namene ocenjevanja staležev.

V skladu s programom vzorčenja je treba velikost (dolžino ali težo) v kletkah vzorčiti na enem vzorcu (= 100 osebkov) za vsakih 100 ton živih rib ali na vzorcu, ki ga sestavlja 10 % skupnega števila rib v kletki. Vzorci velikosti se vzamejo med nabiranjem v ribogojnici in med mrtvimi ribami med prevozom v skladu s smernicami ICCAT za predložitev podatkov in informacij. Za ribe, ki se gojijo več kot eno leto, se oblikujejo druge dodatne metodologije vzorčenja. Vzorčenje se izvede med vsakim nabiranjem in zajema vse kletke;

(d)  količine modroplavutega tuna, danega v kletko, oceno rasti in smrtnosti v ujetništvu ter prodane količine v tonah. Te informacije predloži ribogojnica;

(e)  količine modroplavutega tuna, danega v kletke za rejo v prejšnjem letu, in

(f)  količine, razčlenjene po njihovem izvoru, ki so se tržile v prejšnjem letu.

Člen 56

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev postopkov za uporabo določb tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

ODDELEK 8

Spremljanje in nadzor

Člen 57

Sistem za spremljanje plovil

1.  Države članice zastave z odstopanjem od člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 za svoja ribiška plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več uvedejo sistem za spremljanje plovil v skladu s Prilogo XV.

2.  Ribiška plovila s skupno dolžino več kot 15 metrov, ki so vključena v seznam plovil iz točke (a) člena 26(1) ali seznam plovil iz točke (b) člena 26(1), začnejo ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj pet dni pred začetkom veljavnosti svojega dovoljenja in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj pet dni po izteku veljavnosti svojega dovoljenja, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovila iz evidence plovil ICCAT.

3.  Poveljnik ali njegov zastopnik za namene nadzora zagotovi, da se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za dejavni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču, razen če je ob vplutju v pristanišče in izplutju iz njega na voljo signalizacijski sistem.

4.  Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki jih dobijo od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija navedena sporočila z elektronskimi sredstvi pošlje sekretariatu ICCAT.

5.  Države članice zagotovijo, da:

(a)  se sporočila VMS, prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo vsaj vsaki dve uri;

(b)  se v primeru tehnične okvare sistema VMS nadomestna sporočila, v skladu s členom 25(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji posredujejo v 24 urah po tem, ko jih prejmejo njihovi centri za spremljanje ribištva;

(c)  so sporočila, posredovana Komisiji, oštevilčena z zaporednimi številkami (s posebno identifikacijsko številko), da se prepreči podvajanje;

(d)  so sporočila, posredovana Komisiji, skladna s členom 24(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.

6.  Vsaka država članica zagotovi, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

ODDELEK 9

Inšpekcijski pregledi in izvrševanje

Člen 58

Program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor

1.  Dejavnosti skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT) za mednarodni nadzor zunaj voda v nacionalni pristojnosti, določenim v Prilogi IX k tej uredbi.

2.  Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.

3.  Če dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije kadar koli izvaja več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, zadevna država članica na podlagi ocene tveganja napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so na njem navedena plovila. Navedena obveznost se šteje za izpolnjeno, če države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali če se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.

4.  Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.

5.  Za namene odstavka 3 Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje navedenih programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.

6.  Države članice Komisiji vsako leto do 1. aprila sporočijo imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo med letom dodeliti programu ICCAT. Na podlagi navedenih informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto ter ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

Člen 59

Inšpekcijski pregledi v primeru kršitev

Država članica zastave zagotovi, da se fizični pregled ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, v njenih pristaniščih izvede pod njenim nadzorom ali da ga, kadar plovilo ni v njenih pristaniščih, izvede inšpektor, ki ga je imenovala, če:

(a)  zadevno ribiško plovilo ni izpolnilo zahtev glede evidentiranja in poročanja iz členov 31 in 32 ali

(b)  je zadevno ribiško plovilo kršilo določbe te uredbe ali storilo hudo kršitev iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 60

Navzkrižno preverjanje

1.  Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri informacije in pravočasno predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil opazovalcev, podatkov sistema VMS in po potrebi dokumentov eBCD, ladijskih dnevnikov svojih ribiških plovil, dokumentov o prenosih/pretovarjanju in dokumentov o ulovu.

2.  Vsaka država članica navzkrižno preveri vsa iztovarjanja, vsa pretovarjanja ali dajanje v kletko za rejo, kar zadeva količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v kletko za rejo in katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot je račun in/ali potrdilo o prodaji.

ODDELEK 10

Izvrševanje

Člen 61

Izvrševanje

Država članica, pristojna za ribogojnico(-e) modroplavutih tunov, brez poseganja v člene 89 do 91 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in zlasti dolžnost držav članic, da sprejmejo ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribiškim plovilom, sprejme ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribogojnico, če je bilo v skladu z njeno zakonodajo ugotovljeno, da ta ribogojnica ne izpolnjuje določb členov 45 do 55 te uredbe. Ukrepi lahko v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje vključujejo zlasti začasni preklic ali odvzem dovoljenja in/ali naložitev denarnih kazni, odvisno od teže kaznivega dejanja. Države članice o vsakem začasnem preklicu ali odvzemu dovoljenja obvestijo Komisijo, ki o tem uradno obvesti sekretariat ICCAT, da se ustrezno spremeni „evidenca objektov za gojenje modroplavutega tuna“.

POGLAVJE 6

Trženje

Člen 62

Ukrepi za trženje

1.  Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(28) so v Uniji prepovedani trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, ki mu ni priložena točna, popolna in potrjena dokumentacija, določena v tej uredbi in zakonodaji Unije o izvajanju predpisov ICCAT o programu za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna.

2.  V Uniji so trgovina, uvoz, iztovarjanje, dajanje v kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna prepovedani, če:

(a)  modroplavutega tuna ulovijo ribiška plovila ali pasti države zastave, ki nima določene kvote ali omejitve ulova modroplavutega tuna v skladu s pogoji ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ali

(b)  modroplavutega tuna ulovi ribiško plovilo ali past, katere individualna kvota je bila ob ulovu izčrpana oziroma so bile takrat ribolovne možnosti njene države izčrpane.

3.  Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 so v Uniji prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, predelava in izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali ribogojnic za gojenje, ki niso skladne z uredbami iz odstavka 1.

POGLAVJE 7

Končne določbe

Člen 63

Ocena

Države članice Komisiji na njeno zahtevo nemudoma predložijo podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vsako leto do datuma, ki ga določi ICCAT, sekretariatu ICCAT predloži podrobno poročilo o izvajanju Priporočila ICCAT 19-04.

