(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 25, razen kjer je drugače navedeno]

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja. (2) * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta(1) določa podrobna pravila za uveljavljanje te pravice.

(1a)  Omogočanje svobode gibanja je eden od ključnih pogojev za začetek gospodarskega okrevanja.

(2)  Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID‑19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)  Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, na primer omejitve vstopa, odreditev karantene/samoosamitve ali test na okužbo s SARS-CoV-2 za čezmejne potnike, so vplivali na pravico državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Te omejitve imajo škodljive posledice za državljane in podjetja, zlasti za čezmejne in sezonske delavce.

(4)  Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19(2). To priporočilo določa usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih. V priporočilu je glede na njihov poseben položaj poudarjeno tudi, da bi morali biti potniki iz nujnih razlogov, kot so navedeni v točki 19 priporočila, in čezmejni delavci, katerih življenja so še posebej prizadeta zaradi takih omejitev, zlasti tisti, ki izvajajo kritične funkcije ali so bistveni za kritično infrastrukturo, ▌izvzeti iz omejitev potovanj, povezanih s COVID-19.

(5)  Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z uporabo meril in pragov iz Priporočila (EU) 2020/1475 enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, ki državam članicam pomaga pri odločanju(3).

(6)  Kot je poudarjeno v Priporočilu (EU) 2020/1475, bi morale vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene zaradi omejevanja širjenja COVID-19, temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih javnega interesa, tj. varovanje javnega zdravja. Take omejitve je treba uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Unije, zlasti načel sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi bi morali biti zato strogo omejeni glede področja in časa uporabe, v skladu s prizadevanjem za ponovno polno delovanje schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, in ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg tega bi morali biti skladni z ukrepi, ki jih je Unija sprejela za zagotovitev nemotenega prostega pretoka blaga in osnovnih storitev na enotnem trgu, vključno s pretokom medicinske opreme ter gibanja medicinskega in zdravstvenega osebja prek tako imenovanih mejnih prehodov z „zelenimi voznimi pasovi“ iz Sporočila Komisije o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev(4).

(7)  V skladu z dosedanjimi medicinskimi dognanji je pri osebah, ki so cepljene, pri osebah z negativnim rezultatom testa NAAT, opravljenega pred manj kot [72 urami], pri osebah z negativnim rezultatom hitrega antigenskega testa, opravljenega pred manj kot [24 urami] , in pri osebah s pozitivnim rezultatom testa na specifična protitelesa za koničasti protein, ki je bil opravljen v zadnjih [šestih mesecih] , znatno zmanjšano tveganje za okužbo drugih oseb s SARS-CoV-2. Prosto gibanje oseb, ki glede na trdne znanstvene dokaze ne predstavljajo znatnega tveganja za javno zdravje, na primer zato, ker so imune in ne morejo prenašati virusa SARS-CoV-2, ne bi smelo biti omejeno, saj take omejitve ne bi bile potrebne za dosego zastavljenega cilja.

(7a)  Da bi bila uporaba potrdil harmonizirana, bi bilo treba v tej uredbi določiti trajanje njihove veljavnosti. Vendar v tem trenutku še vedno ni jasno, ali cepivo preprečuje prenos COVID-19. Prav tako ni dovolj dokazov o tem, kako dolgo po okrevanju po predhodni okužbi traja učinkovita zaščita pred COVID-19. Zato bi morali omogočiti, da se trajanje veljavnosti potrdil prilagodi na podlagi tehničnega in znanstvenega napredka.

(8)  Številne države članice so začele ali nameravajo začeti izvajati pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v čezmejnem okviru, ko državljani uveljavljajo svoje pravice do prostega gibanja, morajo biti ta potrdila o cepljenju popolnoma interoperabilna, usklajena, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel, tehničnih standardov in ravni zaščite takih potrdil.

(9)  Enostranski ukrepi na tem področju lahko močno ovirajo uveljavljanje ▌prostega gibanja, pa tudi onemogočajo ustrezno delovanje notranjega trga, vključno s turističnim sektorjem, saj se nacionalni organi in izvajalci storitev potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni ali trajektni prevozniki, srečujejo s številnimi različnimi oblikami dokumentov, ne le glede statusa cepljenja osebe, temveč tudi glede testov in morebitnega prebolenega COVID-19. [Sprememba 8]

(9a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 3. marca 2021 o oblikovanju strategije EU za trajnostni turizem pozval k harmoniziranemu pristopu k turizmu po vsej EU, in sicer z izvajanjem skupnih meril za varno potovanje, ki bi jih oblikovali s protokolom EU za zdravstveno varnost v zvezi z zahtevami glede testiranja in karantene, pozval pa je tudi k uvedbi skupnega potrdila o cepljenju, ko bo na voljo dovolj dokazov, da cepljene osebe virusa ne prenašajo, ali vzajemnega priznavanja postopkov cepljenja.

(10)  Brez poseganja v skupne ukrepe o prehajanju notranjih meja, določene v schengenskem pravnem redu, zlasti v Uredbi (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta(5), in da bi olajšali uveljavljanje pravice do ▌gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, bi bilo treba vzpostaviti skupen okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 z imenom „▌potrdilo EU o COVID-19“, ki bi bil zavezujoč in bi se moral neposredno uporabljati v vseh državah članicah. Vsa prometna vozlišča Evropske unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer naj bi se potrdilo EU o COVID-19 preverjalo, bi morala za to preverjanje uporabljati standardizirana in skupna merila in postopke, in sicer na podlagi smernic, ki bi jih pripravila Komisija.

(10a)  Države članice bi morale pri uporabi te uredbe priznavati vse vrste potrdil, izdanih v skladu s to uredbo. Interoperabilni certifikati bi morali imeti v času svoje veljavnosti enako vrednost.

(11)  Ta uredba naj bi olajšala uporabo načel sorazmernosti in nediskriminacije v zvezi z morebitnimi omejitvami prostega gibanja in drugih temeljnih pravic zaradi pandemije COVID-19, ob čemer naj bi hkrati zagotovila visoko raven varovanja javnega zdravja, in ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanja v zvezi s pravico do prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Še naprej bi se morale uporabljati izjeme od omejitve prostega gibanja zaradi pandemije COVID-19 iz Priporočila (EU) 2020/1475. V primeru, da bi bilo treba potrdila, uvedena s to uredbo, preverjati, to samo po sebi ne bi smelo biti razlog za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399.

(12)  Skupni pristop za izdajanje, preverjanje in priznavanje takih interoperabilnih potrdil temelji na zaupanju. Lažna potrdila o COVID-19 lahko pomenijo znatno tveganje za javno zdravje. Organi v eni državi članici potrebujejo zagotovilo, da so informacije na potrdilu, izdanem v drugi državi članici, verodostojne, da niso bile ponarejene, da pripadajo osebi, ki jih je predložila, in da ima vsak, ki te informacije preverja, dostop le do najmanjšega potrebnega obsega informacij.