Člen 64

Financiranje

Za namene Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(29) se za to uredbo šteje, da je večletni načrt v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 65

Zaupnost

Podatki, zbrani in izmenjani na podlagi te uredbe, se obravnavajo v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti v skladu s členoma 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 66

Postopek za spremembe

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi s spremembami te uredbe zaradi prilagoditve ukrepom, ki jih sprejme ICCAT ter Unijo in njene države članice zavezujejo v zvezi z:

(a)   odstopanji od prepovedi v skladu s členom 8 o prenosu neporabljenih kvot;

(b)  roki za sporočanje informacij iz člena 24(4), člena 26(1), člena 29(1), člena 32(2) in (3), člena 35(5) in (6), člena 36, člena 41(3), člena 44(2), člena 51(7), člena 51(1), člena 52(2), člena 55, člena 57(5)(b) in člena 58(6);

(c)  obdobji za ribolovne sezone, kakor je določeno v členu 17(1) in (4);

(d)  najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, določeno v členu 19(1) in (2) ter členu 20(1);

(e)  deleži in referenčnimi parametri iz člena 13, člena 15(3) in (4), člena 20(1), člena 21(2), člena 38(1), člena 44(2), člena 50 in člena 51(9);

(f)  informacijami, ki jih je treba predložiti Komisiji, iz člena 11(1), člena 24(1), člena 25(3), člena 29(1), člena 30(4), člena 34(2), člena 40(1) in člena 55;

(g)  nalogami nacionalnih opazovalcev in regionalnih opazovalcev ICCAT, kakor so določene v členu 38(2) oziroma členu 39(5);

(h)  razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos iz člena 41(1);

(i)  razlogi za zaseg ulova in nalog za izpust rib iz člena 46(4);

(j)  številom plovil iz člena 58(3);

(k)  prilogami I do XV.

2.  Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo le na prenos sprememb in/ali dopolnitev zadevnih priporočil ICCAT, ki so zavezujoča za Unijo.

Člen 67

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 66 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 66. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 66, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 68

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Spremembe Uredbe (ES) št. 1936/2001

Uredba (ES) št. 1936/2001 se spremeni:

(a)  člen 3(g) do (j), členi 4a, 4b in 4c ter Priloga Ia se črtajo;

(b)  v prilogah I in II se črta izraz „Modroplavuti tun: Thunnus thynnus”.

Člen 70

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2107

V Uredbi (EU) 2017/2107 se črta člen 43.

Člen 71

Spremembe Uredbe (EU) 2019/833

V Uredbi (EU) 2019/833 se črta člen 53.

Člen 72

Razveljavitev

1.  Uredba (EU) 2016/1627 se razveljavi.

2.  Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XVI.

Člen 73

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Done at …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Posebni pogoji, ki se uporabljajo za plovila za ulov, ki lovijo v skladu s členom 19

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se upoštevajo naslednje omejitve zmogljivosti:

—  največje število plovil za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna, na število plovil, ki so leta 2006 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna;

–  največje število njihove flote za mali ribolov, za katero je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna;

–  največje število plovil za ulov, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna. Vsaka država članica dodeli posamezne kvote zadevnim plovilom.

2.  Vsaka država članica lahko dodeli:

–  svoja plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo. V primeru Francije lahko plovila s skupno dolžino manj kot 17 m, ki plujejo pod zastavo Francije in lovijo v Biskajskem zalivu, ulovijo največ 100 ton modroplavutega tuna s težo vsaj 6,4 kg ali dolžino vsaj 70 cm od razcepa repne plavuti;

–  največ 2 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoje obalne male ribiče, ki lovijo sveže ribe v Sredozemskem morju.

–  največ 90 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoja plovila za ulov v Jadranskem morju za gojenje.

3.  Hrvaška lahko za največ 7 % teže primerkov modroplavutega tuna, ki ga v Jadranskem morju ulovijo njena plovila z namenom gojenja, uporabi najmanjšo težo 6,4 kg ali 66 cm od razcepa repne plavuti.

4.  Države članice, katerih plovila za prevoz vabe, plovila s parangali, plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami in plovila, ki lovijo s panulo, imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, določijo naslednje zahteve za označevanje repov:

–  oznako je treba pritrditi na rep vsakega modroplavutega tuna takoj po raztovarjanju;

–  vsaka oznaka na repu ima enotno identifikacijsko številko, ki se navede v dokumentih o ulovu modroplavutega tuna ter je čitljivo in neizbrisno zapisana na zunanji strani kakršne koli embalaže za tuna.

PRILOGA II

Zahteve v zvezi z ladijskimi dnevniki

A.  PLOVILA ZA ULOV

Minimalne specifikacije za ribolovne ladijske dnevnike:

1.  Posamezni listi ladijskega dnevnika so oštevilčeni.

2.  Ladijski dnevnik se izpolni vsak dan (polnoč) ali pred prihodom v pristanišče.

3.  V primeru inšpekcijskih pregledov na morju je ladijski dnevnik izpolnjen.

4.  En izvod posameznega lista ostane pritrjen v ladijskem dnevniku.

5.  Na krovu se hrani ladijski dnevnik, ki zajema dejavnosti v enem letu.

Minimalne standardne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih:

1.  Ime in naslov kapitana.

2.  Datumi in pristanišča odhoda, datumi in pristanišča prihoda.

3.  Ime plovila, registrska številka, številka ICCAT, mednarodni radijski klicni znak in številka IMO (če je na voljo).

4.  Ribolovno orodje:

(a)  koda FAO vrste plovila;

(b)  mere (npr. dolžina, velikost mrežnih očes, število trnkov).

5.  Dejavnosti na morju z (najmanj) enim parangalom na dan potovanja z določitvijo:

(a)  dejavnosti (npr. ribolov, termična obdelava s paro);

(b)  lokacije: točne dnevne lokacije (v stopinjah in minutah), zabeležene za vsako ribolovno dejavnost, ali lokacija opoldne, če se tega dne ribolov ni izvajal;

(c)  evidence ulova, vključno s:

–  kodo FAO;

–  zaokroženo težo (RWT) v kg na dan;

–  številom kosov na dan.

Za plovila z zapornimi plavaricami se navedeni podatki zabeležijo za vsako ribolovno dejavnost, vključno z ničelnim ulovom.

6.  Podpis kapitana.

7.  Načini tehtanja: ocena, tehtanje na krovu.

8.  Ladijski dnevnik se vodi v ekvivalentu žive teže rib in navaja pretvorbene faktorje, ki se uporabljajo za oceno.

Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za iztovarjanje ali pretovarjanje:

1.  Datumi in pristanišče iztovarjanja/pretovarjanja.

2.  Proizvodi:

(a)  vrste in predstavitev s kodo FAO;

(b)  število rib ali zabojev in količina v kg.

3.  Podpis kapitana ali zastopnika plovila.

4.  Za pretovarjanje: ime, zastava in številka ICCAT prejemnega plovila.

Minimalne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih za prenos v kletke:

1.  Datum, čas in lokacija (zemljepisna širina/dolžina) prenosa.

2.  Proizvodi:

(a)  identifikacija vrst s kodo FAO;

(b)  število rib in količina v kg, prenesena v kletke.

3.  Ime, zastava in številka ICCAT vlačilca.

4.  Ime in številka ICCAT namembne ribogojnice.

5.  V primeru skupne ribolovne dejavnosti kapitan poleg informacij iz točk 1 do 4 v ladijski dnevnik zabeleži:

(a)  za plovilo za ulov, ki prenaša ribe v kletke:

–  količino ulova, prenesenega na krov,

–  količino ulova, ki se všteje v njegovo individualno kvoto,

–  imena drugih plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti;

(b)  za druga plovila za ulov pri isti skupni ribolovni dejavnosti, ki niso vključena v prenos rib:

–  ime, mednarodni radijski klicni znak in številko ICCAT navedenih plovil,

–  da ulov ni bil prenesen na krov ali v kletke,

–  količino ulova, ki se všteje v njihove individualne kvote,

–  ime in številko ICCAT plovila za ulov iz točke (a).