(13)  Tveganje, ki ga predstavljajo lažna potrdila o COVID-19, je realno. Europol je 1. februarja 2021 izdal obvestilo za zgodnje opozarjanje o nezakoniti prodaji lažnih potrdil o negativnih testih na COVID-19(6). Glede na razpoložljivost in lahko dostopnost tehnologije, kot so tiskalniki visoke ločljivosti in različna programska oprema za urejanje grafike, lahko goljufi izdajo visokokakovostna lažna ali ponarejena potrdila. Poroča se o primerih nezakonite prodaje lažnih potrdil o testih, ki vključujejo organizirane skupine ponarejevalcev in posamezne oportunistične goljufe, ki prodajajo lažna potrdila na spletu in drugje.

(14)  Da bi države članice zagotovile interoperabilnost in enak dostop, tudi za ranljive osebe, kot so invalidi, in za osebe z omejenim dostopom do digitalnih tehnologij, bi morale potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, izdajati v digitalni ali papirni obliki ali obeh, kot bi želel prosilec za potrdilo. To bi moralo prosilcu za potrdilo omogočiti, da zahteva in prejme izvod potrdila v papirni obliki in/ali da potrdilo shrani in prikaže na mobilni napravi. Potrdila bi morala vsebovati interoperabilno, digitalno berljivo črtno kodo, ki bi vsebovala izključno ustrezne podatke v zvezi s potrdili. Države članice bi morale z elektronskimi žigi ▌zajamčiti verodostojnost, veljavnost in celovitost potrdil. Potrdilo bi moralo informacije vsebovati tudi v človeku berljivi obliki, in sicer natisnjene ali prikazane v golem besedilu. Oblika potrdil bi morala biti lahko razumljiva ter zagotavljati enostavnost in prijaznost do uporabnika. Informacije in oblika bi morale biti predstavljene na način, dostopen za invalide, v skladu z zahtevami glede dostopnosti informacij, tudi digitalnih, določenimi v Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta(7). Da bi preprečili oviranje prostega gibanja, bi bilo treba potrdila izdajati brezplačno, osebe pa bi morale imeti pravico zahtevati njihovo izdajo. Države članice bi morale potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, izdajati samodejno, na zahtevo pa le potrdilo o preboleli bolezni, pri čemer bi morale zagotoviti, da jih je mogoče enostavno in hitro pridobiti, in po potrebi nuditi potrebno podporo za zagotovitev enakega dostopa vsem osebam. Za kritje vseh dodatnih stroškov za tehnično, digitalno in prometno infrastrukturo, potrebno za uvedbo potrdil o cepljenju, bi morali biti zadevni subjekti upravičeni do sredstev iz skladov in programov Unije. [Sprememba 17]

(14a)  Cepiva bi bilo treba obravnavati kot svetovne javne dobrine, ki morajo biti na voljo celotnemu prebivalstvu, zato bi morale države članice vsem državljanom zagotoviti pravičen in brezplačen dostop do njih. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti tudi enostaven, pravočasen in brezplačen splošni dostop do testiranja na COVID-19 ter testiranje omogočiti na vseh prometnih vozliščih. Izdajanje potrdil na podlagi člena 3(1) ne bi smelo povzročiti različne obravnave in diskriminacije na podlagi statusa cepljenja ali potrdila iz členov 5, 6 in 7.

(15)  Varnost, verodostojnost, celovitost in veljavnost potrdil, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, ter njihova skladnost z zakonodajo Unije o varstvu podatkov so ključnega pomena za njihovo priznavanje v vseh državah članicah. Zato je treba vzpostaviti okvir zaupanja, ki bo določal pravila in infrastrukturo za zanesljivo in varno izdajanje ter preverjanje potrdil. Razviti bi bilo treba infrastrukturo, ki bi delovala na vseh elektronskih napravah in bila zaščitena pred kibernetskimi grožnjami, pri čemer bi bilo treba dati prednost uporabi tehnologije Unije. Okvir zaupanja bi moral zagotoviti, da se potrdilo lahko preveri zunaj spleta in ne da bi bil izdajatelj obveščen o tem, torej da ob imetnikovi predložitvi potrdila noben izdajatelj certifikatov ali tretja oseba o tem nista obveščena. Okvir zaupanja bi moral temeljiti na opisu interoperabilnosti zdravstvenih spričeval(8), ki ga je 12. marca 2021 sprejela mreža e-zdravje, vzpostavljena v skladu s členom 14 Direktive 2011/24/EU(9). Okvir zaupanja bi zato moral temeljiti na infrastrukturi javnih ključev, pri kateri bi veriga zaupanja potekala od zdravstvenih organov držav članic do posameznih izdajateljev potrdil. Okvir zaupanja bi moral omogočiti odkrivanje goljufij, zlasti ponarejanja. Za vsako cepljenje, test ali prebolelo bolezen bi bilo treba izdati ločeno neodvisno potrdilo, na katerem ne bi bilo podatkov o predhodnih potrdilih imetnika.

(16)  V skladu s to uredbo bi morala vsa potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, osebam iz člena 3 Direktive 2004/38/ES, tj. državljanom Unije in njihovim družinskim članom, vključno z državljani čezmorskih držav in ozemelj iz člena 355(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ne glede na njihovo državljanstvo, izdati država članica cepljenja ali testa ali država članica, v kateri se nahaja oseba, ki je prebolela bolezen. Kjer je ustrezno ali primerno, bi bilo treba potrdila izdati drugi osebi v imenu cepljene ali testirane osebe oziroma osebe, ki je prebolela bolezen, na primer zakonitemu skrbniku v imenu oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, ali staršem v imenu njihovih otrok. Za potrdila ne bi smela biti potrebna legalizacija ali katere koli druge podobne formalnosti.

(16a)  Omejitve v zvezi s čezmejnimi potovanji so zlasti moteče za osebe, ki dnevno ali pogosto prečkajo mejo, da odidejo na delo ali v šolo, obiščejo bližnje sorodnike, poiščejo zdravstveno oskrbo ali pa skrbijo za bližnje. Potrdilo EU o COVID-19 bi moralo olajšati prosto gibanje obmejnih prebivalcev, sezonskih in začasnih čezmejnih delavcev ter delavcev v prevozništvu.

(16b)  Ob upoštevanju uvodne izjave (14a) te uredbe ter odstavkov 6 in 19 Priporočila (EU) 2020/1475 bi morale države članice posebno pozornost nameniti posebnostim čezmejnih regij, najbolj oddaljenih regij, eksklav in geografsko izoliranih območij ter potrebi po sodelovanju na lokalni in regionalni ravni, pa tudi osebam, ki se štejejo za obmejne delavce, čezmejne delavce in obmejne prebivalce ter prebivajo v drugi državi članici, v katero se praviloma vračajo vsak dan ali vsaj enkrat tedensko. [Sprememba 18]

(17)  Potrdila, ki sestavljajo ▌potrdilo EU o COVID-19, bi se lahko izdala tudi državljanom ali rezidentom Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža ▌.

(18)  ▌Sporazumi o prostem pretoku oseb, ki so jih sklenile Unija in njene države članice z nekaterimi tretjimi državami, omogočajo omejitev prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja. Kadar tak sporazum ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, bi bilo treba potrdila, izdana upravičencem takih sporazumov, sprejeti pod pogoji iz te uredbe. To bi moralo biti pogojeno z izvedbenim aktom, ki ga sprejme Komisija, ki določa, da takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki so jih izdale države članice.

(19)  Uredba (EU) 2021/XXXX se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe te uredbe in ki zakonito prebivajo ali se zadržujejo na ozemlju države, za katero se uporablja navedena uredba, in ki imajo v skladu s pravom Unije pravico potovati v druge države.

(20)  Namen okvira, ki se bo vzpostavil za namene te uredbe, bi moral biti doseči skladnost z globalnimi pobudami ali podobnimi pobudami, oblikovanimi skupaj s tretjimi državami, ki so tesne partnerice Evropske unije, pri čemer bi morali biti v te pobude vključeni SZO in Mednarodna organizacija civilnega letalstva. To bi moralo po možnosti vključevati interoperabilnost med tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na svetovni ravni, in sistemi, vzpostavljenimi za namene te uredbe, da se olajša prosto gibanje znotraj Unije, vključno s sodelovanjem v infrastrukturi javnih ključev ali dvostransko izmenjavo javnih ključev. Da bi se olajšalo uveljavljanje pravice do prostega gibanja državljanov Unije, ki so bili cepljeni ali testirani v tretjih državah ali v čezmorskih državah in na ozemljih iz člena 355(2) PDEU ali iz njene Priloge II ali na Ferskih otokih, bi morala ta uredba določati priznavanje potrdil, ki jih tretje države ali čezmorske države in ozemlja ali ozemlje Ferski otoki izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, če Komisija ugotovi, da so ta potrdila izdana v skladu s standardi, ki so enakovredni standardom, določenim v skladu s to uredbo.

(21)  Da bi olajšali prosto gibanje in da bi se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravile na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov ter smernic Odbora za zdravstveno varnost, Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropske agencije za zdravila, bi bilo treba vzpostaviti interoperabilno potrdilo o cepljenju. To potrdilo o cepljenju bi moralo biti namenjeno potrditvi, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, in bi moralo biti podlaga za izvzetje iz omejitev prostega gibanja. Potrdilo bi moralo vsebovati samo informacije, potrebne za jasno identifikacijo imetnika, in informacije o cepivu proti COVID-19 ter številko, datum in kraj cepljenja. Države članice bi morale izdati potrdila o cepljenju za osebe, ki se cepijo s cepivi, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(10) ▌.

(22)  Osebe, ki so bile cepljene pred datumom začetka uporabe te uredbe, tudi v okviru kliničnega preskušanja, bi morale prav tako imeti pravico, da pridobijo potrdilo o cepljenju proti COVID-19, ki je v skladu s to uredbo. Hkrati bi morale države članice še naprej imeti možnost, da izdajajo dokazila o cepljenju v drugih oblikah za druge namene, zlasti za zdravstvene namene.

(23)  V skladu z načelom nediskriminacije bi morale države članice ▌ta potrdila o cepljenju izdati tudi državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so bili s cepivom proti COVID-19, za katera je bilo izdano dovoljenje za promet na podlagi Uredbe (ES) št. 726/2004, cepljeni v tretji državi in v ta namen predložijo zanesljivo dokazilo. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da potrdila o cepljenju izdajo tudi državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki so bili v tretji državi cepljeni s cepivom, ki je bilo uvrščeno na seznam cepiv za nujno uporabo SZO, in v ta namen predložijo verodostojno dokazilo.

(24)  Mreža e-zdravje je 27. januarja 2021 sprejela smernice o dokazilu o cepljenju za zdravstvene namene, ki jih je posodobila 12. marca 2021(11). Te smernice, zlasti preferenčni standardi za oznake, bi morale biti podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe.

(25)  Več držav članic je že zdaj izvzelo cepljene osebe iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije. Države članice bi morale dokazilo o cepljenju priznati kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, in bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ▌, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

(26)  Preprečiti je treba vsako (neposredno ali posredno) diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo trenutno uporablja, ali ker še niso imele priložnosti ali so se odločile, da se ne bodo cepile, ali ker za določene starostne skupine, npr. za otroke, cepivo še ni na voljo. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno določeno cepivo, ne bi smelo biti pogoj za uveljavljanje pravic do prostega gibanja ▌in ne more biti pogoj za prosto gibanje znotraj Unije in uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz.

(26a)  Cepiva proti COVID-19 je treba proizvajati v velikem obsegu, cenovno ugodno in jih razdeliti po vsem svetu, da so na voljo tam, kjer so potrebna, ter jih množično uporabljati v lokalnih skupnostih. [Sprememba 21/rev]

(26b)  Obvladovanje pandemije COVID-19 je pogoj za socialno in gospodarsko okrevanje ter za učinkovitost prizadevanj za okrevanje. Razvoj cepiv proti COVID-19 je bistvenega pomena. Težave, povezane z resnimi kršitvami časovnih načrtov za proizvodnjo in dobavo cepiv so zelo zaskrbljujoče. [Sprememba 22/rev]

(27)  Številne države članice od oseb, ki potujejo na njihovo ozemlje, zahtevajo, da pred prihodom ali po njem opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2. Na začetku pandemije COVID-19 so se države članice običajno zanašale na polimerazno verižno reakcijo z reverzno transkriptazo (RT-PCR), ki je diagnostika s pomnoževanjem nukleinske kisline (NAAT) za COVID-19, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni štejeta za „zlati standard“, tj. najzanesljivejšo metodologijo za testiranje primerov in stikov(12). Ko se je pandemija razvijala, je na evropskem trgu postajala čedalje bolj dostopna nova generacija hitrejših in cenejših testov; gre za tako imenovane hitre antigenske teste, ki odkrivajo prisotnost virusnih beljakovin (antigenov) za odkrivanje aktivne okužbe. Komisija je 18. novembra 2020 sprejela Priporočilo Komisije (EU) 2020/1743 o uporabi hitrih antigenskih testov za diagnosticiranje okužbe s SARS-CoV-2(13).

(28)  Svet je 22. januarja 2021 sprejel Priporočilo Sveta 2021/C 24/01 o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU(14), v katerem je določen razvoj skupnega seznama hitrih antigenskih testov na COVID-19. Na tej podlagi se je Odbor za zdravstveno varnost 18. februarja 2021 dogovoril o skupnem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, izbiri hitrih antigenskih testov, katerih rezultate bodo države članice vzajemno priznavale, in skupnem standardiziranem naboru podatkov, ki jih je treba vključiti v potrdila o rezultatih testov na COVID-19(15).