B.  VLAČILCI

1.  Kapitan vlačilca v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo prenosa, prenesene količine (število rib in količino v kg), številko kletke, ime, zastavo in številko ICCAT plovila za ulov, ime in številko ICCAT drugih udeleženih plovil, namembno ribogojnico in njeno številko ICCAT ter številko deklaracije ICCAT o prenosu.

2.  Zabeležijo se tudi nadaljnji prenosi na pomožna plovila ali druge vlačilce, vključno z informacijami iz točke 1 ter imenom, zastavo in številko ICCAT pomožnega plovila ali vlačilca in številko deklaracije ICCAT o prenosu.

3.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh prenosih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

C.  POMOŽNA PLOVILA

1.  Kapitan pomožnega plovila v ladijski dnevnik dnevno beleži dejavnosti, vključno z datumom, časom in lokacijami, količinami modroplavutega tuna, prenesenimi na krov, ter imenom ribiškega plovila ali ribogojnice, s katero sodeluje, ali pasti, ki jo uporablja.

2.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

D.  PLOVILA ZA PREDELAVO

1.  Kapitan plovila za predelavo v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo dejavnosti in pretovorjene količine ter, kjer je primerno, število in težo modroplavutega tuna iz ribogojnic, pasti ali plovil za ulov. Kapitan zabeleži tudi imena in številke ICCAT navedenih ribogojnic, pasti ali plovil za ulov.

2.  Kapitan plovila za predelavo vodi dnevni ladijski dnevnik o predelavi, v katerega zabeleži zaokroženo težo in število prenesenih ali pretovorjenih rib, uporabljen pretvorbeni količnik ter teže in količine za vsako predstavitev proizvoda.

3.  Kapitan plovila za predelavo vodi načrt za natovarjanje, iz katerega so razvidne lokacija in količine vsake vrste in predstavitve.

4.  Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh pretovarjanjih, opravljenih v ribolovni sezoni. Dnevni ladijski dnevnik, ladijski dnevnik o predelavi, načrt za natovarjanje in izvirniki deklaracij ICCAT o pretovarjanju se hranijo na krovu in so vedno dostopni za namene nadzora.

PRILOGA III

Obrazec za prijavo ulova

Obrazec za prijavo ulova

Zastava

Številka ICCAT

Ime plovila

Datum začetka poročila

Datum zaključka poročila

Trajanje poročila (d)

Datum ulova

Lokacija ulova

Ulov

Dodeljena teža pri skupni ribolovni dejavnosti (kg)

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Teža (kg)

Število kosov

Povprečna teža (kg)

PRILOGA IV

Obrazec vloge za izdajo dovoljenja za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti

Skupna ribolovna dejavnost

Država zastave

Ime plovila

Št. ICCAT

Trajanje dejavnosti

Imena udeležencev

Individualna kvota plovila

Ključ za dodelitev na plovilo

Namembna ribogojnica za pitanje ali gojenje

Pogodbenica Konvencije

Št. ICCAT

Datum …

Potrditev s strani države zastave …

PRILOGA V

Deklaracija ICCAT o pretovarjanju

20210428-P9_TA(2021)0142_SL-p0000002.png

20210428-P9_TA(2021)0142_SL-p0000003.png

PRILOGA VI

Deklaracija ICCAT o prenosu

20210428-P9_TA(2021)0142_SL-p0000004.png

PRILOGA VII

Osnovni podatki za dovoljenja za ribolov(30)

A.  OPREDELITEV

1.  Registrska številka ICCAT

2.  Ime ribiškega plovila

3.  Zunanja identifikacijska številka (črke in številke)

B.  POGOJI RIBOLOVA

1.  Datum izdaje

2.  Obdobje veljavnosti

3.  Pogoji dovoljenja za ribolov, vključno z vrsto, območjem, ribolovnim orodjem in drugimi pogoji, ki se uporabljajo in izhajajo iz te uredbe in/ali nacionalne zakonodaje, kadar je to ustrezno.

 

Od../../..

Do../../..

Od../../..

Do../../..

Od../../..

Do../../..

Od../../..

Do../../..

Od../../..

Do../../..

Od../../..

Do../../..

Območja

 

Vrsta

 

Ribolovno orodje

 

Drugi pogoji

 

PRILOGA VIII

Regionalni opazovalni program ICCAT

DODELITEV REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

1.  Da lahko regionalni opazovalci ICCAT izpolnijo svoje naloge, imajo:

(a)  dovolj izkušenj za prepoznavanje vrst rib in ribolovnega orodja;

(b)  zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT, ki ustreza smernicam ICCAT za usposabljanje in je dokazano s potrdilom držav članic;

(c)  sposobnost natančnega opazovanja in beleženja;

(d)  zadovoljivo znanje jezika države zastave opazovanega plovila ali ribogojnice.

OBVEZNOSTI REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

2.  Regionalni opazovalci ICCAT:

(a)  so v skladu s smernicami ICCAT opravili tehnično usposabljanje;

(b)  so državljani ene od držav članic, vendar po možnosti ne države ribogojnice ali pasti ali države zastave plovila z zaporno plavarico. Če pa se modroplavuti tun nabira iz kletk in se z njim trguje kot s svežim proizvodom, je lahko regionalni opazovalec ICCAT, ki opazuje nabiranje, državljan države članice, ki je pristojna za ribogojnico;

(c)  so sposobni opravljati naloge iz točke 3;

(d)  so na seznamu regionalnih opazovalcev ICCAT, ki ga vodi ICCAT;

(e)  trenutno nimajo finančnega interesa za ribolov modroplavutega tuna ali koristi od njega.

NALOGE REGIONALNEGA OPAZOVALCA ICCAT

3.  Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti, da:

(a)  za opazovalce na plovilih z zaporno plavarico: spremljajo, ali plovilo z zaporno plavarico upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec zlasti:

1.  nemudoma sporoči družbi, pristojni za izvajanje programa ICCAT za regionalno opazovanje, morebitno neskladnost s priporočili ICCAT, ki jo je opazil, pri čemer družba to informacijo nemudoma pošlje organom države zastave plovila za ulov;

2.  evidentira opravljene ribiške dejavnosti in o njih poroča;

3.  opazuje in ocenjuje ulove ter potrjuje vnose v ladijski dnevnik;

4.  izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa plovila z zaporno plavarico;

5.  opazuje in evidentira plovila, ki morda opravljajo ribolov v nasprotju z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT;

6.  evidentira opravljene dejavnosti prenosa in o njih poroča;

7.  preverja lokacijo plovila, ko slednje opravlja prenos;

8.  opazuje in ocenjuje prenesene proizvode, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

9.  preveri in zabeleži ime zadevnega ribiškega plovila ter njegovo številko ICCAT;

10.  na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje podatkov v okviru naloge II, kadar to zahteva ICCAT Komisija;

(b)  za regionalne opazovalce ICCAT v ribogojnicah in pasteh: spremlja, ali ribogojnica ali past upošteva ustrezne ohranitvene in upravljalne ukrepe, ki jih je sprejela ICCAT. Regionalni opazovalec ICCAT zlasti:

1.  preverja podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, med drugim s pregledovanjem videoposnetkov;

2.  potrjuje podatke v deklaraciji o prenosu, deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko in dokumentih o ulovu modroplavutega tuna;

3.  izdaja dnevno poročilo o dejavnostih prenosa ribogojnice in pasti;

4.  sopodpiše deklaracijo o prenosu, deklaracijo o dajanju v kletko za rejo in dokumente o ulovu modroplavutega tuna le, če se strinja, da so informacije v njih skladne z njegovimi opažanji, vključno s skladnim videoposnetkom, kot to zahtevata člen 42(1) in člen 43(1);

5.  na podlagi smernic Stalnega odbora za raziskave in statistiko opravlja znanstveno delo, kot je zbiranje vzorcev, kot to zahteva Komisija;

6.  registrira in preverja prisotnost kakršne koli vrste oznak, vključno z naravnimi oznakami, in poroča o vseh znakih nedavne odstranitve oznak;

(c)  pripravlja splošna poročila z informacijami, zbranimi v skladu s to točko, pri čemer kapitanu in upravljavcu ribogojnice omogoči, da vanje vključita vse pomembne informacije;

(d)  sekretariatu v 20 dneh po koncu obdobja opazovanj predloži splošno poročilo iz točke (c);

(e)  opravlja vse druge naloge, ki jih določi ICCAT.

4.  Regionalni opazovalec ICCAT obravnava vse informacije v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi in dejavnostmi prenosa plovil z zapornimi plavaricami ter ribogojnic kot zaupne, pri čemer to zahtevo pisno prizna kot pogoj, da je lahko imenovan za regionalnega opazovalca ICCAT.

5.  Regionalni opazovalec ICCAT ravna v skladu z zahtevami iz zakonov in drugih predpisov države zastave ali države ribogojnice, ki je pristojna za plovilo ali ribogojnico, ki ji je regionalni opazovalec ICCAT dodeljen.

6.  Regionalni opazovalec ICCAT spoštuje hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vse osebje na plovilu in v ribogojnici, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju z nalogami regionalnega opazovalca ICCAT na podlagi tega programa ter obveznostmi osebja na plovilu in v ribogojnici iz točke 7 te priloge in člena 39.

OBVEZNOSTI DRŽAV ČLANIC ZASTAVE DO REGIONALNIH OPAZOVALCEV ICCAT

7.  Države članice, pristojne za plovilo z zaporno plavarico, ribogojnico ali past, poskrbijo, da se regionalnim opazovalcem ICCAT zagotovi:

(a)  dostop do osebja na plovilu, v ribogojnici in pri pasti ter do orodja, kletk in opreme;

(b)  na zahtevo dostop do naslednje opreme, če je na plovilih, ki so jim dodeljeni, da bi lažje opravljali svoje naloge iz točke 3 te priloge:

1.  satelitske navigacijske opreme;

2.  zaslonov radarja, kadar je v uporabi;

3.  elektronskih sredstev obveščanja;

(c)  nastanitev, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;

(d)  ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za pisarniško delo ter primeren prostor na krovu za opravljanje opazovalnih nalog.

STROŠKI PROGRAMA ICCAT ZA REGIONALNO OPAZOVANJE

8.  Vse stroške dejavnosti regionalnih opazovalcev ICCAT krije posamezni upravljavec ribogojnice ali lastnik plovil z zapornimi plavaricami.

PRILOGA IX

Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT

ICCAT se je na četrtem rednem zasedanju (Madrid, november 1975) in letnem zasedanju leta 2008 v Marakešu dogovorila, da:

ICCAT v skladu z odstavkom 3 člena IX Konvencije priporoča, da se na naslednji način uredi mednarodni nadzor zunaj voda pod nacionalno pristojnostjo, da se zagotovi uporaba Konvencije in veljavnih ukrepov iz Konvencije:

I.  HUDE KRŠITVE

1.  Za namene teh postopkov huda kršitev pomeni naslednje kršitve določb ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ki jih je sprejela ICCAT:

(a)  brez dovoljenja za gospodarski ribolov, ribolovne karte ali dovoljenja za ribolov, ki jo izda pogodbenica Konvencije, ki je država zastave;

(b)  neizpolnjevanje obveznosti vodenja zadostnih evidenc o ulovu in podatkih v zvezi z ulovom v skladu z zahtevami ICCAT za poročanje ali znatno napačno poročanje o takšnih ulovih in/ali podatkih v zvezi z ulovom;

(c)  ribolov na zaprtem območju;

(d)  ribolov med zaprto sezono;

(e)  namerno jemanje ali zadrževanje vrst v nasprotju z veljavnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela ICCAT;

(f)  obsežno kršitev omejitev ulova ali kvot, veljavnih na podlagi predpisov ICCAT;

(g)  uporabo prepovedanega ribolovnega orodja;

(h)  ponarejanje ali namerno prikrivanje oznak, identitete ali registracije ribiškega plovila;

(i)  prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo o kršitvi;

(j)  številne kršitve, ki skupaj pomenijo hujše neupoštevanje ukrepov, ki jih je uvedla ICCAT;

(k)  napad, upiranje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, motenje ali neupravičeno oviranje ali zadrževanje pooblaščenega inšpektorja ali opazovalca;

(l)  namerno nedovoljeno spreminjanje ali onesposabljanje sistema VMS;

(m)  druge kršitve, ki jih lahko določi ICCAT, potem ko so bile vključene v revidirano različico teh postopkov in objavljene;

(n)  ribolov s pomočjo izvidniških letal;

(o)  motenje satelitskega sistema za spremljanje in/ali delovanja plovila brez sistema VMS;

(p)  prenos brez deklaracije o prenosu;

(q)  pretovarjanje na morju.

2.  Če pooblaščeni inšpektor med vkrcavanjem in inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila ugotovi dejavnost ali okoliščine, ki bi pomenile hudo kršitev, kakor je opredeljena v točki 1, organi države zastave inšpekcijskega plovila takoj neposredno in prek sekretariata ICCAT obvestijo državo zastave ribiškega plovila. V takih primerih inšpektor obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

3.  Inšpektor ICCAT v ladijski dnevnik ribiškega plovila zabeleži izvedene inšpekcijske preglede in vse ugotovljene kršitve.

4.  Država članica zastave zagotovi, da zadevno ribiško plovilo po inšpekcijskem pregledu iz točke 2 preneha z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Država članica zastave zahteva, da ribiško plovilo v 72 urah odpluje v pristanišče, ki ga je določila in v katerem se bo začela preiskava.

5.  Če plovilu ni treba odpluti v pristanišče, država članica zastave pravočasno pošlje ustrezno utemeljitev Evropski komisiji, ki informacije pošlje sekretariatu ICCAT, ta pa jih na zahtevo pošlje drugim pogodbenicam.

II.  IZVAJANJE INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

6.  Inšpekcijske preglede izvajajo inšpektorji, ki jih določijo pogodbenice. Imena pooblaščenih vladnih agencij in vsakega inšpektorja, ki ga za ta namen določijo zadevne vlade, se uradno sporočijo ICCAT.

7.  Ladje, ki izvajajo mednarodne postopke vkrcavanja in inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo, plujejo pod posebno zastavo ali zastavico, ki jo odobri ICCAT in izda sekretariat ICCAT. Imena ladij, ki se uporabljajo za ta namen, se sporočijo sekretariatu ICCAT takoj, ko je to izvedljivo, in pred začetkom inšpekcijskih dejavnosti. Sekretariat ICCAT da informacije o določenih inšpekcijskih plovilih na voljo vsem pogodbenicam Konvencije, med drugim tudi tako, da jih objavi na svojem spletnem mestu, ki je zaščiteno z geslom.

8.  Vsak inšpektor ima ustrezen identifikacijski dokument, ki ga izdajo organi države zastave in ima obliko iz točke 21 te priloge.