(29)  Kljub tem skupnim prizadevanjem imajo osebe, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja, še vedno težave, ko poskušajo rezultate testov, opravljenih v eni državi članici, uporabiti v drugi. Njihove težave so pogosto povezane z jezikom, v katerem se izda rezultat testa, ▌s pomanjkanjem zaupanja v verodostojnost predloženega dokumenta in s stroški testov.

(30)  Za izboljšanje priznavanja rezultatov testov, opravljenih v drugi državi članici, ko se ti rezultati predložijo za namene uveljavljanja pravice do prostega gibanja, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o testu, ki bi vsebovalo le nujno potrebne informacije za jasno identifikacijo imetnika ter vrsto, datum in rezultat testa na okužbo s SARS-CoV-2. Za zagotovitev zanesljivosti rezultatov testa bi se morala potrdila o testu na podlagi te uredbe izdajati samo za rezultate testov NAAT in hitrih antigenskih testov s seznama, sestavljenega na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01. Podlaga za tehnične specifikacije, sprejete za namene te uredbe, bi moral biti skupni standardizirani nabor podatkov, ki se jih vključi v potrdila o rezultatih testov na COVID-19, o katerih se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01, zlasti preferenčni standardi za oznake.

(31)  Države članice, ki zahtevajo dokazilo o testu na okužbo s SARS-CoV-2 kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih za omejitev širjenja COVID-19, bi morale priznavati potrdila o testih, ki jih države članice izdajo v skladu s to uredbo.

(31a)  Protitelesa za virus SARS-CoV-2 nastanejo bodisi po naravni okužbi – ki ji sledi klinična bolezen ali ne – bodisi po cepljenju. Medtem ko še nimamo zanesljivih podatkov o obstojnosti teh protiteles po cepljenju, obstajajo številni dokazi, da se naravno nastala protitelesa zaznajo še več mesecev po okužbi. S testiranjem na protitelesa tako lahko identificiramo osebe, ki so bile predhodno okužene in ki so morda razvile imunski odziv ter za katere je zato zelo malo verjetno, da se bodo ponovno okužile ali da bodo okužile druge.

(32)  Glede na obstoječe dokaze je lahko test oseb, ki so prebolele COVID-19, na SARS-CoV-2 določen čas po nastopu simptomov še vedno pozitiven(16). Če se od teh oseb zahteva, da za uveljavljanje pravice do prostega gibanja prej opravijo test, jim lahko to dejansko prepreči potovanje, čeprav niso več kužne. Za olajšanje prostega gibanja in zagotovitev, da se lahko omejitve prostega gibanja, ki trenutno veljajo med pandemijo COVID-19, odpravijo na usklajen način na podlagi najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov, bi bilo treba uvesti interoperabilno potrdilo o preboleli bolezni, ki bi vsebovalo potrebne informacije za jasno identifikacijo zadevne osebe in datum predhodnega pozitivnega testa na okužbo s SARS-CoV-2. ▌Po navedbah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni nedavni dokazi kažejo, da kljub trosenju živih virusov SARS-CoV-2 med desetim in dvajsetim dnevom po nastopu simptomov prepričljive epidemiološke študije niso pokazale nadaljnjega prenašanja bolezni po desetem dnevu. Ne glede na to bi se moralo še vedno uporabljati previdnostno načelo. Komisijo bi bilo treba pooblastiti za spremembo obdobja veljavnosti, začetka in konca obdobja, na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost ali ECDC, ki podrobno preučuje dokazno podlago za trajanje pridobljene imunosti po preboleli bolezni. Poleg tega bi morali imeti posamezniki, če so asimptomatski, možnost opravljanja zelo specifičnega testa za odkrivanje protiteles za koničasti protein.

(33)  Že zdaj je več držav članic iz nekaterih omejitev prostega gibanja znotraj Unije izvzelo osebe, ki so bolezen prebolele. Države članice bi morale priznati dokazilo o preboleli bolezni, da bi omogočile izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja SARS-CoV-2, kot so zahteve po karanteni/samoosamitvi ali testiranju na okužbo s SARS-CoV-2, in pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo. Mreža e-zdravje v sodelovanju z Odborom za zdravstveno varnost pripravlja tudi smernice o potrdilih o preboleli bolezni in ustreznih naborih podatkov.

(34)  Da bi Komisija lahko hitro oblikovala skupno stališče, bi morala imeti možnost, da zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(17), naj izda smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih, uvedenih v skladu s to uredbo, vključno z učinkovitostjo in trajanjem imunosti, ki jo zagotavljajo cepiva proti COVID-19, o tem, ali cepiva preprečujejo asimptomatsko okužbo in prenos virusa, o položaju oseb, ki so prebolele bolezen, in o učinkih novih različic virusa SARS-CoV-2 na cepljene osebe in na osebe, ki so že bile okužene. Na podlagi teh informacij bi lahko osnovali priporočila Sveta, da bi omogočili usklajen pristop za odpravo omejitev prostega gibanja imetnikov potrdil.

(35)  Za zagotovitev enotnih pogojev uvedbe potrdil okvira zaupanja v skladu s to uredbo bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(18).

(36)  Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, če je to potrebno iz skrajno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s tehničnimi specifikacijami, potrebnimi za izdajo interoperabilnih potrdil, ali če so na voljo novi znanstveni dokazi.

(37)  Za obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(19). Ta uredba vzpostavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 6(1)(c) in člena 9(2)(g) Uredbe (EU) 2016/679, ki je potrebna za izdajanje in preverjanje interoperabilnih potrdil iz te uredbe. Uredba ne ureja obdelave osebnih podatkov v zvezi z dokumentacijo o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni za druge namene, na primer za namene farmakovigilance ali vodenja posameznih osebnih zdravstvenih evidenc. Pravna podlaga za obdelavo za druge namene mora biti določena v nacionalnem pravu, ki mora biti v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

(38)  V skladu z načelom najmanjšega obsega osebnih podatkov bi morala potrdila vsebovati le osebne podatke, ki so nujno potrebni za lažje uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo COVID-19. V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne kategorije osebnih podatkov in podatkovnih polj, ki jih je treba vključiti v potrdila.

(39)  Za namene te uredbe osebnih podatkov ni treba prenašati/izmenjevati prek meja ▌. V skladu s pristopom infrastrukture javnih ključev je treba le javne ključe izdajateljev prenesti ali do njih dostopati čezmejno, kar bo zagotovljeno s portalom za interoperabilnost, ki ga vzpostavi in vzdržuje Komisija. Zlasti bi moralo potrdilo skupaj z javnim ključem izdajatelja omogočati preverjanje verodostojnosti in celovitosti potrdila ter odkrivanje goljufij. V skladu z načelom privzetega varstva podatkov bi bilo treba uporabljati tehnike preverjanja, ki ne zahtevajo prenosa osebnih podatkov.

(40)  Ta uredba prepoveduje hrambo osebnih podatkov, ki jih s potrdila pridobijo ciljna država članica potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza ▌. Ta uredba ne ustvarja pravne podlage za vzpostavitev repozitorija podatkovne zbirke na ravni držav članic ali Unije ali prek digitalne infrastrukture okvira zaupanja.