9.  V skladu z ureditvijo, dogovorjeno na podlagi točke 16, se plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice in lovi tuna ali tunu podobne vrste rib na območju Konvencije zunaj voda v nacionalni pristojnosti, ustavi, kadar mu ladja, ki pluje pod zastavico ICCAT, opisano v točki 7, in na kateri je inšpektor, da ustrezen signal po mednarodnem kodeksu signalov, razen če dejansko izvaja ribolovne dejavnosti, pri čemer se v takšnem primeru ustavi takoj po koncu takšne dejavnosti. Kapitan plovila inšpekcijski skupini, kot je določena v točki 10, dovoli vkrcanje na plovilo in zagotovi lestev za vkrcanje. Kapitan omogoči inšpekcijski skupini, da preveri opremo, ulov ali orodje in katere koli zadevne dokumente, ki se zdijo inšpektorju potrebni za potrditev skladnosti z veljavnimi priporočili ICCAT v zvezi z državo zastave plovila, ki se pregleduje. Poleg tega lahko inšpektor zahteva tudi potrebne pojasnitve.

10.  Poveljujoči častnik inšpekcijskega plovila velikost inšpekcijske skupine določi ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Inšpekcijska skupina je čim manjša, da lahko varno in zanesljivo opravi naloge iz te priloge.

11.  Inšpektor po vkrcanju na plovilo predloži identifikacijski dokument, opisan v točki 8. Inšpektor upošteva splošno priznane mednarodne predpise, postopke in prakse, ki se nanašajo na varnost plovila, ki se pregleduje, in posadke, čim bolj zmanjša motenje ribolovnih dejavnosti ali natovarjanja proizvoda ter se, kolikor je to izvedljivo, izogiba ukrepom, ki bi negativno vplivali na kakovost ulova na krovu.

Vsak inšpektor omeji poizvedbe na ugotavljanje, ali so priporočila ICCAT, ki veljajo za državo zastave zadevnega plovila, upoštevana. Inšpektor lahko med inšpekcijskim pregledom prosi kapitana ribiškega plovila za potrebno pomoč. Inšpektor pripravi poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, ki jo je odobrila ICCAT. Inšpektor podpiše poročilo v prisotnosti kapitana plovila, ki je upravičen, da poročilu priloži ugotovitve, ki se mu zdijo primerne, in jih podpiše.

12.  Izvod poročila se izroči kapitanu plovila in vladi inšpekcijske skupine, ki predloži izvod ustreznim organom države zastave plovila, ki se pregleduje, in Komisiji ICCAT. Če se ugotovi kakršna koli kršitev priporočil ICCAT, inšpektor, kadar je mogoče, obvesti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.

13.  Upiranje inšpektorju ali neupoštevanje njegovih navodil država zastave plovila, ki se pregleduje, obravnava podobno kot tako ravnanje do nacionalnega inšpektorja.

14.  Inšpektor opravlja svoje dolžnosti, določene s to ureditvijo, v skladu s predpisi iz te uredbe, vendar ostane pod operativnim nadzorom nacionalnih organov in jim odgovarja.

15.  Pogodbenice inšpekcijska poročila, obrazce z informacijami o opažanjih v skladu s Priporočilom 94-09 in izjave, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov dokumentacije s strani tujih inšpektorjev, preučijo ter glede njih sprejmejo ukrepe, določene s to ureditvijo, podobno kot pri poročilih nacionalnih inšpektorjev v skladu z nacionalno zakonodajo. Določbe iz te točke ne nalagajo nobene obveznosti pogodbenici, da poročilu tujega inšpektorja pripiše večjo dokazno vrednost, kot bi jo imelo v državi inšpektorja. Pogodbenice sodelujejo, da bi omogočile sodne ali druge postopke, ki so posledica poročila inšpektorja v skladu s to ureditvijo.

16.  (a) Pogodbenice obvestijo ICCAT do 15. februarja vsako leto o začasnih načrtih za izvajanje inšpekcijskih dejavnosti v tekočem koledarskem letu v skladu s priporočilom, ki se izvaja s to uredbo, ICCAT pa lahko da pogodbenicam predloge za uskladitev nacionalnih dejavnosti na tem področju, vključno s številom inšpektorjev in plovil za prevoz inšpektorjev.

(b)  Ureditev iz Priporočila ICCAT 19-04 in načrti za sodelovanje se uporabljajo med pogodbenicami, razen če se dogovorijo drugače, ICCAT pa je o takem dogovoru uradno obveščena. Izvajanje programa med katerima koli pogodbenicama se do sprejetja takega dogovora prekine, če je katera od njiju o tem obvestila ICCAT.

17.  (a) Ribolovno orodje se pregleda v skladu z veljavnimi uredbami za podobmočje, na katerem se izvaja inšpekcijski pregled. Inšpektor v inšpekcijskem poročilu o pregledu navede podobmočje, za katero je bil izveden inšpekcijski pregled, in opiše vse ugotovljene kršitve.

(b)  Inšpektor ima pravico, da pregleda vse ribolovno orodje, ki se uporablja, in ribolovno orodje na krovu.

18.  Inšpektor pritrdi identifikacijsko oznako, ki jo odobri ICCAT, na vsako pregledano ribolovno orodje, za katero se zdi, da je v nasprotju s priporočili ICCAT, veljavnimi za državo zastave zadevnega plovila, in to zabeleži v inšpekcijsko poročilo.

19.  Inšpektor lahko posname fotografije orodja, opreme, dokumentacije in katerega koli drugega potrebnega elementa tako, da razkrivajo elemente, ki po njegovem mnenju niso v skladu z veljavno uredbo; v tem primeru se fotografirani predmeti navedejo v poročilu, kopije fotografij pa se priložijo izvodu poročila za državo zastave.

20.  Inšpektor po potrebi pregleda ves ulov na krovu, da ugotovi skladnost s priporočili ICCAT.

21.  Službena izkaznica inšpektorjev ima naslednjo obliko:

20210428-P9_TA(2021)0142_SL-p0000005.png

PRILOGA X

Minimalni standardi za postopke za snemanje s kamero

Dejavnosti prenosa

1.  Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti prenosa zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

2.  Izvirni videoposnetek se celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani na krovu plovila za ulov ali pa ga hrani upravljavec ribogojnice ali pasti, kadar je to primerno.

3.  Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje prisotnemu regionalnemu opazovalcu ICCAT na krovu plovila z zaporno plavarico, druga pa nacionalnemu opazovalcu na krovu vlačilca, pri čemer slednja kopija spremlja deklaracijo o prenosu in zadevni ulov, na katerega se nanaša. Ta postopek se uporablja le za nacionalne opazovalce v primeru prenosov med vlačilci.

4.  Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za prenos.

5.  Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

6.  Pred začetkom prenosa videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

7.  Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost prenosa.

8.  Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

9.  Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, ▌se opravi kontrolni prenos. Upravljavec lahko od organov zastave plovila ali pasti zahteva, da se izvede kontrolni prenos. Če upravljavec ne zahteva takega kontrolnega prenosa ali če rezultat prostovoljnega prenosa ni zadovoljiv, nadzorni organi zahtevajo toliko kontrolnih prenosov, kot je potrebno, dokler ni na voljo dovolj kakovosten videoposnetek. Kontrolni prenos vključuje prenos vseh modroplavutih tunov iz sprejemne kletke v drugo kletko, ki mora biti prazna. Pri ribah, ujetih v past, je mogoče modroplavute tune, ki so že bili preneseni iz pasti v sprejemno kletko, poslati nazaj v past, pri čemer se pod nadzorom regionalnega opazovalca ICCAT kontrolni prenos prekliče.

Dajanje v kletko za rejo

1.  Elektronska pomnilniška naprava, ki vsebuje izvirni videoposnetek, se takoj, ko je to mogoče, po končani dejavnosti dajanja v kletko za rejo zagotovi regionalnemu opazovalcu ICCAT, ki jo takoj označi z inicialkami in tako prepreči morebitno manipulacijo.

2.  Izvirni videoposnetek celotno obdobje veljavnosti dovoljenja hrani upravljavec ribogojnice, kadar je to primerno.

3.  Za vsak videoposnetek se naredita dve kopiji. Ena kopija se pošlje regionalnemu opazovalcu ICCAT v ribogojnici.

4.  Na začetku in/ali koncu vsakega videoposnetka je prikazana številka dovoljenja ICCAT za dajanje v kletko za rejo.

5.  Ves čas posnetka sta prikazana čas in datum videoposnetka.

6.  Pred začetkom dajanja v kletko za rejo videoposnetek prikazuje, kako se odpira(-jo) in zapira(-jo) mreža/vrata ter ali sprejemne in oddajne kletke že vsebujejo modroplavutega tuna.

7.  Videoposnetek je neprekinjen, tj. brez kakršnih koli prekinitev in rezov, ter zajema celotno dejavnost dajanja v kletko za rejo.

8.  Videoposnetek je dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo.

9.  Če videoposnetek ni dovolj kakovosten, da se lahko oceni število modroplavutih tunov, ki se prenašajo, nadzorni organi zahtevajo novo dejavnost dajanja v kletko za rejo. Nova dejavnost dajanja v kletko za rejo vključuje prenos vseh modroplavutih tunov v sprejemni kletki za gojenje v drugo kletko za gojenje, ki je prazna.

PRILOGA XI

Standardi in postopki za sisteme stereoskopskih kamer pri dejavnostih dajanja v kletko za rejo

A.  Uporaba sistemov stereoskopskih kamer

Uporaba sistemov stereoskopskih kamer se pri dejavnostih dajanja v kletko za rejo, kot določa člen 50, izvaja v skladu z naslednjim:

1.  Intenzivnost vzorčenja živih rib ni manjša od 20 % vseh rib v kletkah. Kadar je to tehnično izvedljivo, je vzorčenje živih rib zaporedno, tako da se izmeri vsak peti primerek; takšen vzorec sestavljajo ribe, izmerjene na razdalji med 2 in 8 metri od kamere.

2.  Zapornica za prenos, ki povezuje oddajno in prejemno kletko, meri največ 10 metrov v širino in največ 10 metrov v višino.

3.  Kadar meritve dolžine rib pokažejo večmodalno porazdelitev (dve ali več skupin različnih velikosti), se omogoči uporaba več kot enega pretvorbenega algoritma za isti postopek dajanja v kletko za rejo; najnovejši algoritmi, ki jih določi SCRS, se uporabljajo za pretvorbo dolžine ribe do razcepa repne plavuti v skupno težo glede na kategorijo velikosti rib, izmerjenih med postopkom dajanja v kletko za rejo.

4.  Preverjanje stereoskopskih meritev dolžine se izvede pred vsako dejavnostjo dajanja v kletko za rejo z uporabo merilne lestvice na razdalji med 2 in 8 metri.

5.  Pri sporočanju rezultatov stereoskopskega programa se v informacijah navede dovoljeno odstopanje, ki je značilno za tehnične specifikacije sistema stereoskopske kamere in ni večje od +/– 5 %.

6.  Poročilo o rezultatih stereoskopskega programa vključuje podatke o vseh zgoraj navedenih tehničnih specifikacijah, vključno z intenzivnostjo vzorčenja, metodologijo vzorčenja, razdaljo od kamere, merami zapornice za prenos in algoritmi (razmerje med dolžino-težo). Stalni odbor za raziskave in statistiko pregleda te specifikacije in po potrebi zagotovi priporočila za njihovo spremembo.

7.  V primerih, ko posnetki stereoskopskih kamer niso dovolj kakovostni za oceno teže modroplavutega tuna v kletkah, organi države članice, pristojne za plovilo za ulov, past ali ribogojnico, odredijo novo dejavnost dajanja v kletko za rejo.

B.  Predstavitev in uporaba rezultatov programov

1.  Odločitve glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejmejo na ravni skupne ribolovne dejavnosti ali skupnega ulova iz pasti, in sicer za ulove skupne ribolovne dejavnosti in iz pasti, namenjene za ribogojnico, ki vključuje eno samo pogodbenico Konvencije in/ali državo članico. Odločitev glede razlik med poročilom o ulovu in rezultati programa stereoskopskih sistemov se sprejme na ravni dejavnosti dajanja v kletko za rejo za skupne ribolovne dejavnosti, ki vključujejo več kot eno pogodbenico Konvencije in/ali državo članico, razen če ni drugače dogovorjeno z vsemi organi pogodbenice Konvencije in/ali države članice, pod zastavo katere plujejo plovila za ulov, ki sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti.

2.  Država članica, ki je pristojna za ribogojnico, v petnajstih dneh od datuma dajanja v kletko za rejo državi članici ali pogodbenici Konvencije, pristojni za plovilo za ulov ali past, in Komisiji predloži poročilo ter naslednje dokumente:

(a)  tehnično poročilo stereoskopskega sistema, ki vsebuje:

–  splošne informacije: vrsta, kraj, kletka, datum, algoritem;

–  statistične podatke o velikosti: povprečna teža in dolžina, najmanjša teža in dolžina, največja teža in dolžina, število vzorčenih rib, porazdelitev teže, porazdelitev velikosti;

(b)  podrobne rezultate programa, vključno z velikostjo in težo vsake vzorčene ribe;

(c)  poročilo o dajanju v kletko za rejo, ki vsebuje:

–  splošne informacije o dejavnosti: številka dejavnosti dajanja v kletko za rejo, ime ribogojnice, številka kletke, številka dokumenta o ulovu modroplavutega tuna, številka ITD, ime in zastava plovila za ulov ali pasti, ime in zastava vlačilca, datum dejavnosti stereoskopskih sistemov ter ime datoteke s posnetkom;

–  algoritem za pretvorbo dolžine v težo,

–  primerjavo med količinami, prijavljenimi v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, in količinami, ugotovljenimi s stereoskopskim sistemom, glede na število rib, povprečno težo in skupno težo (enačba za izračun razlike je: (stereoskopski sistem - dokument o ulovu modroplavutega tuna)/stereoskopski sistem * 100),

–  dovoljeno odstopanje sistema,

–  za poročila o dajanju v kletko za rejo, ki se nanašajo na skupne ribolovne dejavnosti/pasti, zadnje poročilo o dajanju v kletko za rejo vsebuje tudi povzetek vseh informacij iz prejšnjih poročil o dajanju v kletko za rejo.

3.  Ob prejemu poročila o dajanju v kletko za rejo organi države članice plovila za ulov ali pasti sprejmejo vse potrebne ukrepe, kadar:

(a)  je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, znotraj razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  izpust se ne odredi,

–  v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer ali nadomestnih tehnik) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

(b)  je skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, pod najnižjo vrednostjo razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  odredi se izpust in uporabi se najnižja vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema,

–  dejavnosti izpusta se izvedejo v skladu s postopki iz člena 41(2) in Priloge XII,

–  po izvedbi dejavnosti izpusta se v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna spremenita število (uporabi se število rib, pridobljeno z uporabo nadzornih kamer, zmanjšano za število izpuščenih rib) in povprečna teža, skupna teža pa se ne spremeni;

(c)  skupna teža, ki jo je v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna prijavilo plovilo za ulov ali past, presega najvišjo vrednost razpona rezultatov stereoskopskega sistema:

–  izpust se ne odredi,

–  v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna se ustrezno spremenijo skupna teža (uporabi se najvišja vrednost v razponu rezultatov stereoskopskega sistema), število rib (uporabijo se rezultati nadzornih kamer) in povprečna teža.