▌

(41a)  Jasna, celovita in pravočasna komunikacija z javnostjo o izdaji, uporabi in sprejemanju posameznih vrst potrdil v sklopu potrdil EU o COVID-19 je bistvena, če želimo zagotoviti predvidljivost potovanj in pravno varnost. Komisija bi morala podpreti prizadevanja držav članic v zvezi s tem, na primer z zagotavljanjem informacij, ki jih posredujejo države članice, na spletni platformi „Re-open EU“.

(42)  V skladu s Priporočilom (EU) 2020/1475 bi bilo treba vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, uvedene za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2, odpraviti takoj, ko epidemiološke razmere to omogočajo. To velja tudi za obveznosti predložitve dokumentov, razen tistih, ki jih zahteva pravo Unije, zlasti Direktiva 2004/38/ES, kot so potrdila iz te uredbe. ▌

(43)  Ta uredba bi se morala začeti uporabljati v 12 mesecih od datuma začetka njene veljavnosti. Štiri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe in najpozneje tri mesece pred koncem njene uporabe bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o uporabi te uredbe, tudi o njenem vplivu na prosto gibanje, temeljne pravice in varstvo osebnih podatkov, oceno najnovejših tehnologij cepiv in testiranja ter o uporabi potrdila EU o COVID-19 v državah članicah za namene, ki so predvideni v nacionalni zakonodaji, ne pa v tej uredbi.

(44)  Da bi upoštevali epidemiološke razmere in napredek pri zajezitvi pandemije COVID-19 ter zagotovili interoperabilnost z mednarodnimi standardi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uporabo nekaterih členov te uredbe ▌. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(20). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(45)  Ker ciljev te uredbe, to je olajšati prosto gibanje v Uniji med pandemijo COVID-19 z uvedbo interoperabilnih potrdil o imetnikovem statusu glede cepljenja, testa in prebolele bolezni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije, pravico do prostega gibanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati Listino.

(46a)  Če se države članice odločijo, da bodo na nacionalni ravni nacionalna digitalna potrdila zahtevale za druge namene in ne zgolj za prosto gibanje, bi morala biti ta potrdila interoperabilna s potrdilom EU o COVID-19 in spoštovati njegova varovala, kot so opredeljena v tej uredbi, predvsem da se prepreči diskriminacija med različnimi državljanstvi in med različnimi potrdili ter zagotovi uporaba visokih standardov varstva podatkov in prepreči fragmentacija.

(46b)  Države članice ne bi smele uvesti omejitev dostopa do javnih storitev za tiste, ki nimajo potrdil iz te uredbe.

(46c)  Seznam vseh subjektov, za katere se predvideva, da bodo delovali kot upravljavci, obdelovalci in prejemniki podatkov v tej državi, se objavi v enem mesecu od datuma začetka veljavnosti te uredbe, da bi državljani Unije, ki uporabljajo potrdilo EU o COVID-19, vedeli, na kateri subjekt se lahko obrnejo za uveljavljanje svojih pravic do varstva podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, tudi in predvsem pravice do preglednih informacij o tem, kako se pri obdelavi osebnih podatkov uveljavljajo pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

(47)  Na podlagi člena 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725(21) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov –,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju proti COVID-19, testu nanj in o preboleli bolezni, da se imetnikom olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo EU o COVID-19).

Uredba daje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za izdajo takih potrdil, ter za obdelavo informacij, potrebnih za potrditev in preverjanje njihove verodostojnosti in veljavnosti ob doslednem upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679.

Uredbe ni mogoče razlagati v smislu, da določa neposredno ali posredno pravico ali obveznost oseb, da se cepijo. [Sprememba 9]

Uredba ne uvaja ali določa dodatnih formalnosti ali zahtev za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali pravice do vstopa na ozemlje držav članic v skladu z Direktivo 2004/38/ES in Uredbo (EU) 2016/399.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „imetnik“ pomeni osebo, ki ji je bilo izdano interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o njihovem cepljenju, testu in/ali preboleli bolezni v skladu s to uredbo;

(2)  „potrdilo EU o COVID-19“ pomeni interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o statusu glede cepljenja, testiranja in/ali prebolele bolezni imetnika in se izda v okviru pandemije COVID-19;

(3)  „cepivo proti COVID-19“ pomeni imunološko zdravilo, ki je indicirano za aktivno imunizacijo proti akutnemu respiratornemu sindromu koronavirusa 2 (SARS-CoV-2), ki povzroča COVID-19;

(4)  „test NAAT“ pomeni molekularni test za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline, kot so polimerazna verižna reakcija z reverzno transkriptazo (RT-PCR), z zanko posredovano izotermno pomnoževanje (LAMP) in pomnoževanje s transkripcijo (TMA), ki se uporabljajo za odkrivanje prisotnosti ribonukleinske kisline SARS-CoV-2 (RNK);

(5)  „hitri antigenski test“ pomeni metodo testiranja, ki temelji na detekciji virusnih beljakovin (antigenov) z imunološkim preskusom na podlagi lateralnega vleka, ki pokaže rezultate v manj kot 30 minutah in ga opravi usposobljen zdravstveni delavec ali drug usposobljen izvajalec;

(5a)  „serološki test ali test na protitelesa“ pomeni laboratorijski test, opravljen na vzorcih krvi (serum, plazma ali polna kri), katerega namen je odkriti, ali ima oseba protitelesa za SARS-CoV-2, kar kaže, da je bil imetnik izpostavljen SARS-CoV-2 in da je razvil protitelesa, ne glede na to, ali je imel simptome ali ne;

(6)  „interoperabilnost“ pomeni zmožnost sistemov preverjanja v državi članici za uporabo podatkov, ki jih kodira druga država članica;

(7)  „črtna koda“ pomeni metodo shranjevanja in predstavitve podatkov v vizualni, strojno berljivi obliki;

(8)  „elektronski žig“ pomeni „napredni elektronski žig“, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(22), ki je priložen podatkom v elektronski obliki in je z njimi logično povezan, da se zajamčita izvor in celovitost povezanih podatkov;

▌

(10)  „okvir zaupanja“ pomeni pravila, politike, specifikacije, protokole, oblike zapisa podatkov in digitalno infrastrukturo, ki urejajo in omogočajo zanesljivo in varno izdajanje in preverjanje potrdil, da se zagotovi verodostojnost potrdil s potrditvijo njihove verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti, ▌z ▌uporabo elektronskih žigov.

Člen 3

Potrdilo EU o COVID-19

1.  Interoperabilno ▌potrdilo EU o COVID-19 brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) 2016/399 omogoča izdajanje in čezmejno preverjanje in priznavanje katerega koli od naslednjih potrdil:

(a)  potrdilo, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, ki je izdala potrdilo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o cepljenju);

(b)  potrdilo z navedbo imetnikovega rezultata, vrste in datuma testa NAAT ali hitrega antigenskega testa, navedenega na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, pripravljenem na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01(23) (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o testu);

(c)  potrdilo, da je imetnik prebolel okužbo s SARS-CoV-2, potem ko je bil pozitiven na testu NAAT, ali potrdilo o imunskem odzivu na SARS-CoV-2, dokazanem s serološkim testom ali testom na protitelesa, vključno z datumom prvega pozitivnega NAAT testa ali datumom serološkega testiranja na protitelesa za SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o preboleli bolezni);

Komisija objavi seznam hitrih antigenskih testov za COVID-19 na podlagi Priporočila Sveta 2021/C 24/01, vključno z morebitnimi posodobitvami.

2.  Države članice potrdila iz odstavka 1 izdajo v digitalni in papirni obliki ▌. Prihodnji imetniki imajo pravico izbrati format potrdila. Potrdila, ki jih izdajo države članice, so prijazna za uporabo in vsebujejo interoperabilno črtno kodo, ki omogoča preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila. Črtna koda mora biti v skladu s tehničnimi specifikacijami, določenimi v skladu s členom 8. Informacije, ki jih vsebujejo potrdila, morajo biti prikazane tudi v človeku berljivi obliki in biti dostopne za invalide ter morajo biti vsaj v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice in angleščini. [Sprememba 15]

3.  Potrdilo iz odstavka 1 se izda brezplačno. Imetnik ima pravico zahtevati izdajo novega potrdila, če osebni podatki na potrdilu niso ali niso več točni ali posodobljeni, tudi glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni imetnika potrdila, ali če imetniku potrdilo ni več na voljo.

3a.  Potrdilo vsebuje naslednje besedilo: „To potrdilo ni potna listina. Znanstveni dokazi o cepljenju, testiranju in okrevanju zaradi COVID-19 se spreminjajo, tudi zaradi novih različic virusa, ki vzbujajo zaskrbljenost. Pred potovanjem preverite veljavne javnozdravstvene ukrepe in s tem povezane omejitve, ki se uporabljajo v namembnem kraju“

Država članica za namene te uredbe imetniku zagotovi jasne, celovite in pravočasne informacije o uporabi potrdila o cepljenju, potrdila o testu in/ali potrdila o preboleli bolezni.

3b.  Potrdilo EU o COVID-19 ni predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja.

3c.  Zaradi izdajanja potrdil iz odstavka 1 ne sme prihajati do različne obravnave in diskriminacije na podlagi statusa cepljenja ali posebnega potrdila iz členov 5, 6 in 7. Države članice zagotovijo, univerzalne, dostopne, pravočasne in brezplačne možnosti testiranja, da bi zagotovile pravico do prostega gibanja znotraj EU brez diskriminacije na podlagi ekonomskih ali finančnih.

4.  Izdaja potrdil iz odstavka 1 ne vpliva na veljavnost drugih dokazil o cepljenju, testih ali preboleli bolezni, izdanih pred začetkom uporabe te uredbe ali za druge, zlasti zdravstvene namene.

4a.  Prometna vozlišča Unije, kot so letališča, pristanišča ter železniške in avtobusne postaje, kjer se potrdila iz odstavka 1 preverjajo, za to preverjanje uporabljajo standardizirana in enotna merila in postopke, ki temeljijo na smernicah, ki jih pripravi Komisija.

5.  Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih v skladu s to uredbo izda tretja država, s katero so Evropska unija in njene države članice sklenile sporazum o prostem gibanju oseb, ki pogodbenicam omogoča nediskriminatorno omejitev takega prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja in ki ne vsebuje mehanizma za vključitev aktov Evropske unije, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali takšna tretja država izdaja potrdila v skladu s to uredbo, in je dala uradna zagotovila, da bo priznala potrdila, ki jih izdajo države članice. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

6.  Komisija ▌zaprosi Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropsko agencijo za zdravila, da izdajo smernice o razpoložljivih znanstvenih dokazih o učinkih zdravstvenih dogodkov, dokumentiranih v potrdilih iz odstavka 1.

6a.  Države članice zagotovijo dovolj sredstev za izvajanje te uredbe, tudi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon goljufij in nezakonitih praks v zvezi z izdajo in uporabo potrdila EU o COVID-19.

Člen 4

Okvir zaupanja potrdila EU o COVID-19

1.  Komisija in države članice vzpostavijo in vzdržujejo digitalno infrastrukturo okvira zaupanja, ki omogoča varno izdajanje in preverjanje potrdil iz člena 3.

2.  Okvir zaupanja, kadar je to mogoče, zagotavlja interoperabilnost s tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na mednarodni ravni.

3.  Če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z drugim pododstavkom, se potrdila, ki jih tretje države izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom ter državljanom ali rezidentom Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža v skladu z mednarodnim standardom in tehnološkim sistemom, ki sta interoperabilna z okvirom zaupanja, vzpostavljenim na podlagi te uredbe, in ki omogočajo preverjanje verodostojnosti, veljavnosti in celovitosti potrdila ter vsebujejo podatke iz Priloge, obravnavajo kot potrdila, ki jih izdajo države članice v skladu s to uredbo, da se imetnikom olajša uveljavljanje njihove pravice do prostega gibanja v Evropski uniji. Za namene tega pododstavka države članice potrdila o cepljenju, ki jih izdajo tretje države, priznajo pod pogoji iz člena 5(5).

Komisija oceni, ali potrdila, ki jih izda tretja država, izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka. V tem primeru sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Komisija vodi tudi javno dostopno evidenco tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdil v smislu te uredbe.

Člen 5

Potrdilo o cepljenju

1.  Vsaka država članica osebi, cepljeni s cepivom proti COVID-19, samodejno izda potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a) ▌.

2.  Na potrdilu o cepljenju so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o uporabljenem cepivu kot zdravilu ter informacije o številu odmerkov in datumi;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot je podatek o izdajatelju potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o cepljenju se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 1 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 1 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj ali z dodajanjem podatkovnih polj, ki spadajo v kategorijo osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o cepljenju se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2), in v njem je jasno navedeno, ali je oseba prejela vse odmerke zadevnega cepiva.

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokazila o cepljenju priznavajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja, uvedenih v skladu s pravom Unije za omejitev širjenja COVID-19, pod enakimi pogoji pa priznavajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki so jih izdale druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004.

Države članice lahko iz istega razloga priznajo tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s to uredbo za cepivo proti COVID-19 ▌, ki je bilo uvrščeno na seznam cepiv za nujno uporabo SZO.

6.  Če je državljan Unije ali družinski član državljana Unije ali državljan ali rezident Andore, Monaka, San Marina in Vatikana/Svetega sedeža v tretji državi cepljen z eno od vrst cepiv proti COVID-19 iz odstavka 5 tega člena in organi države članice državljanstva ali prebivališča prejmejo vse potrebne informacije, vključno z zanesljivim dokazilom o cepljenju, zadevni osebi izdajo potrdilo o cepljenju iz člena 3(1)(a).

Člen 6

Potrdilo o testu

1.  Vsaka država članica osebi, testirani na COVID-19, samodejno izda potrdilo o testu iz člena 3(1)(b) ▌.

2.  Na potrdilu o testu so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o opravljenem testu;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot sta izdajatelj potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o testu se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 2 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 1 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj ali z dodajanjem podatkovnih polj, ki spadajo v kategorijo osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o testu se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokazilo o negativnem rezultatu testa na okužbo s SARS-CoV-2 ▌ priznajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, in v ta namen priznajo tudi veljavna potrdila o testih, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 7

Potrdilo o preboleli bolezni

1.  Vsaka država članica na zahtevo izda potrdila o preboleli bolezni iz člena 3(1)(c), in sicer ne prej kot enajsti dan po prvem pozitivnem testu osebe na okužbo s SARS-CoV-2 ali po predložitvi dodatnega potrdila o negativnem rezultatu testa NAAT. Prav tako je mogoče izdati potrdilo o preboleli bolezni s serološkim testom za ugotavljanje prisotnosti protiteles.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo števila dni, po katerem se lahko izda potrdilo o preboleli bolezni, in sicer na podlagi smernic Odbora za zdravstveno varnost v skladu s členom 3(6) ali znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal ECDC.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za opredelitev in spremembo vrst seroloških testov za protitelesa za SARS-CoV-2, za katere se lahko izda potrdilo o preboleli bolezni na podlagi znanstvenih dokazov, ki jih je pregledal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

2.  Na potrdilu o preboleli bolezni so naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)  identifikacija imetnika;

(b)  informacije o pretekli okužbi s SARS-CoV-2 na podlagi potrdila o pozitivnem rezultatu testa NAAT ali opravljenem serološkem testu;

(c)  metapodatki na potrdilu, kot je podatek o izdajatelju potrdila ▌.

Osebni podatki na potrdilu o preboleli bolezni se navedejo v skladu s posebnimi podatkovnimi polji iz točke 3 Priloge.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 11 za spremembo točke 3 Priloge s spreminjanjem ali črtanjem podatkovnih polj, vključno s tem, do kdaj je veljavno potrdilo o preboleli bolezni, ali z dodajanjem podatkovnih polj za kategorije osebnih podatkov iz točk (b) in (c) tega odstavka.

3.  Potrdilo o preboleli bolezni se izda v varni in interoperabilni obliki, kot je določeno v členu 3(2).

4.  Če zaradi novih znanstvenih dokazov ali za zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in tehnološkimi sistemi za to obstajajo skrajno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 12.

5.  ▌Države članice dokaz o preboleli okužbi s SARS-CoV-2 priznavajo kot podlago za izvzetje iz omejitev prostega gibanja za omejitev širjenja COVID-19, uvedenih v skladu s pravom Unije, in pod enakimi pogoji priznajo tudi veljavna potrdila o preboleli bolezni, ki jih v skladu s to uredbo izdajo druge države članice.

Člen 8

Tehnične specifikacije

Da se zagotovijo enotni pogoji za uvedbo okvira zaupanja, vzpostavljenega s to uredbo, Komisija sprejme izvedbene akte, ki vsebujejo tehnične specifikacije in pravila za:

(a)  varno izdajo in preverjanje potrdil iz člena 3;

(b)  zagotovitev varnosti osebnih podatkov ob upoštevanju njihove narave;

(c)  izpolnjevanje potrdil iz člena 3, vključno s sistemom kodiranja in vsemi drugimi ustreznimi elementi;

▌

(e)  izdajo veljavne, varne in interoperabilne črtne kode;

(f)  zagotovitev interoperabilnosti z mednarodnimi standardi in/ali tehnološkimi sistemi;

(g)  dodelitev odgovornosti upravljavcem in obdelovalcem v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) 2016/679;

(ga)  vzpostavitev postopkov za redno preizkušanje, vrednotenje in ocenjevanje učinkovitosti sprejetih ukrepov za varstvo podatkov in varnost;

(gb)  zagotovitev, da so človeku berljive informacije, ki jih vsebujeta digitalno potrdilo in potrdilo v papirni obliki, dostopne tudi za invalide, v skladu s harmoniziranimi zahtevami Unije glede dostopnosti. [Sprememba 16]

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2). Kadar načrtovani izvedbeni akt zadeva obdelavo osebnih podatkov, se Komisija posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, po potrebi pa se lahko posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov.

V nujnih ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za pravočasno uvedbo okvira zaupanja, Komisija v skladu s postopkom iz člena 13(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Okvir zaupanja temelji na infrastrukturi javnega ključa za preverjanje celovitosti potrdila EU o COVID-19 in avtentičnosti elektronskih žigov. Na podlagi okvira zaupanja se lahko odkrivajo goljufije, zlasti ponaredbe, in se zagotovi, da se o preverjanju potrdila EU o COVID-19 in elektronskih žigov ne obvesti izdajatelj.

Člen 8a

Nacionalna digitalna potrdila in interoperabilnost z okvirom zaupanja potrdila EU o COVID-19

Kadar je država članica sprejela oziroma sprejme nacionalno digitalno potrdilo, ki se uporablja izključno na njenem ozemlju, zagotovi, da je v celoti interoperabilno z okvirom potrdila EU o COVID-19. Uporabljajo se enaki zaščitni ukrepi kot v tej uredbi.

Člen 8b

Nadaljnja uporaba okvira potrdila EU o COVID-19

Kadar želi država članica izvajati potrdilo EU o COVID-19 za uporabo, ki ni namenjena olajšanju prostega gibanja med državami članicami, ta država članica v okviru nacionalnega prava vzpostavi pravno podlago v skladu z načeli učinkovitosti, nujnosti in sorazmernosti, vključno s posebnimi določbami za jasno opredelitev področja uporabe in obsega obdelave, posebnega namena, kategorij subjektov, ki lahko preverjajo potrdilo, ter ustreznih zaščitnih ukrepov za preprečevanje diskriminacije in zlorab, pri čemer se upoštevajo tveganja za ogrožanje pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V okviru postopka preverjanja se ne hranijo nobeni podatki. [Sprememba 12]

Člen 9

Varstvo osebnih podatkov

1.  Za obdelavo osebnih podatkov v okviru izvajanja te uredbe se uporablja Uredba (EU) 2016/679. Osebni podatki na potrdilih, izdanih v skladu s to uredbo, se obdelujejo za zgolj namene preverjanja informacij, vključenih na potrdilu ▌, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja v Uniji med pandemijo v skladu s to uredbo in dokler se ne preneha uporabljati.

2.  Osebne podatke, navedene na potrdilih iz člena 3, obdelajo pristojni organi ciljne države članice potovanja ali izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza, ki jim nacionalna zakonodaja nalaga izvajanje nekaterih javnozdravstvenih ukrepov med pandemijo COVID-19, in sicer zgolj za potrditev in preverjanje imetnikovega statusa glede cepljenja, testiranja ali prebolele bolezni. V ta namen so osebni podatki omejeni na to, kar je nujno potrebno. Osebni podatki, do katerih se dostopa v skladu s tem odstavkom, se ne hranijo ali obdelujejo za druge namene. Za vsako cepljenje, testiranje ali prebolevanje bolezni se izda posebno ločeno potrdilo, na katerem se ne shranijo podatki o prejšnjih potrdilih imetnika.

3.  Izdajatelj osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen izdaje potrdil iz člena 3, vključno z izdajo novega potrdila, ne hrani dlje, kot je nujno potrebno za ta namen, in v nobenem primeru ne dlje kot obdobje, za katero se lahko potrdila uporabijo za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ter po preteku katerega se podatki takoj in nepovratno izbrišejo. Osebni podatki, vključeni v potrdilo, se tudi ne centralizirano obdelujejo ali hranijo na ravni držav članic ali Unije.

4.  Oblasti ali drugi imenovani organi, pristojni za izdajo potrdil iz člena 3, se štejejo za upravljavce iz člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679. Države članice [v enem mesecu po začetku veljavnosti te uredbe] javno objavijo seznam subjektov, za katere je predvideno, da bodo delovali kot upravljavci, obdelovalci in prejemniki podatkov, ter te informacije in vse njihove spremembe redno naknadno posredujejo Komisiji. Komisija [v dveh mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe] zbrane informacije objavi na javno dostopnem seznamu, ki ga redno posodablja.

5.  Upravljavci in obdelovalci podatkov sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev ustrezne ravni varnosti, ki je v skladu s stopnjo tveganja obdelave.

6.  Kadar upravljavec iz odstavka 4 v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2016/679 sklene pogodbo z obdelovalcem, slednji ne sme prenesti osebnih podatkov v tretjo državo.

Člen 10

Potrdilo EU o COVID-19 in omejitev potovanj

Države članice ob uvedbi potrdila EU o COVID-19 ne uvedejo in izvajajo dodatnih ukrepov za omejitev potovanj, kot so karantena, samoosamitev ali testiranje za odkrivanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ali diskriminatornih ukrepov za imetnike potrdil iz člena 3.

Člen 11

Izvajanje pooblastil

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌se na Komisijo prenese za obdobje 12 mesecev od [datum začetka veljavnosti].

3.  Prenos pooblastila iz členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Kadar delegirani akt zadeva obdelavo osebnih podatkov, se Komisija posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, po potrebi pa se lahko posvetuje tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(2), 6(2), 7(1) in 7(2) ▌, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 12

Nujni postopek

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 11(6). V takem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 13

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 14

Poročanje

1.  Komisija ... [štiri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.

▌

2.  Poročilo vključuje oceno učinka te uredbe na prosto gibanje, tudi na potovanje in turizem, na temeljne pravice, zlasti na nediskriminacijo, in na varstvo osebnih podatkov ter informacije o najsodobnejših tehnologijah cepiv in testiranja, med drugim na podlagi informacij, ki jih zagotovi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Poročilo vključuje tudi oceno uporabe potrdila EU o COVID-19 v državah članicah za namene, ki temeljijo na nacionalni zakonodaji in niso določeni v tej uredbi.

3.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje tri mesece po prenehanju uporabe te uredbe predloži poročilo o njeni uporabi. V tem poročilu izvede oceno v skladu z odstavkom 2. Lahko mu priloži zakonodajne predloge, zlasti za podaljšanje datuma začetka uporabe te uredbe, pri čemer upošteva epidemiološke razmere ter načela nujnosti, sorazmernosti in učinkovitosti.

Člen 15

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati in se začne uporabljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uredba se preneha uporabljati 12 mesecev po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

▌

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

PRILOGA

Nabori podatkov na potrdila

1.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o cepljenju:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  ciljna bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic;

(d)  cepivo/profilaksa;

(e)  cepivo kot zdravilo;

(f)  imetnik dovoljenja za promet s cepivom ali proizvajalec cepiva;

(g)  število cepljenj/odmerkov od potrebnih;

(h)  datum cepljenja, z navedbo datuma posameznih prejetih odmerkov in zadnjega prejetega odmerka;

(i)  država članica cepljenja;

(j)  izdajatelj potrdila;

(k)  veljavnost potrdila do (največ [eno leto] po datumu cepljenja);

2.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o testu:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  ciljna bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic;

(d)  vrsta testa;

(e)  vrsta vzorca (npr. nosno-žrelni, žrelni);

(f)  ime testa (neobvezno za test NAAT);

(g)  proizvajalec testa (neobvezno za test NAAT);

(h)  datum in čas odvzema testnega vzorca;

(i)  datum in čas rezultata testa (neobvezno za hitri antigenski test);

(j)  rezultat testa;

(k)  testni center ali kraj izvedbe testa;

(l)  država članica testiranja;

(m)  izdajatelj potrdila;

(n)  potrdilo velja do (največ [72 ur] od odvzema vzorca za test NAAT in [24 ur] od odvzema vzorca za hitri test antigena);

3.  Podatkovna polja, ki jih je treba vključiti v potrdilo o preboleli bolezni:

(a)  ime: priimek(-mki) in ime(na), po tem vrstnem redu;

(b)  datum rojstva;

(c)  bolezen ali povzročitelj, bodisi COVID-19 ali SARS-CoV-2 ali ena od njegovih različic, ki jo je prebolel državljan;

(d)   bolezen ali povzročitelj, ki ga je prebolel državljan;

(e)   datum prvega pozitivnega rezultata testa NAAT;

(f)   datum serološkega testa ali testa na protitelesa;

(g)   država članica testiranja;

(h)   izdajatelj potrdila;

(i)   veljavnost potrdila od;

(j)   veljavnost potrdila do (največ [90 dni] po datumu prvega pozitivnega rezultata testa).

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77). (2) UL L 337, 14.10.2020, str. 3. (3) Na voljo na spletnem naslovu: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement. (4) UL C 96I, 24.3.2020, str. 1. (5) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (6) https://www.europol.europa.eu/early-warning-notification-illicit-sales-of-false-negative-covid-19-test-certificates (7) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70). (8) Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/trust-framework_interoperability_certificates_en.pdf. (9) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45). (10) Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1). (11) Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/vaccination-proof_interoperability-guidelines_en.pdf. (12) https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/TestingStrategy_Objective-Sept-2020.pdf (13) UL L 392, 23.11.2020, str. 63. (14) UL C 24, 22.1.2021, str. 1. (15) https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf (16) https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Guidance-for-discharge-and-ending-of-isolation-of-people-with-COVID-19.pdf (17) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1). (18) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (19) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (20) UL L 123, 12.5.2016, str. 1. (21) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). (22) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES, UL L 257, 28.8.2014, str. 73. (23) Priporočilo Sveta o skupnem okviru za uporabo in validacijo hitrih antigenskih testov ter vzajemno priznavanje rezultatov testov na COVID-19 v EU 2021/C 24/01, UL C 24, 22.1.2021, str. 1).