4.  Pri kakršni koli pomembni spremembi dokumenta o ulovu modroplavutega tuna so vrednosti (število in teža) v oddelku 2 skladne s tistimi v oddelku 6, vrednosti v oddelkih 3, 4 in 6 pa niso višje od tistih v oddelku 2.

5.  V primeru nadomestila za razlike, ugotovljene v posameznih poročilih o dajanju v mrežasto kletko med vsemi dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko iz skupne ribolovne dejavnosti/pasti, ne glede na to, ali je bil odrejen izpust, je treba vse ustrezne dokumente o ulovu modroplavutega tuna spremeniti na podlagi najnižjega razpona rezultatov stereoskopskega sistema. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na izpuščene količine modroplavutega tuna, se prav tako spremenijo, da bodo odražali težo/število izpusta. Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na modroplavutega tuna, ki ni bil izpuščen, vendar se rezultati stereoskopskih sistemov ali nadomestnih tehnik zanj razlikujejo od rezultatov iz poročil o ulovu in prenosu, se prav tako spremenijo, da odražajo te razlike.

Dokumenti o ulovu modroplavutega tuna, ki se nanašajo na ulove, pri katerih so bile ribe izpuščene, se prav tako spremenijo tako, da bo upoštevana teža/število izpustov.

PRILOGA XII

Protokol o izpustu

1.  Izpust modroplavutega tuna iz kletk za gojenje v morje se posname s kamero v prisotnosti regionalnega opazovalca ICCAT, ki sestavi poročilo in ga skupaj z videoposnetkom predloži sekretariatu ICCAT.

2.  Ko se izda nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva napotitev regionalnega opazovalca ICCAT.

3.  Izpust modroplavutega tuna iz kletk za prenos ali pasti v morje opazuje nacionalni opazovalec države članice, pristojne za vlačilca ali kletko, ki sestavi poročilo in ga predloži pristojnim nadzornim organom države članice.

4.  Pred izpustom lahko nadzorni organi države članice odredijo kontrolni prenos z uporabo standardnih in/ali stereoskopskih kamer za oceno števila in teže rib, ki jih je treba sprostiti.

5.  Organi držav članic lahko izvajajo kakršne koli dodatne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, da bi se izpusti izvajali ob najprimernejšem času in na najprimernejšem kraju ter da bi se povečala verjetnost, da se bodo ribe vrnile k svojemu staležu. Upravljavec je odgovoren za preživetje rib do izpusta. Ta izpust se izvede v treh tednih po zaključku dejavnosti dajanja v kletko za rejo.

6.  Po zaključku dejavnosti nabiranja se ribe, ki ostanejo v ribogojnici in ki niso zajete v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna, izpustijo v skladu s postopki iz člena 4i(2) in iz te priloge.

PRILOGA XIII

Ravnanje z mrtvimi ribami

Med ribolovnimi dejavnostmi s plovili z zaporno plavarico se količine rib, ki so bile najdene mrtve v zaporni plavarici, vpišejo v dnevnik ribiškega plovila in se ustrezno odštejejo od kvot države članice.

Evidentiranje mrtvih rib med prvim prenosom in ravnanje z njimi:

1.  Upravljavcu vlačilca se predloži dokument o ulovu modroplavutega tuna z izpolnjenim oddelkom 2 (skupni ulov), oddelkom 3 (trgovina z živimi ribami) in oddelkom 4 (prenos – vključno z „mrtvimi“ ribami).

Skupne količine, navedene v oddelkih 3 in 4, so enake količinam, navedenim v oddelku 2. Dokumentu o ulovu modroplavutega tuna je priložen izvirnik deklaracije ICCAT o prenosu (ITD) v skladu z določbami te uredbe. Količine, sporočene v ITD (prenesene žive), so enake količinam, ki so navedene v oddelku 3 v pripadajočem dokumentu o ulovu modroplavutega tuna.

2.  Kopija dokumenta o ulovu modroplavutega tuna z oddelkom 8 (informacije o trgovanju) se izpolni in preda upravljavcu pomožnega plovila, ki prevaža mrtvega modroplavutega tuna na kopno (ali zadrži na plovilu za ulov, če to iztovarja neposredno na kopno). Tem mrtvim ribam in kopiji dokumenta o ulovu modroplavutega tuna se priloži izvod ITD.

3.  Količine mrtvih rib se zabeležijo v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovila za ulov, ki je ulov opravilo, ali, v primeru skupne ribolovne dejavnosti, v dokument o ulovu modroplavutega tuna plovil za ulov ali plovila, ki pluje pod drugo zastavo in je udeleženo v skupni ribolovni dejavnosti.

PRILOGA XIV

Deklaracija ICCAT o dajanju v kletko za rejo(31)

20210428-P9_TA(2021)0142_SL-p0000006.png

PRILOGA XV

Minimalni standardi za vzpostavitev sistema za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT(32)

1.  Ne glede na strožje zahteve, ki se lahko uporabljajo pri posameznih vrstah ribolova ICCAT, vsaka država članica zastave izvaja sistem za spremljanje plovil (v nadaljnjem besedilu: sistem VMS) za svoja ribiška plovila, katerih dolžina čez vse je več kot 15 metrov in za katera je bil odobren ribolov v vodah izven pristojnosti države članice zastave, in:

(a)  zahteva, da so njena ribiška plovila opremljena z avtonomnim sistemom, v katerega ni mogoče neopazno nedovoljeno posegati, ki neprenehoma, avtomatično in neodvisno od posredovanja plovila posreduje sporočila centru za spremljanje ribištva (v nadaljnjem besedilu: FMC) države članice zastave, da država članica zastave ribiškega plovila spremlja položaj, smer in hitrost navedenega ribiškega plovila;

(b)  zagotovi, da satelitska sledilna naprava, nameščena na krovu ribiškega plovila, neprenehno zbira in FMC države članice zastave posreduje naslednje podatke:

–  identifikacijo plovila;

–  geografski položaj plovila (zemljepisna dolžina in zemljepisna širina) s toleranco, manjšo od 500 metrov, in 99-odstotnim intervalom zaupanja ter

–  datum in uro;

(c)  zagotovi, da FMC države članice zastave prejme samodejno obvestilo, če je komunikacija med FMC in satelitsko sledilno napravo prekinjena;

(d)  v sodelovanju z obalno državo zagotovi, da se tudi sporočila o položaju, ki jih posredujejo njena plovila, ko delujejo v vodah v pristojnosti navedene obalne države, samodejno in v realnem času pošiljajo FMC obalne države, ki je odobrila dejavnost. Pri izvajanju te določbe je treba ustrezno pozornost nameniti zmanjšanju operativnih stroškov, tehničnih težav in upravnega bremena, povezanih s pošiljanjem teh sporočil;

(e)  za zagotovitev pošiljanja in prejemanja sporočil o položaju, kot je opisano v točki (d), FMC države članice zastave ali pogodbenice Konvencije in FMC obalne države izmenjata svoje kontaktne podatke in se nemudoma obvestita o kakršnih koli spremembah teh informacij. FMC obalne države obvesti državo članico zastave ali FMC pogodbenice Konvencije o kakršni koli prekinitvi sprejemanja zaporednih sporočil o položaju. Pošiljanje sporočil o položaju med FMC države članice zastave ali pogodbenice Konvencije in FMC obalne države se izvaja elektronsko po sistemu varnega komuniciranja.

2.  Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se sporočila VMS pošiljajo in prejemajo, kot je določeno v odstavku 1, in te informacije uporabijo za stalno spremljanje položaja svojih plovil.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da kapitani ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, zagotovijo, da so satelitske sledilne naprave stalno in neprekinjeno operativne ter se informacije iz odstavka 1(b) zbirajo in pošiljajo vsaj enkrat na uro za plovila z zaporno plavarico in vsaj enkrat na dve uri za vsa ostala plovila. Poleg tega države članice zahtevajo, naj njihovi upravljavci plovil zagotovijo, da:

(a)  se v satelitsko sledilno napravo nedovoljeno ne posega na noben način;

(b)  se podatki VMS v ničemer ne spreminjajo;

(c)  antene, povezane s satelitsko sledilno napravo, niso na noben način blokirane;

(d)  je satelitska sledilna naprava nameščena v ribiško plovilo in se na noben način namerno ne posega v oskrbo z električno energijo ter

(e)  satelitska sledilna naprava ni odstranjena s plovila, razen zaradi popravila ali zamenjave.

4.  V primeru tehnične okvare ali nedelovanja satelitske sledilne naprave, nameščene na krovu ribiškega plovila, se naprava popravi ali zamenja v enem mesecu od časa dogodka, razen če je bilo plovilo odstranjeno s seznama pooblaščenih plovil za industrijski ribolov, kadar je to ustrezno, ali za plovila, za katera ni potrebna vključitev na seznam plovil z dovoljenjem ICCAT, dovoljenje za ribolov na območjih zunaj pristojnosti države Konvencije, ki je država zastave, ne velja več. Plovilo s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo ne sme začeti ribolovnega potovanja. Ko naprava preneha delovati ali ima tehnično okvaro med ribolovnim potovanjem, se popravilo ali zamenjava izvede takoj, ko plovilo vstopi v pristanišče; ribiško plovilo ne sme začeti ribolovnega potovanja, dokler se satelitska sledilna naprava ne popravi ali zamenja.

5.  Vsaka država članica ali pogodbenica Konvencije zagotovi, da ribiško plovilo s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo FMC vsaj enkrat na dan pošlje poročila z informacijami iz odstavka 1(b) z drugimi komunikacijskimi sredstvi (radio, spletno poročanje, elektronska pošta, telefaks ali teleks).

6.  Države članice ali pogodbenica Konvencije lahko dovolijo plovilu, da izklopi svojo satelitsko sledilno napravo, samo če plovilo dlje časa ne bo opravljalo ribolova (na primer v suhem doku zaradi popravila), in o tem vnaprej obvesti pristojne organe svoje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije. Preden plovilo zapusti pristanišče, je treba ponovno aktivirati satelitsko sledilno napravo ter zbrati in poslati vsaj eno poročilo.

PRILOGA XVI

Korelacijska tabela med Uredbo (EU) 2016/1627 in to uredbo

Uredba (EU) 2016/1627

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2

Člen 1

Člen 3

Člen 5

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 6

Člen 11

Člen 7

Člen 12

Člen 8

Člen 13

Člen 9

Člen 14

Člen 10

Člen 16

Člen 11

Člen 17 in Priloga I

Člen 12

Člen 17 in Priloga I

Člen 13

Člen 18

Člen 14

Člen 19

Člen 15

Člen 20

Člen 16

Člen 21

Člen 17

Člen 25

Člen 18

Člen 22

Člen 19

Člen 23

Člen 20

Člen 26

Člen 21

Člen 4

Člen 22

Člen 27

Člen 23

Člen 28

Člen 24

Člen 30

Člen 25

Člen 31

Člen 26

Člen 32

Člen 27

Člen 36

Člen 28

Člen 37

Člen 29

Člen 29

Člen 30

Člen 33

Člen 31

Člen 34

Člen 32

Člen 35

Člen 33

Člen 40

Člen 34

Člen 41

Člen 35

Člen 43

Člen 36

Člen 44

Člen 37

Člen 51

Člen 38

Člen 42

Člen 39

Člen 45

Člen 40

Člen 46

Člen 41

Člen 46

Člen 42

Člen 47

Člen 43

Člen 48

Člen 44

Člen 49

Člen 45

Člen 50

Člen 46

Člen 51

Člen 47

Člen 55

Člen 48

Člen 56

Člen 49

Člen 57

Člen 50

Člen 38

Člen 51

Člen 39

Člen 52

Člen 58

Člen 53

Člen 15

Člen 54

Člen 59

Člen 55

Člen 60

Člen 56

Člen 62

Člen 57

Člen 63

Člen 58

Člen 64

Člen 59

Člen 68

Člen 60

Člen 70

Člen 61

Člen 71

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga V

Priloga IV

Priloga VI

Priloga V

Priloga III

Priloga VI

Priloga IV

Priloga VII

Priloga VIII

Priloga VIII

Priloga IX

Priloga IX

Priloga X

Priloga X

Priloga XI

Priloga XI

Priloga XII

Priloga XII

Priloga XIII

(1)UL C ...
(2)Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021.
(3)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(4)Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1).
(5)Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 162, 18.6.1986, str. 34).
(6)Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).
(7)Priporočilo ICCAT o gojenju modroplavutega tuna.
(8)Priporočilo ICCAT o minimalnem standardu za sistem za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT.
(9)Priporočilo ICCAT o skladnosti pri ribolovu modroplavutega tuna in severnoatlantske mečarice.
(10)Priporočilo ICCAT o vzpostavitvi evidence plovil ICCAT s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za dejavnost na območju Konvencije.
(11)Priporočilo ICCAT o pretovarjanju.
(12)Poročilo Stalnega odbora za raziskave in statistiko (SCRS), Madrid, 1.–5. oktober 2018.
(13)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(14)Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).
(15)Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1).
(16)Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/98 z dne 18. novembra 2014 o izvajanju mednarodnih obveznosti Unije iz člena 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v okviru Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku in Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 16, 23.1.2015, str. 23).
(17) Uredba (EU) št. 640/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutih tunov Thunnus thynnus in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1984/2003 (UL L 194, 24.7.2010, str. 1).
(18)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(19) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(20)Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30.11.2017, str. 1).
(21)Uredba (EU) 2019/833 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, spremembi Uredbe (EU) 2016/1627 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2115/2005 in (ES) št. 1386/2007 (UL L 141, 28.5.2019, str. 1).
(22)Uredba (EU) 2019/1154 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 in Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 188, 12.7.2019, str. 1).
(23)Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1).
(24)Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).
(25) Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105)..
(26)https://www.iccat.int/en/SubmitCOMP.html
(27)Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9).
(28)Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).
(29)Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(30)V Izvedbeni uredbi (EU) št. 404/2011.
(31) To je Deklaracija o dajanju v kletko za rejo iz Priporočila ICCAT 06-07.
(32)To je Priporočilo ICCAT 18-10 o minimalnih standardih za sisteme za spremljanje plovil na območju Konvencije ICCAT.

Zadnja posodobitev: 26. julij 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov