Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2020/2141(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0044/2021

Predložena besedila :

A9-0044/2021

Razprave :

PV 27/04/2021 - 8
CRE 27/04/2021 - 8

Glasovanja :

PV 28/04/2021 - 2
PV 28/04/2021 - 13
CRE 28/04/2021 - 13
PV 29/04/2021 - 19

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0165

Sprejeta besedila
PDF 359kWORD 108k
Četrtek, 29. april 2021 - Bruselj
Razrešnica 2019: splošni proračun EU – Evropski parlament
P9_TA(2021)0165A9-0044/2021
Odločitev
 Resolucija

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament (2020/2141(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2019 (COM(2020)0288 – C9-0221/2020)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019, skupaj z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(6) in zlasti členov 260, 261 in 262,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 10 decembra 2018 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta in zlasti člena 34,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0044/2021),

A.  ker je predsednik 24. junija 2020 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2019;

B.  ker je generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 17. junija 2020 potrdil, da lahko razumno zagotovi, da so bila sredstva, dodeljena v proračun Parlamenta, porabljena v predvidene namene, skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in da vzpostavljeni kontrolni postopki nudijo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij;

C.  ker je Računsko sodišče po reviziji navedlo, da pri posebni oceni upravnih in drugih odhodkov za leto 2019 ni odkrilo hujših pomanjkljivosti v letnih poročilih o dejavnostih ter v notranjih kontrolnih sistemih institucij in organov, ki jih je pregledalo, kot zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 2018/1046;

D.  ker člen 262(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici;

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 67, 7.3.2019, str. 1.
(2) UL C 384, 13.11.2020, str. 1.
(3) UL C 239, 20.7.2020, str. 1.
(4) UL C 377, 9.11.2020, str. 13.
(5) UL C 384, 13.11.2020, str. 180.
(6) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.


2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament (2020/2141(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 100, člena 104(3) in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0044/2021),

A.  ker je računovodja Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: Parlament) v potrditvi končnega zaključnega računa dal razumno zagotovilo, da računovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih predstavljajo pošteno sliko finančnega stanja, rezultatov poslovanja in denarnih tokov Parlamenta;

B.  ker je bilo upravi Parlamenta po običajnem postopku poslanih 192 vprašanj in ker je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prejel pisne odgovore in javno razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja, direktorja organa za evropske politične stranke in fundacije (v nadaljevanju: organ) ter notranjega revizorja;

C.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje Parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2019 znašal 1.996.978.262 EUR oziroma 18,5 % razdelka V večletnega finančnega okvira(1), predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2019, kar je 2,4-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2018 (1.950.687.373 EUR);

2.  je seznanjen, da so skupni prihodki, vknjiženi do 31. decembra 2019, znašali 207.521.070 EUR (v primerjavi s 193.998.910 EUR leta 2018), vključno s 36.566.236 EUR namenskih prejemkov (v primerjavi s 30.783.590 EUR leta 2018);

3.  poudarja, da so štiri poglavja predstavljala 67,8 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Člani institucije), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20

(Stavbe in z njimi povezani stroški) ter poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč), kar kaže na veliko togost večine odhodkov Parlamenta;

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2019:

(a)  Razpoložljiva odobrena sredstva (v EUR)

odobrena sredstva za leto 2019:

1.996.978.262

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2018:

---

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2018:

299.095.028

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v letu 2019:

36.566.236

namenski prejemki, preneseni iz leta 2018:

49.010.988

skupaj:

2.381.650.514

(b)  Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2019 (v EUR)

obveznosti:

2.332.411.812

izvršena plačila:

2.035.068.314

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

306.712.540

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

---

razveljavljena odobrena sredstva:

38.744.124

(c)  Proračunski prihodki (v EUR)

prejeti v letu 2019:

207.521.070

(d)  Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2019 (v EUR)

1.685.376.397

5.  poudarja, da so bile obveznosti prevzete za 98,8 % odobrenih sredstev v proračunu Parlamenta v skupni višini 1.973.232.524 EUR, delež razveljavljenih sredstev pa je znašal 1,2 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila dosežena zelo visoka stopnja izvrševanja proračuna, tako kot že v prejšnjih letih; ugotavlja, da so skupna plačila znašala 1.698.971.864 EUR in da je bila stopnja njihovega izvrševanja 86,1 %;

6.  poudarja, da so bila razveljavljena odobrena sredstva za leto 2019, ki so znašala 23.745.738 EUR, povezana predvsem z odhodki za nepremičnine, pa tudi z osebnimi prejemki in drugimi pravicami;

7.  je seznanjen, da je bilo v proračunskem letu 2019 v skladu s členoma 31 in 49 finančne uredbe odobrenih osemnajst prerazporeditev, ki so skupaj znašale 76.028.316 EUR oziroma 3,8 % končnih odobrenih sredstev; ugotavlja, da se je 45,3 % prerazporeditev nanašalo na nepremičninsko politiko Parlamenta, sredstva pa so bila namenjena zlasti letnemu financiranju gradbenega projekta Adenauer; ugotavlja, da so prerazporeditve zaradi prelaganja odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije dosegle 25 %;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2019 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

8.  želi spomniti, da Računsko sodišče za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne in z njimi povezane odhodke sodijo odhodki za človeške vire (plače, dodatki in pokojnine), ki predstavljajo 60 %, ter odhodki za nepremičnine, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

9.  je seznanjen, da revizije na splošno kažejo, da za upravne odhodke ni značilna visoka stopnja napake; ugotavlja tudi, da na podlagi treh količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira ni presegla praga pomembnosti;

10.  je seznanjen s posebno ugotovitvijo o Parlamentu iz letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče odkrilo napako pri plačilu eni od evropskih političnih strank, in sicer niso bila upoštevana pravila za upravičenost do izplačila, natančneje, niso bili priloženi pogodbeni dokumenti v pisni obliki in dokazila o dejansko nastalih stroških; obžaluje, da je Računsko sodišče o podobnih pomanjkljivostih pri transakcijah političnim skupinam in eni od evropskih političnih strank poročalo tudi v letnih poročilih za 2014, 2015 in 2016; poziva k večji preglednosti pri izmenjavi informacij, da se v prihodnje prepreči ponovitev tovrstnih situacij; ugotavlja pa, da se je stanje v zadnjih letih precej popravilo, čeprav vedno obstaja možnost za dodatne izboljšave;

11.  je seznanjen z odgovorom Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem, v katerem so bili ponovno pregledani in obravnavani posamezni primeri, na katere je opozorilo Računsko sodišče; opominja, da je uprava Parlamenta sicer odredbodajalec pri izplačilu nepovratnih sredstev evropskim političnim strankam, vendar ni odgovorna za njihove dejanske odhodke, stranke pa morajo same poskrbeti tudi za zakonitost in pravilnost svojih transakcij; ugotavlja, da je Parlament evropskim političnim strankam posredoval obsežne informacije in smernice o vprašanjih, v zvezi s katerimi so se že prej pojavile težave; poziva Računsko sodišče, naj redno preverja porabo evropskih političnih strank;

Letno poročilo notranjega revizorja

12.  ugotavlja, da je notranji revizor na seji pristojnega odbora 16. novembra 2020 predstavil svoje letno poročilo ter opisal revizije za izjavo o zanesljivosti, ki jih je opravil in o katerih je poročal in ki so se v letu 2019 nanašale na naslednje teme:

   revizija javnih naročil in izvajanja pogodb v gostinskem sektorju (generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO));
   revizija skupin obiskovalcev (generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM));
   revizija nadomestila za parlamentarno pomoč v povezavi z lokalnimi pomočniki (generalni direktorat za finance (GD FINS));
   prvo poročilo o reviziji informacijskih sistemov: upravljanje identitet in dostopa;
   revizija financiranja evropskih političnih strank in fundacij (GD FINS);
   predhodni pregled okvira Parlamenta za varstvo podatkov;
   spremljanje nedokončanih ukrepov iz poročil o notranji reviziji – fazi 1 in 2 v letu 2019;

13.  pozdravlja in podpira naslednje ukrepe, o katerih se je notranji revizor zaradi zagotavljanja zanesljivosti dogovoril z odgovornimi generalnimi direktorati oziroma se o njih še dogovarja:

   kar zadeva revizijo javnih naročil in izvajanja pogodb v gostinskem sektorju (GD INLO): doseganje ciljev notranje kontrole predvsem z daljšimi roki za postopke javnega naročanja, ki bodo sorazmerni z zapletenostjo specifikacij; jasnejše, ustreznejše in točnejše razpisne specifikacije; transparentno ocenjevanje ponudb na podlagi objavljenih meril, ki je tudi ustrezno dokumentirano; preverjanje priložnostnih koncesijskih pogodb pri pravni službi; spreminjanje koncesijskih pogodb mora biti obvezno skladno s pravili; izboljšano spremljanje upravljanja in poročanje (Parlament ponavlja, da so omenjeni ukrepi bistveni, da bodo postopki javnega naročanja pritegnili več ponudb, s čimer bo konkurenca večja, kakovost storitev pa se bo sčasoma izboljšala); poudarja, da je pomembno upoštevati merila za okoljsko trajnostnost in socialne dejavnike;
   kar zadeva skupine obiskovalcev: večja zanesljivost pri pravilnosti plačil in učinkovitosti izvajanja pravil o finančnih prispevkih, vključno z boljšo opredelitvijo upravičenih stroškov in obdobja upravičenosti; ustreznejše in učinkovitejše predhodne in naknadne kontrole povračil stroškov; popolna skladnost z veljavnimi pravili pri kritju stroškov skupin obiskovalcev; ukrepi za neokrnjeno izvedbo programa za skupine obiskovalcev;
   kar zadeva prvo poročilo o reviziji informacijskih sistemov: upravljanje identitet in dostopa, pri čemer je treba čim bolj omejiti privilegirane pravice za dostop do infrastrukture UNIX/LINUX za tako imenovane napredne uporabnike; strožji nadzor nad dostopom na osrednji ravni za vzorčene ključne aplikacije; uvedba varnostnih postopkov za privilegirane račune, da bo mogoče opredeliti pravila za nadzor dostopa;
   kar zadeva revizijo nadomestila za parlamentarno pomoč (GD FINS), ki je bila osredotočena na regulativno skladnost in dobro finančno poslovodenje v postopkih za kritje izdatkov za lokalno parlamentarno pomoč: predvsem možni ukrepi v zvezi s poklicnimi in pogodbenimi obveznostmi plačilnih posrednikov ter njihovimi letnimi obračuni;
   kar zadeva prvo fazo revizije financiranja evropskih političnih strank in fundacij (GD FINS), ki je bila osredotočena na postopek registracije evropskih političnih strank in fundacij ter spremljanje njihove upravičenosti: ustrezno sodelovanje med organom in odredbodajalcem Parlamenta ter praktični vidiki izvajanja glavne zakonodaje;
   kar zadeva predhodni pregled okvira Parlamenta za varstvo podatkov, ki je bil sprejet v sklopu delovnega programa za notranjo revizijo za leto 2020 in je bil osredotočen na skladnost omenjenega okvira z Uredbo (EU) 2018/1725(2): uvedba trajne upravljavske strukture, ki bo jamčila za izpolnjevanje obveznosti pri upravljanju osebnih podatkov, vključno z ukrepi za varstvo teh podatkov; zanesljivo in dosledno poročanje o upravljanju osebnih podatkov v instituciji;

14.  ugotavlja, da je bilo v postopku spremljanja v letu 2019 zaključenih 36 izmed 93 nedokončanih ukrepov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je poleg teh potrjenih ukrepov ostalo še 124 nedokončanih ukrepov iz revizijskih poročil, med drugim tisti, katerih izvajanje še ni načrtovano, in da je 62 izmed teh ukrepov namenjenih odpravi pomembnih tveganj; pričakuje, da se bodo generalni sekretariati potrudili, da bi čim prej dokončali ukrepe, s katerimi zamujajo, in da bodo novi ukrepi uvedeni v dogovorjenih rokih; poziva generalnega sekretarja, naj organu za podelitev razrešnice poroča o dokončanju preostalih ukrepov med svojo predstavitvijo v Odboru za proračunski nadzor v oktobru in novembru 2021;

Ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2018

15.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2018, ki jih je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor prejel 21. septembra 2020, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2018 ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

16.  obžaluje, da v odgovor na nekatera priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2018 niso bili sprejeti vsi ukrepi in da v dokumentu o nadaljnjem ukrepanju na osnovi razrešnice ni nobenega pojasnila v zvezi s tem; poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu posreduje vse zahteve za ukrepanje, vključene v letne resolucije o razrešnici, pripravi akcijski načrt za obravnavo in spremljanje priporočil ter vključi rezultate tega postopka v letna poročila o dejavnostih; poudarja, da bi morala generalni sekretar in podpredsednik, pristojen za proračun, redno razpravljati z Odborom za proračunski nadzor o vprašanjih v zvezi s proračunom Parlamenta in njegovim izvrševanjem; meni, da bi redne razprave morale potekati med letom, in ne samo v postopku razrešnice; znova poziva predsedstvo, naj poveča preglednost postopka odločanja, zlasti ko gre za pravočasno objavljanje ustreznih dokumentov in informacij na spletnem mestu;

17.   izraža priznanje za sprejete ukrepe, da bi se olajšal prehod na novega ponudnika storitev za otroške jasli Parlamenta; poziva pristojne službe, naj stalno spremljajo delo nove ekipe, da bi zagotovile zadovoljivo raven storitev, med drugim zadostno število vzgojiteljev na otroka;

18.  obžaluje, da niso bili sprejeti nadaljnji ukrepi v zvezi s prostovoljnim pokojninskim skladom, saj je več vplačnikov v ta sklad izpodbijalo sklep predsedstva z dne 10. decembra 2018 pred Sodiščem Evropske unije; poziva generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor nemudoma obvesti o sodbi Sodišča Evropske unije;

19.  pozdravlja dejstvo, da so se gotovinska plačila občutno zmanjšala in da so poslanci izkoristili možnost iz dopolnjenih pravil, namreč da finančno odgovornost za sponzorirane obiske z akreditiranih parlamentarnih pomočnikov prenesejo na strokovnjake, tj. plačilne posrednike in potovalne agencije; vseeno z zaskrbljenostjo ugotavlja, da generalni sekretar še ni predložil ocene novih pravil, in poziva k njeni pripravi; poudarja, da bi se bilo treba pri pripravi takšnih ocen posvetovati z notranjim revizorjem glede obstoječih postopkov;

20.  obžaluje premalo uravnoteženo zastopanost spolov med vodilnimi uslužbenci v upravi Parlamenta; je seznanjen s pozitivnimi premiki pri tem vprašanju in pozdravlja nove cilje; priznava, da je treba to vprašanje nenehno spremljati;

21.   želi spomniti na resolucijo o razrešnici za leto 2018, v kateri predsedstvo poziva, naj poveča število invalidov, zaposlenih v upravi Parlamenta;

22.  znova poziva generalnega sekretarja, naj vztraja pri dejanski geografski uravnoteženosti v smislu sorazmerne zastopanosti vseh držav članic na vseh ravneh, tudi na najvišjih vodstvenih položajih; je seznanjen s težavami, s katerimi se Parlament sooča pri zaposlovanju ljudi iz nekaterih držav; poudarja, da je treba povečati privlačnost Parlamenta kot delodajalca v vseh državah članicah;

23.   pozdravlja obvestilo generalnega sekretarja o obravnavi invalidnosti v upravi Evropskega parlamenta; opozarja, da je treba v sedanjem zakonodajnem obdobju uresničiti še deset zavez iz obvestila na področju digitalnega in fizičnega dostopa; poziva, naj se organ za podelitev razrešnice še naprej obvešča o doseženem napredku;

24.  opominja, da člen 11 poslovnika poročevalcem, poročevalcem v senci in predsednikom odborov po novem nalaga obveznost, da v svojih poročilih objavljajo informacije o sestankih s predstavniki interesnih skupin; je zadovoljen, da je z novim zakonodajnim sklicem na spletišču Parlamenta na voljo potrebna infrastruktura, da lahko poslanci objavljajo načrtovana srečanja z zainteresiranimi predstavniki in tako prispevajo k preglednosti; ugotavlja, da je 324 od skupno 705 poslancev do 1. decembra 2020 na spletišču Parlamenta objavilo vsaj eno srečanje s predstavniki interesnih skupin; kljub temu se zavzema za boljšo dostopnost in večjo uporabnost tega orodja, pa tudi za opozarjanje poročevalcev, poročevalcev v senci in predsednikov odborov o obveznosti objavljanja teh informacij, kar bo prispevalo k odprtosti in transparentnosti Parlamenta ter njegovi odgovornosti do državljanov;

25.  ponovno poudarja, da je predsednik Parlamenta parlamentarnim službam naročil, naj orodje spremenijo tako, da bo prijaznejše uporabnikom, pri čemer je najbolj pomembno, da ga povežejo z registrom za preglednost in zakonodajnim observatorijem; poziva Parlament, naj nemudoma izvede te spremembe;

Splošne teme

26.  je seznanjen z izmenjavo mnenj med podpredsednikom, pristojnim za proračun, generalnim sekretarjem in člani Odbora za proračunski nadzor v navzočnosti notranjega revizorja in direktorja organa za evropske politične stranke in fundacije, ki je v postopku podelitve razrešnice Parlamentu za leto 2019 potekala 16. novembra 2020;

27.  opozarja, da je bilo delo Parlamenta v letu 2019 zaradi evropskih volitev maja 2019 razdeljeno na dva dela, in sicer na sprejemanje zakonodaje v prvi polovici in na začetek novega parlamentarnega obdobja v drugi polovici leta;

28.  ugotavlja, da je v devetem sklicu Parlamenta 61 % novih poslancev, kar je precej več kot v preteklosti in več kot predvidenih 50 %, kar je bila osnova za proračun Parlamenta za leto 2019;

29.  opominja, da so tri preložitve izstopa Združenega kraljestva iz Unije v letu 2019 pomembno vplivale na proračun Parlamenta za leto 2019; poudarja, da je bilo treba plače in nadomestila britanskih poslancev in njihovih pomočnikov izplačevati dlje, kot je bilo prvotno predvideno, kar je vodilo k precej večjemu številu proračunskih prerazporeditev in povezanih stroškov v proračunu Parlamenta; pozdravlja prilagodljivost generalnega direktorata za kadrovske zadeve (GD PERS) pri upravljanju pogodb o zaposlitvi akreditiranih parlamentarnih pomočnikov britanskih poslancev;

30.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je služba za akreditirane parlamentarne pomočnike uveljavila kot enotno okence za celoten postopek zaposlovanja teh pomočnikov, da je GD PERS pomagal pri uvajanju in vključevanju novih poslancev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov po volitvah, njegova posebna delovna skupina za volitve 2019 pa je uspešno vodila prehod med parlamentarnima obdobjema, tako da je bilo pred prvim zasedanjem devetega zakonodajnega sklica Parlamenta sklenjenih že 1292 pogodb o zaposlitvi akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (tj. za 93 % poslancev), do izteka leta pa jih je bilo sklenjenih še 2017;

31.  obžaluje, da so imeli poslanci težave pri zaposlovanju svojih pomočnikov na začetku parlamentarnega obdobja zaradi povečane aktivnosti GD PERS; poziva, naj se na začetku vsakega novega mandata upravni oddelki, odgovorni za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, kadrovsko okrepijo, in sicer dokler traja visoka delovna obremenitev, dokler poslanci zaposlujejo pomočnike in dokler se zagotavlja obsežno predhodno usposabljanje;

32.  znova poudarja, da je treba izvajati določbe kadrovskih predpisov v zvezi z rokom za oddajo vloge za nadomestilo za selitev pod enakimi pogoji za vse kategorije uslužbencev; poziva GD PERS, naj preuči predvsem primere nekdanjih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, pri katerih zakonski rok ob koncu parlamentarnega obdobja julija 2019 ni bil pravilno uporabljen;

33.  izraža priznanje, da je kadrovska služba prevzela nove naloge v zvezi s praktikanti poslancev, potem ko je predsedstvo 2. julija 2019 sprejelo sklep o izboljšanju okvira za njihovo zaposlovanje;

34.  pozdravlja uspešno prenovo delovnega okolja poslancev v Bruslju in Strasbourgu v letu 2019; izraža priznanje, ker je bila obnova vseh poslanskih pisarn v Bruslju (1 zasebna pisarna na poslanca + 2 pisarni za uslužbence) in v Strasbourgu (1 zasebna pisarna + 1 pisarna za uslužbence) dokončana v rekordnem času in pred rokom, pa tudi s proračunom, ki je bil dodeljen za ta dela, povrhu tega pa je bilo nameščeno novo pohištvo, vključno z integriranimi rešitvami IT, za nižje stroške, kot je bilo predvideno; ugotavlja, da so bile nove pisarne za poslance in politične skupine razporejene tako, da je bil razpoložljiv pisarniški prostor čim učinkoviteje izkoriščen; obžaluje, da so poslanci nekaterih političnih skupin zaradi tega razpršeni po več stavbah in nadstropjih brez logične povezave, s čimer je motena enotnost političnih skupin; obžaluje tudi, da so se zaradi tega nekateri preselili v zunanje stavbe, ki niso več povezane z glavnimi dejavnostmi Parlamenta, kar je povzročilo strukturno ločitev uslužbencev od svojih poslancev; ugotavlja, da ima stavba Trèves 1 malo storitev in da bi bilo treba prednost nameniti iskanju rešitev za povezavo z glavnimi stavbami;

35.  ugotavlja, da sta delo in glasovanje na daljavo zdaj eden od načinov dela poslancev v Parlamentu; poziva predsedstvo, naj preuči možnosti in stroške takšnega dela tudi v prihodnje za vse poslance, ki to želijo, da se bodo lahko v tako imenovanih hibridnih tednih udeleževali tako sej v državi izvolitve in kot sestankov z drugimi poslanci v Bruslju; vseeno meni, da fizične navzočnosti v prostorih Parlamenta ni mogoče povsem nadomestiti z delom na daljavo;

36.  obžaluje, da ni sistema, ki bi poslancem, začasno odsotnim iz upravičenih razlogov, na primer porodniškega, starševskega ali dolgotrajnega bolniškega dopusta oziroma dopusta za oskrbovanje, omogočal, da bi še naprej izvajali svoje osnovne naloge, predvsem sodelovali v razpravah in glasovali; meni, da je to v nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije, saj se tako pošilja sporočilo, da lahko izvolitev kandidatke pomeni, da bo funkcija zastopanja za nekaj časa prekinjena; poziva predsedstvo, naj razišče možnosti za sodelovanje na daljavo v prihodnosti in nadomeščanje poslancev na starševskem dopusti in v zgoraj omenjenih primerih; poziva k spremembi člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (akt o evropskih volitvah), da bi odpravil težavo v zvezi s starševskim dopustom; poziva predsedstvo, naj spremeni člene;

37.  opozarja, da bi bilo treba poslancem uradnikom in drugim uslužbencem Unije podeliti prepustnico Evropske unije na osnovi pogojev iz Uredbe (EU) št. 1417/2013(3); spominja, da člen 3 poslovnika poslancem daje pravico, da zaprosijo za prepustnico Unije, s katero se lahko prosto gibajo po državah članicah, ki to prepustnico morajo priznati kot veljavno potno listino, in drugih državah, ki se za to odločijo; obžaluje poročila nekaterih poslancev, da nekatere države članice prepustnice ne priznavajo kot potovalnega dokumenta; poziva Parlament, naj razišče te primere in se uskladi s pristojnimi organi, da poslanci ne bodo omejeni pri prostem gibanju, kadar potujejo na seje Parlamenta oziroma se z njih vračajo;

38.  priznava, da je sporazum med Parlamentom, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij prinesel finančne in upravne koristi, ki prispevajo k dobremu finančnemu poslovodenju teh institucij; znova pa poudarja, da je po mnenju odborov ta sporazum neuravnotežen in ga Parlament ne spoštuje v celoti; meni, da bi bilo treba s podaljšanjem ali revizijo sedanjega sporazuma rešiti vsa odprta vprašanja; poziva zadevne institucije, naj Odboru Parlamenta za proračunski nadzor skupaj poročajo o sporazumu in njegovi reviziji, ki pravkar poteka;

Komunikacija in volitve

39.  podpira način, kako je Parlament povečal prepoznavnost evropskih volitev z gradnjo široke mreže medijev, partnerjev in prostovoljcev, ki so oblikovali javno mnenje v lastnih mrežah, ter animiranjem in sodelovanjem z njimi; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila volilna udeležba na evropskih volitvah leta 2019 v nekaterih državah še vedno prenizka; meni, da bi morala kampanja za prepoznavnost evropskih volitev in vloge Parlamenta v zakonodajnem postopku potekati stalno in se osredotočati predvsem na te države;

40.  pozdravlja, da se je volitev udeležilo 50 % volilnih upravičencev v Uniji, in z zadovoljstvom ugotavlja, da se je udeležba povečala prvič od prvih neposrednih volitev leta 1979; obžaluje pa, da za razliko od volitev leta 2014 sistem vodilnih kandidatov za imenovanje predsednika Komisije ni bil upoštevan; ugotavlja, da sistem prispeva k preglednosti in odgovornosti Komisije do Parlamenta; ugotavlja, da je predsednica Evropske komisije v političnih usmeritvah priznala, da so na tem področju potrebne izboljšave; poudarja, da je treba, kot je zapisano v teh smernicah, pregledati način imenovanja in izvolitve voditeljev institucij;

41.  poudarja, da mora evropski volilni proces postati dostopnejši za invalide;

42.  ugotavlja, da so morale evropske volitve potekati tudi v Združenem kraljestvu, zato je Parlament komunikacijsko kampanjo izvajal tudi tam;

43.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) v letu 2019 813 zaposlenih in da je upravljal 5,3 % skupnega proračuna Parlamenta;

44.  meni, da je obveščanje državljanov Unije o politični naravi Parlamenta in delu, ki ga opravljajo njegovi poslanci, pomembnejše kot kdaj prej; spodbuja prizadevanja Parlamenta in GD COMM za obveščanje medijev, deležnikov in splošne javnosti o Parlamentu, njegovih pristojnostih, odločitvah in dejavnostih; poziva GD COMM, naj si še naprej prizadeva, da bi bilo spletišče Parlamenta bolj dostopno, intuitivno, skladno in uporabniku prijazno, saj je bistveno za približevanje institucije državljanom;

45.  ugotavlja, da je predsedstvo GD COMM naložilo, naj državljane po vsej Uniji obvešča o prihajajočih volitvah, da bi se povečala demokratična udeležba; pozdravlja dejstvo, da sta volilna kampanja in informacijska akcija Parlamenta v letu 2019 prispevali k najvišji volilni udeležbi v 20 letih; podpira inovativno institucionalno komunikacijsko strategijo Parlamenta za evropske volitve 2019, ki naj bi ljudi ozaveščala o volitvah in jih spodbudila k udeležbi na njih; ugotavlja, da je strategija temeljila na tesnejših odnosih z mediji in vzpostavitvi zanesljive mreže partnerjev; meni, da je za Parlament zelo pomembno, da ohranja stike z državljani Unije prek različnih komunikacijskih kanalov, ne samo v volilnem letu, temveč skozi celotno zakonodajno obdobje; poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije z obstoječimi kanali in okrepiti sodelovanje s pisarnami Evropskega parlamenta za stike, da bi se izognili podvajanju in učinkovito uporabili davkoplačevalski denar;

46.  je globoko zaskrbljen zaradi spletišča EP Today ter zavajajoče rabe imena Parlamenta in simbolov Unije na njem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v projektu EUvsDisinfo ugotovljeno, da je 99 % člankov, ki so bili objavljeni na tem spletišču, izviralo iz drugih spletnih mest, kot sta Voice of America in Russia Today; je zaskrbljen, ker je nadaljnja preiskava nevladne organizacije EU DisinfoLab razkrila obsežno operacijo, ki je bila 15 let uspešno usmerjena proti Uniji, v njej pa je bilo udeleženih več kot 750 lažnih lokalnih medijev in več kot 10 nevladnih organizacij, ki že leta ne obstajajo več; je zaskrbljen, da je tej operaciji uspelo doseči in vključiti poslance, še preden je bila odkrita in raziskana; poziva GD COMM, naj se uskladi z Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo ter ukrepa v zvezi s tem;

47.  ugotavlja, da so bili pred in med volitvami vsi pomembni deležniki Parlamenta redno obveščeni o dezinformacijah in grožnjah Parlamentu s strani subjektov in akterjev, ki so skušali spodkopati enotnost in evropsko demokracijo; poziva Parlament, naj odločno ukrepa proti dezinformacijam z rednim obveščanjem in opozarjanjem, za poslance, uslužbence in obiskovalce pa organizira ustrezno usposabljanje in ozaveščanje; poziva ga, naj še izboljša zunanjo komunikacijo o svojih dejavnostih;

48.  v kontekstu decentralizirane volilne kampanje opominja na vlogo pisarn Evropskega parlamenta za stike, ki so povečale svoje ekipe za stike z mediji, da bi lahko bolje nagovarjale državljane in medije, sklenile pa so tudi partnerstva z deležniki in oblikovalci mnenja, da bi dosegle nova občinstva, zlasti generacijo mladih; poziva, naj pisarne za stike v državah članicah dejavno vlogo ohranijo skozi celotno zakonodajno obdobje;

49.  izraža zaskrbljenost v zvezi s preiskavo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o tem, da je Parlament za obdelavo osebnih podatkov pri dejavnostih, povezanih z evropskimi volitvami leta 2019, najel podjetje za politično kampanjo s sedežem v Združenih državah Amerike; ugotavlja, da je preiskava o tem, kako Parlament sodeluje s podjetjem NationBuilder, privedla do prvega opomina Evropskega nadzornika za varstvo podatkov instituciji Unije zaradi kršitve člena 29 Uredbe (EU) 2018/1725, med drugim zaradi izbire in odobritve podizvajalcev za obdelavo podatkov, ki jih je najelo podjetje NationBuilder; nadalje ugotavlja, da je nadzornik izdal še en opomin, ker Parlament ni objavil skladne politike o varstvu osebnih podatkov za spletno mesto „tokratgremvolit“ v roku, ki ga je določil Evropski nadzornik za varstvo podatkov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Parlament v obeh primerih ravnal v skladu s priporočili nadzornika; se strinja z izjavami Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o grožnji, ki jo predstavlja spletna manipulacija, in o tem, da so stroga pravila o varstvu podatkov bistvena za demokracijo, zlasti v digitalni dobi;

50.  je seznanjen s postavkami odhodkov v letu 2019, ki so razčlenjene takole:

Odhodkovna postavka

Odhodki v letu 2019

Stroški zaposlenih

24.293.036 EUR

Stroški nepremičnin

11.051.311 EUR

Stroški varovanja

1.586.598 EUR

Stroški komuniciranja

11.906.438 EUR

Skupaj

49.137.382 EUR

51.  ugotavlja, da je predsedstvo na sestanku 11. februarja 2019 potrdilo, da pisarna Parlamenta v Londonu ne bo zaprta; je seznanjen, da je 5. oktobra 2020 potrdilo, da bo do konca leta 2020 zaprt lokalni urad v Edinburgu; se zaveda, da bosta parlamentarna pisarna za stike in delegacija Evropske unije v Združenem kraljestvu še naprej imeli ključno vlogo, ko bo Parlament ponujal storitve poslancev v delegacijah v Združeno kraljestvo, prav tako pa bosta ohranjali stike z državljani, civilno družbo, vlado, parlamentarnim okoljem in mediji v tej državi; v zvezi s tem ugotavlja, da pisarna za stike v Združenem kraljestvu sodeluje z delegacijo Evropske unije v skladu z ustreznimi pristojnostmi Parlamenta in Evropsko službo za zunanje delovanje; opozarja, da bi bilo treba status in samostojnost uslužbencev Parlamenta v Združenem kraljestvu zagotoviti v skladu z modelom, ki se je uveljavil v primeru urada v Washingtonu in ki uspešno deluje; zato obžaluje, da vlada Združenega kraljestva ni priznala polnega diplomatskega statusa veleposlaniku Evropske unije v Združenem kraljestvu; poziva predsedstvo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj z britanskimi oblastmi poiščeta praktično rešitev, da bi se uslužbencem Parlamenta, ki dela v pisarni za stike v Londonu, dodelil diplomatski status;

52.  znova spominja na že lani izraženo zaskrbljenost zaradi sklepa predsedstva z dne 11. februarja 2019 v zvezi s parlamentarno podporo misiji Evropske unije pri združenju ASEAN v Džakarti, delegaciji Evropske unije pri Afriški uniji v Adis Abebi in delegaciji Evropske unije pri Združenih narodih v New Yorku; poudarja, da morajo biti vsi novi sklepi sprejeti na podlagi temeljite analize stroškov in koristi, in opozarja, da bi bilo treba glede na posebno naravo te parlamentarne podpore Odboru za proračunski nadzor posredovati podrobne informacije; obžaluje, da še niso bili oblikovani merljivi kazalniki za ocenjevanje letne uspešnosti v okviru cikla strateškega načrtovanja, spremljanja in poročanja Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, naj nujno opravi to oceno in jo, ko bo na voljo, predstavi Odboru za proračun in Odboru za proračunski nadzor;

53.  poudarja, da je treba ponovno oživiti kulturo razprav v Parlamentu; pozdravlja odločitev, da se od poslancev zahteva, da govorijo pred poslanci za govorniškim pultom; meni, da je mogoče kulturo razprav izboljšati tudi tako, da se poišče dovolj časa za izmenjavo argumentov in protiargumentov, na primer z razširitvijo postopka z modrim kartončkom;

Sponzorirane skupine obiskovalcev

54.  pozdravlja dejstvo, da si Parlament zelo prizadeva razširiti in izboljšati storitve za obiskovalce; izraža priznanje za izjemen obisk v letu 2019, ko si je prostore Parlamenta ogledalo kar 1,5 milijona obiskovalcev, pri čemer se je delež mladih povečal za 26 % v primerjavi z letom 2018;

55.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so januarja 2017 začela veljati nova pravila predsedstva o sprejemu skupin obiskovalcev in da so vse leto 2019 potekale revizije skupin obiskovalcev, decembra 2019 pa je bil GD COMM predlagan akcijski načrt za izboljšanje okvira upravljanja in kontrole ter regulativnega okvira za povračilo stroškov skupin obiskovalcev; vseeno poudarja, da ne bi smeli zanemariti namena skupin obiskovalcev, namreč seznanjanja državljanov s Parlamentom, njegovimi nalogami in odnosi z drugimi institucijami Unije, delovanjem Unije in njenim okoljem, tudi gostiteljskimi mesti;

56.  ugotavlja, da so 1. januarja 2017 začela veljati revidirana pravila o plačevanju finančnih prispevkov sponzoriranim skupinam obiskovalcev; opominja, da so vodje skupin v skladu z načelom nepridobitnosti iz teh pravil dolžni vrniti neporabljena finančna sredstva, potem ko službe Parlamenta potrdijo finančno izjavo; želi več zagotovil, da se pri upravljanju sponzoriranih skupin obiskovalcev strogo spoštujejo veljavna pravila, vključno s postopkom povračila stroškov za invalidne obiskovalce; ponovno poziva, naj se odpravi možnost imenovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za vodje skupin, s čimer se bo finančna odgovornost za sponzorirane obiske dodelila izključno članu skupine ali strokovnjakom, tj. plačilnim posrednikom ali potovalnim agencijam;

57.  spominja, da je notranji revizor Parlamenta leta 2019 začel revizijo izvajanja novih pravil in da je leta 2020 predložil svoje ugotovitve, v katerih je poudaril, da bi bilo treba finančne prispevke za skupine obiskovalcev še natančneje uskladiti z dejansko nastalimi stroški, da je treba izboljšati predhodne kontrole, ko se izplača prvi prispevek, in da bi bilo treba izboljšati tudi obstoječi sistem naknadnih kontrol; ponavlja, da bi bilo treba ugotovitve notranjega revizorja upoštevati pri ocenjevanju obstoječih postopkov in vzpostaviti strožje predhodne kontrole, da se prepreči morebitno nenadzorovano zbiranje denarja, ne da bi to kontrole zaznale; zahteva tudi podrobnejšo oceno obstoječih naknadnih kontrol;

58.  poudarja, da lahko sprejemanje sponzoriranih skupin obiskovalcev, med katerimi so tudi invalidi, povzroči dodatne stroške in zahteva višje finančne prispevke, zato priporoča predsedstvu, naj preuči možnost povečanja sredstev za kritje vseh upravičenih stroškov teh skupin;

59.  podpira dejavnosti Parlamentariuma v Bruslju, ki ga je v letu 2019 obiskalo 307.105 ljudi, kar je občutno več kot v letu 2018, in Hiše evropske zgodovine, ki je v letu 2019 sprejela 199.256 obiskovalcev, 21 % več kot v letu 2018; izreka priznanje za uspeh središč Doživi Evropo v Berlinu, Ljubljani, Strasbourgu, Helsinkih, Københavnu in Talinu; ugotavlja, da so službe Parlamenta pripravile skupen delovni program za odprtje središč Doživi Evropo v vseh državah članicah do leta 2024;

Zgradbe

60.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO) v letu 2019 609 zaposlenih in da je upravljal 12,6 % skupnega proračuna Parlamenta;

61.  je seznanjen, da je predsedstvo 11. marca 2019 sprejelo nov pristop k ponudbam nepremičninskega trga za pisarne Evropskega parlamenta za stike in središča Doživi Evropo v več državah članicah;

62.  se zaveda pomena nepremičninske politike, zlasti dokončanja še zadnjih montažnih del v stavbi Montoyer 63 v Bruslju, ki je bila dana v uporabo v letu 2019, pa tudi projekta Adenauer v Luxembourgu, ki naj bi bil dokončan do izteka junija 2023; je seznanjen, da je Odbor za proračun leta 2019 za vnaprejšnje financiranje tega projekta odobril prerazporeditev 31 milijonov EUR neporabljenih sredstev, kar izključuje stroške upravljanja projekta, finančne stroške, certifikacijske organe itd. obžaluje, da je zaradi zamud pri gradnji prišlo do povišanja stroškov, in ugotavlja, da so bile transakcije z gradbenimi podjetji (povezane z zamudami pri projektu) nujne za preprečitev dodatnih zamud in stroškov (med 5 % in 15 % zneska pogodbe);

63.  ugotavlja, da je nova nepremičninska strategija za obdobje po letu 2019, ki jo je predsedstvo sprejelo aprila 2018, osredotočena na potrebe, ki jim še ni bilo ustrezno zadoščeno, med drugim prilagoditev prostorov za nove oblike srečanj (zasnova sejnih sob prilagojena zakonodajnemu trialogu), lokalno delovanje in približevanje državljanom z odprtjem središč Doživi Evropo v pisarnah Parlamenta za stike, izboljševanje varnosti stavb Parlamenta in njihova prenova, tesnejša povezanost osrednjih stavb Parlamenta, tako da se da prednost nakupovanju, ne najemu;

64.  je zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju ukrepov, ki so bili dogovorjeni z notranjim revizorjem leta 2018 in naj bi zmanjšali precejšnje preostalo tveganje v zvezi z vzdrževanjem, prenovo in uporabo stavb; poziva predsedstvo, naj sprejme celovito politiko vzdrževanja in o tem poroča organu za podelitev razrešnice; pozdravlja postopno opuščanje pogodb z zunanjimi upravitelji in prihranke, ki jih bo to prineslo;

65.  ugotavlja, da bo kmalu končana prva gradbena faza največjega nepremičninskega projekta Parlamenta – širitve stavbe Konrad Adenauer v Luxembourgu – in sicer njeno vzhodno krilo; poudarja, da so bili zaposleni Parlamenta v stolp tega krila preseljeni že jeseni 2019, v preostanek pa se bo bodo postopoma selili od novembra 2020; ugotavlja, da naj bi se gradnja zahodnega krila začela konec leta 2020 in končala leta 2023;

66.  je seznanjen, da ima Parlament številne nepremičnine, in sicer:

Stavbe v Bruslju

Stavbe v Luxembourgu

Stavbe v Strasbourgu

11 v lasti

2 v lasti

5 v lasti

4 najete

3 najete

 

659.092 m2

343.879 m2

344.283 m2

Pisarne EP za stike in lokalni uradi

 

Skupaj

37

v lasti

12

najetih

25

Površina

28.383 m2

67.  spominja, da je Parlament v letu 2020 izvedel mednarodni arhitekturni natečaj za dve rešitvi, celovito okoljsko prenovo in ponovno gradnjo stavbe Spaak; poudarja, da bi bilo treba tako pri prenovi kot pri ponovni gradnji kot vodilni merili upoštevati stroškovno in energetsko učinkovitost; pričakuje, da bo čim prej opravljena podrobna in javna ocena stroškov in energetske učinkovitosti izbranega predloga, saj naj bi izbrani arhitekt parlamentarnima odboroma za proračun in proračunski nadzor v letu 2021 predložil kratek predhodni projekt; zahteva, da se pri prenovi/ponovni gradnji upoštevajo sedanje potrebe Parlamenta, opisane v posodobljeni nepremičninski strategiji za obdobje po letu 2019; poudarja, da je treba pri prenovi/ponovni gradnji upoštevati tudi trenutne potrebe poslancev in uslužbencev zaradi nedavnih omejitev, ter nove prilagoditve, ki so nujne zaradi zdravstvenih in varnostnih vidikov;

68.  je seznanjen s sklepom predsedstva z dne 25. novembra 2019, da se do konca tega zakonodajnega obdobja (leta 2024) v vseh državah članicah odprejo središča Doživi Evropo, in izvajanjem tega sklepa v tem trenutku; poziva generalnega sekretarja, naj odbora za proračun in proračunski nadzor redno obvešča o stanju izvajanja;

69.  pozdravlja zamisel, da bo Parlament izvedel potrebna prenovitvena in obnovitvena dela na stavbah, da bi ustvaril okolje, ki bo dostopno vsem uporabnikom v skladu s standardi Unije in nacionalno zakonodajo; poudarja, da so se v Strasbourgu že začela izvajati dela za lažji dostop invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo ter da se bodo projekti nadaljevali v Bruslju in Strasbourgu, pa tudi v šestih pisarnah za stike; vztraja, naj se takšna obnovitvena dela nadaljujejo tudi v vseh drugih stavbah Parlamenta, pri čemer bi se bilo treba zavezati funkcionalnim zahtevam glede dostopnosti za grajeno okolje iz priloge III k Direktivi (EU) 2019/882(4), pri izpolnjevanju teh zahtev pa se v javnih naročilih sklicevati na ustrezne mednarodne in evropske standarde, da bodo imeli invalidni poslanci, uslužbenci in obiskovalci ter osebe z omejeno mobilnostjo dostop do stavb in bodo lahko prostore uporabljali enako kot drugi v skladu z obveznostmi iz konvencije OZN o pravicah invalidov; poudarja, da bi bilo treba za te ukrepe/izdatke zagotoviti dovolj sredstev;

70.  je zaskrbljen, ker je bila leta 2017 odklopljena topla voda v pisarnah poslancev v Bruslju in Strasbourg in da je še vedno zaprta; je seznanjen, da so odločitev o odklopu sprejeli kvestorji 24. oktobra 2017 zaradi zdravstvenega tveganja, saj so v starih in obrabljenih hidravličnih sistemih odkrili škodljivo bakterijo legionele; ugotavlja, da je glavni izziv za ponovni priklop tople vode v stavbah Parlamenta ta, da temeljito čiščenje vseh zastarelih vodovodnih napeljav, v katerih so tudi slepi odcepi cevi, v bistvu ni mogoče, ampak bi bila potrebna zamenjava, tako obsežen projekt pa bi zahteval podrobno študijo izvedljivosti, v kateri bi upoštevali tudi učinke selitev, premestitev, prahu in hrupa na zakonodajno delo poslancev; poziva GD INLO, naj še naprej uvaja kompenzacijske ukrepe;

71.  ugotavlja, da je bil prvi javni razpis objavljen leta 2019, da bi se sklenile pogodbe za nove bančne prostore, na katerega se je odzvala le ena banka, ki je predložila ponudbo za isti prostor, ki ga je že predhodno uporabljala; ugotavlja, da je bil leta 2020 organiziran drugi javni razpis za zasedbo dveh bančnih območij, na katerega se ni odzval nihče; obžaluje, da je podružnica banke ING ostala odprta le v prvih dveh mesecih sedanjega parlamentarnega obdobja, da so lahko na novo izvoljeni poslanci in pogodbeno akreditirani parlamentarni pomočniki odprli račune, nato pa se je zaprla; ugotavlja, da se je tudi supermarket odločil, da ne bo podaljšal svoje koncesije, vendar pozdravlja dejstvo, da bo v pritličju stavbe Spinelli v prihodnosti podeljena koncesija za trgovino z živili; poziva upravo, naj pregleda pogoje za izkoriščanje trgovinskih koncesij in poveča njihovo privlačnost, da bi privabila ponudnike kakovostnih storitev;

72.  izraža zaskrbljenost, v stavbi Trèves 1 ni na voljo dovolj storitev; poziva Parlament, naj najprej preuči rešitev, ki bi omogočila povezavo te stavbe z glavnimi stavbami Parlamenta, kjer poteka večina parlamentarnih dejavnosti;

73.  opozarja na nedavna poročila medijev, da toplotne kamere, ki se uporabljajo v prostorih Parlamenta za merjenje temperature vseh oseb, ki vstopajo v Parlament, proizvaja podjetje Hikvision, ki uvaža iz Kitajske in proizvaja kamere za kitajsko pokrajino Xinjiang(5); opozarja, da je bilo podjetje Hikvision obtoženo, da dobavlja opremo za nadzor internacijskim taboriščem v tej pokrajini(6); ugotavlja, da obstaja nesprejemljivo tveganje, da podjetje Hikvision prek svojih operacij v Xinjiangu prispeva k hudim kršitvam človekovih pravic; opozarja, da je Parlament podelil nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2019 Ilhamu Tohtiju za njegova prizadevanja, da zaščiti pravice ujgurske manjšine na Kitajskem; zato meni, da je uporaba toplotnih kamer tega proizvajalca v prostorih Parlamenta nesprejemljiva; poziva generalnega sekretarja, naj odpove pogodbo s podjetjem Hikvision in odstrani vse toplotne kamere tega proizvajalca iz prostorov Parlamenta; poudarja, da mora biti uprava v prihodnje bolj previdna pri izbiri dobaviteljev opreme;

Varnost in varovanje

74.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE) v letu 2019 770 zaposlenih in da je upravljal 1,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

75.  pozdravlja dejstvo, da od leta 2015 v prostorih Parlamenta ni bilo večjega varnostnega incidenta; je vseeno zaskrbljen, ker je veliko poslancev, sekretariatov političnih skupin in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov prijavilo tatvine v prostorih Parlamenta; ugotavlja, da ocenjena skupna vrednost ukradenih predmetov znaša približno 60.000 EUR letno in da se v zadnjih treh letih ni spreminjala; pričakuje nenehno zaostrovanje varnostnih ukrepov;

76.  je seznanjen z nujnimi ukrepi, ki jih je predsedstvo odobrilo na seji 22. julija 2020 in so vključevali ozaveščanje, zaščito dražje opreme IT, vnaprejšnje obveščanje o vzdrževalnih delih ter ločene univerzalne ključe za posamezna nadstropja in strogo omejitev njihove distribucije; vendar se ne strinja z določenimi sporočili in splošnim tonom kampanje ozaveščanja v zvezi z vlomi v stavbe Parlamenta, saj se zdi, da krivi poslance in uslužbence, namesto da bi razširjala praktične varnostne informacije; pričakuje, da bo Parlament preučil dolgoročne ukrepe za preprečevanje tatvin, med drugim uvedel različne ravni dostopnih pravic znotraj stavb Parlamenta, obsežnejši nadzor z videokamerami in nova pravila za upravljanje ključev, pa tudi preučil možnost namestitve elektronskih ključavnic, če bodo potrebne naložbe sorazmerne z dejansko vrednostjo ukradenih predmetov ter omogočale ohranitev zasebnosti;

77.  poziva k izvajanju interne strategije za evakuacijo oseb z omejeno mobilnostjo ali invalide v nujnih primerih;

78.  pozdravlja ukrepe, sprejete za večjo varnost stavb Parlamenta, zlasti varnostni pregled uslužbencev zunanjih ponudnikov storitev in internalizacijo splošnih varnostnih služb v Luxembourgu, ki jo je predsedstvo odobrilo leta 2012, vendar je prišlo do zamude zaradi gradnje stavbe Adenauer II; poudarja, da so incidenti nasilnih protestnikov, ki vstopajo v javne institucije v državah članicah ter grozijo uslužbencem in poslancem, skrb zbujajoči, zato spodbuja GD SAFE, naj oceni sedanje varnostne ukrepe in pripravi priporočila za nadaljnje izboljšave;

79.  podpira medinstitucionalno varnostno sodelovanje, med drugim podpis memoranduma o soglasju v zvezi s pregledovanjem uslužbencev zunanjih ponudnikov storitev, ki delajo v institucijah Unije v Belgiji, ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine, ki bo uskladila varnostne ukrepe v pisarnah Parlamenta za stike in na predstavništvih Komisije v državah članicah, potekajočo skupno analizo varnostnih služb institucij Unije, da bi opredelili in popisali najprimernejša področja za tesnejše sodelovanje, pa tudi obseg tega morebitnega sodelovanja, vključno z možnostjo souporabe služb, ter napredek pri uvajanju medinstitucionalne izkaznice za vstop;

80.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se začeli tržni postopki za uvedbo sistema za samodejno prepoznavanje vozil na vseh vhodih in izhodih parkirišč ter selitev v stavbo Adenauer II;

81.  spominja pa, da je odprtost za javnost zaščitni znak Parlamenta in da je treba ohraniti primerno ravnotežje s potrebno stopnjo varnosti;

Kibernetska varnost ter varnost informacijske in komunikacijske tehnologije

82.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) v letu 2019 480 zaposlenih in da je upravljal 6 % skupnega proračuna Parlamenta;

83.  opominja, da je služba za notranjo revizijo opravila svetovanje o resnem incidentu IT, ki se je zgodil leta 2017, in nepretrganem poslovanju ter dala tri priporočila o nadaljnji zaščiti parlamentarne infrastrukture IKT, seznam ključnih in osrednjih informacijskih sistemov je dopolnila z jasnejšim popisom sredstev in z njimi povezanih nalog ter sredstev z dokumentiranimi odvisnostmi in ugotovila, da so za najete prostore v Bruslju, kjer so shranjeni računalniki Parlamenta, potrebna zanesljivejša potrdila;

84.  se zaveda, da so privilegirane pravice za dostop pomembne za vzdrževanje in razvoj; poziva GD ITEC, naj za te privilegirane račune določi jasna pravila za nadzor dostopa in pregleda pravila o pravicah naprednih uporabnikov;

85.  odobrava začetek projekta za nov podatkovni center, ki bo nadomestil zastareli podatkovni center ravni II v Huizingenu s centrom ravni IV, kar bo izboljšalo varnost odpornost in nepretrgano delovanje IKT;

86.  podpira prizadevanja Parlamenta za omilitev kibernetskih tveganj v letu 2019, med drugim opredelitev in objavo parlamentarnega okvira za kibernetsko varnost, sistematsko ocenjevanje kibernetskih tveganj za nove občutljive aplikacije in vsakoletno penetracijsko testiranje za vdore iz interneta; poziva k nadaljnjemu opredeljevanju in zmanjševanju tveganj ter uvedbi upravljanja na osnovi tveganj; poziva GD ITEC, naj izboljša zmogljivosti za vzpostavljanje običajnega delovanja in sprejme načrt za odzivanje na incidente v zvezi s kibernetsko varnostjo;

87.  poudarja, da ima Parlament obveznost, da neposredno upravlja ključno infrastrukturo in občutljive, zaupne podatke oziroma to upravljanje vsaj neposredno nadzira; naroča svoji upravi, naj začne to obveznost izvajati;

88.  spominja na dodano vrednost brezplačne in odprtokodne programske opreme pri povečevanju varnosti, saj lahko z njo Parlament odkrije in odpravi pomanjkljivosti, ohrani nadzor nad podatki, tako da jih shranjuje v lastnih strežnikih, in poišče rešitve, prilagojene lastnim potrebam, obenem pa se izogne odvisnosti od posameznega ponudnika;

89.  znova izjavlja, da je pri izbiri novih internih aplikacij bolj naklonjen brezplačni in odprtokodni programski opremi kot lastniški; poziva, naj se primeri, ko se ne izberejo odprtokodne rešitve, sporočajo upravljavskim organom IKT;

90.  se zaveda inherentnega tveganja za informacijsko varnost in zasebnost, kadar poslanci in uslužbenci delijo občutljive podatke prek rešitev drugih ponudnikov, ne da bi imel Parlament nadzor nad tem, kako se s temi podatki ravna; Parlament poziva, naj v skladu s strateško usmeritvijo za kibernetsko varnost, ki jo je sprejelo predsedstvo, in v želji, da bi odpravili te težave, v strežnikih gosti le lastne, odprtokodne in varne rešitve za virtualne seje in takojšnje sporočanje, kakor jih je že opaziti v osrednjih institucijah držav članic, na primer francoski centralni upravi in nemški zvezni vojski;

91.  izreka pohvalo GD ITEC za prizadevanja, da bi del svojih strokovnjakov in virov za kibernetsko varnost ponudil v skupno rabo skupini za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije EU (CERT-EU);

Tehnologija, digitalizacija in inovacije

92.  pozdravlja uspešno uvedbo parlamentarnega sistema za finančno poslovodenje v letu 2019, ki se je začel uporabljati v proračunskem letu 2020; je zaskrbljen zaradi zastarele strojne opreme in poziva k nadaljnjemu posodabljanju informacijske tehnologije z zamenjavo zastarele strojne opreme in razvojem strateških projektov na področju e-Parlamenta in mobilnega okolja za poslance in uslužbence;

93.  poudarja, da spremembe plačilnih razredov uslužbencev Parlamenta niso avtomatizirane in jih je treba ročno vnašati v sisteme za upravljanje človeških virov; je zaskrbljen, da bi utegnilo priti do neupravičenih izplačil zaradi nepravilnih informacij, saj izplačevanje plač ni avtomatizirano; poziva službe Parlamenta, naj v sodelovanju z drugimi institucijami Unije razvijejo trajnosten sistem IT za plačilne razrede uslužbencev;

94.  odobrava odločna prizadevanja za naložbe v digitalizacijo finančnih procesov, med drugim gladko in uspešno uvedbo in uporabo novega sistema za finančno poslovodenje in računovodstvo (SAP) od novembra 2019 za vse transakcije, povezane z izvrševanjem proračuna, sprejetje strategije za zanesljiva vozlišča upravnih storitev, da bi izboljšali storitve za odjemalce in upravno učinkovitost, in sklep predsedstva z dne 17. junija 2019 o avtomatizaciji centralnega registra navzočnosti, pa tudi razširitev funkcionalnosti e-Portala kot enotne digitalne vstopne točke za poslance, ki želijo upravljati svoje finančne in socialne pravice;

95.  poziva, naj se izboljša sedanji sistem spremljanja in sledenja vprašanjem v zvezi z IT med operativnimi enotami služb Parlamenta, da bi povečali učinkovitost in preglednost; poudarja, da je s podporo poslancem in njihovim pisarnam, ki se izvaja na kraju samem, pogosto mogoče hitreje in učinkoviteje rešiti težave z IT kot pa prek telefonske podpore;

96.  zahteva, da je treba pri uvajanju rešitev v oblaku za Parlament, tudi tistih, ki omogočajo njegovo institucionalno suverenost, sprejeti ustrezne varnostne ukrepe; vztraja, da je treba to suverenost pridobiti z zagotavljanjem lastništva nad podatki, lokalizacijo podatkov na ozemlju Unije, preprečevanjem odvisnosti od ponudnikov programske opreme in uporabo več različnih ponudnikov, da bo mogoče delovne obremenitve in podatke neovirano seliti med različnimi sloji hibridnega oblaka (v pisarnah ter v zasebnem in javnem oblaku), pa tudi med različnimi ponudniki storitev računalništva v oblaku, tudi ko se pojavijo nove potrebe, in ne le v fazi izstopa iz storitev v oblaku, da bi povečali prožnost in zagotovili več možnosti za uporabo podatkov, kakor se je dogovorila delovna skupina za strategijo na področju inovacij IKT, dogovor pa lani potrdilo predsedstvo;

97.  opominja, da so te politično pomembne zahteve v zvezi s politiko računalništva v oblaku, tj. o odločitvi na najvišji ravni o tem, katere kategorije podatkov je mogoče prenesti v oblak in katerih ne, ter o opredelitvi suverenega oblaka ali izbire ponudnikov, izrazili podpredsedniki Parlamenta, predsedstvo pa jih mora upoštevati pri prilagajanju politike računalništva v oblaku, preden se podpiše pogodba s ponudnikom računalništva v oblaku;

98.  poziva, naj se zagotovi pravica poslancev in njihovih pomočnikov, da uporabljajo brezplačno in odprtokodno pisarniško programsko opremo;

99.  spominja, da bi bilo treba za oblikovanje in pretvorbo podatkov v javnem interesu v odprti, strojno berljivi obliki, ki bi bila uporabnikom zlahka dostopna in omogočala ponovno uporabo, ubrati bolj uporabnikom prijazen, sistematičen in usklajen pristop; znova poudarja, kako pomembno je, da ima Parlament lastno politiko odprtih podatkov; poziva ustrezne službe, naj predsedstvu predložijo osnutek v odobritev;

100.  spominja, da je krovno načelo strategije računalništva v oblaku varovanje informacij in zaščita podatkov, to pa zahteva posebno kategorizacijo podatkov na podlagi zaščite podatkov in ocenjevanja varnosti; poziva predsedstvo, naj na podlagi analize tveganja pristojnih služb odobri kategorije podatkov in aplikacije, ki so lahko v oblaku, in tiste, ki jih je treba zadržati v Parlamentu;

101.  opozarja, da je treba preprečiti odvisnost od ponudnikov računalništva v oblaku in povečati varnost, tako da se, če je le mogoče, uporabljajo odprtokodna programska oprema in odprti standardi;

102.  poziva upravo, naj na spletišču Parlamenta vzpostavi prostor, v katerem bosta na voljo primerljiva pregled glasovanja posameznega poslanca na plenarnem zasedanju ter razčlenitev glasov po političnih skupinah in državljanstvu poslancev; poziva pristojne službe, naj preučijo možnosti za izvedbo in preizkusijo možnost, da bi na spletnih straneh prostovoljno sodelujočih poslancev poskusno objavili zadnje predloge sprememb, ki so jih ti podpisali v odboru in na plenarnem zasedanju;

103.  pozdravlja strategijo digitalnega delovnega okolja za poslance (Digital Workplace4MEP), ki ponuja rešitve na področju mobilnosti in učinkovitosti; meni, da bo uvedba izjemno kakovostnih hibridnih naprav prispevala k uresničitvi cilja okoljskega upravljanja, da se poraba papirja do leta 2024 zmanjša za 50 %; pričakuje, da bo ta uvedba omogočila precejšnje prihranke zaradi opuščanja drugih vrst naprav;

104.  opozarja na štiri pomembne preiskave Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki vključujejo Parlament, namreč v zvezi z uporabo pripomočka NationBuilder za obdelavo osebnih podatkov v sklopu dejavnosti, povezanih z evropskimi volitvami 2019, neobjavo skladne politike zasebnosti za spletno mesto „tokratgremvolit“ v roku, ki ga je določil Evropski nadzornik za varstvo podatkov, pa tudi merjenjem telesne temperature in spletnim mestom za rezervacijo testov med krizo zaradi COVID-19; ugotavlja, da je Parlament v prvih dveh primerih ravnal v skladu s priporočili nadzornika; spominja na omenjeni predhodni pregled okvira Parlamenta za varstvo podatkov; poziva pristojne službe v upravi Parlamenta, naj izkušnje, pridobljene pri teh preiskavah, uporabijo v prihodnosti;

105.  ugotavlja, da je brezžično omrežje v prostorih Parlamenta v Bruslju pogosto nestabilno in ne omogoča nemotenih sestankov prek virtualnih videoklicev; poziva Parlament, naj sedanji sistem nadgradi na raven, ki bo ustrezala polnemu delu na daljavo v Parlamentu;

106.  pozdravlja evropska projekta Red Flags in Digiwhist, ki z velepodatki zmanjšujeta korupcijo, in spodbuja, da se pri digitalizaciji uporabijo tehnologije v vzponu;

Dostop do javnih razpisov

107.  pozdravlja izboljšani dostop uporabnikov do javnih razpisov v Parlamentu; namerava dodatno pospešiti proces digitalizacije, tako da bo v zvezi z razpisnimi postopki objavljal pogosta vprašanja in omogočal uporabnikom prijazen dostop;

108.  je seznanjen z instrumentom TED, ki se trenutno uporablja za e-naročanje in je del digitalne preobrazbe javnega naročanja, obenem pa poudarja, da je potreben razdelek z vprašanji in odgovori v več jezikih in njegovo redno posodabljanje;

Tehnologije v vzponu na področju javnega naročanja

109.  znova spominja na zavezanost Parlamenta, da bo nadaljeval digitalno preobrazbo javnega naročanja, katere cilj je poenostaviti dostop do javnih naročil in spodbujati digitalne tehnološke inovacije; meni, da GD ITEC s sprejetjem modela računalništva v oblaku dokazuje, kako pomembno je začeti raziskovati možnosti, ki jih pri javnem naročanju ponujajo tehnologije v vzponu;

110.  ugotavlja, da je bila vrednost javnih nakupov blaga in storitev ocenjena na 2 bilijona EUR ali 13,3 % BDP(7); ugotavlja, da je leta 2020 posodobljena študija pokazala, da se z novimi tehnologijami, kot so blokovne verige, velepodatki, umetna inteligenca, internet stvari in 3D-tiskanje, uresničujejo različni cilji: z umetno inteligenco in strojnim učenjem je mogoče napovedati povpraševanje v prihodnosti, kategorizirati potrošnjo pri javnih naročilih, pogovorni bot (chatbot) pa lahko pomaga pri vprašanjih uporabnikov; ugotavlja tudi, da se z blokovno verigo zagotavlja preglednost v različnih fazah javnega naročanja in ustvarja digitalni zapis vseh sporazumov, procesov in plačil, prav tako pa en sam, skupni izvor podatkov; ugotavlja tudi, da 3D-tiskanje omogoča neposredno proizvodnjo različnih delov(8); opozarja na dejstvo, da bi z uporabo tehnologij v vzponu pri javnem naročanju navsezadnje pospešili potrebno digitalno preobrazbo postopkov javnega naročanja;

Preglednost

111.  z velikim razočaranjem ugotavlja, da je po podatkih iz letnih poročil registra za preglednost v zadnjih letih približno polovica vnosov v register nepravilna; se boji, da register ne bo mogel izpolniti svojega namena, tj. povečati preglednosti pri dejavnostih predstavnikov interesov, če polovica vnosov vsebuje nepopolne ali netočne informacije; poziva Parlament in Komisijo, naj obravnavata visoko stopnjo nepravilnih vnosov, tako da vsaj začasno povečata število uslužbencev v skupnem sekretariatu registra za preglednost, sistematično pregledujeta, ali so vsi vnosi pravilni in popolni, ter poskrbita, da bodo v register vneseni le pravilni vnosi;

112.  želi spomniti na člen 4 kodeksa ravnanja v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov, po katerem morajo poslanci predložiti natančne izjave o finančnih interesih; obžaluje nekatere primere, ko so bile oddane nepodrobne izjave o plačanih ali neplačanih zunanjih dejavnosti, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali te dejavnosti povzročajo nasprotja interesov z njihovo parlamentarno dejavnostjo; ugotavlja, da lahko predsednik, kadar je to primerno, od poslanca zahteva, da ta najpozneje v 10 dneh popravi izjavo, če obstaja utemeljen razlog, da so navedene informacije zastarele; poziva predsedstvo, naj revidira obliko izjav; v zvezi s tem spodbuja tudi k posvetovanju z ustreznimi organi držav članic in izmenjavi dobre prakse;

Zaposlovanje

113.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS) v letu 2019 459 zaposlenih in da je upravljal 48 % skupnega proračuna Parlamenta;

114.  ugotavlja, da se je po volitvah leta 2019 delež novih poslancev v 9. zakonodajnem obdobju povečal na 61 %; poudarja, da bi morala glede na to, da je nekdanjih poslancev čedalje več, generalni sekretar in predsedstvo sprejeti stroga pravila za obravnavo izmeničnega zaposlovanja v zasebnem in javnem sektorju ter od nekdanjih poslancev zahtevati, da Parlament obveščajo o svojih dejavnostih in zaposlitvi po izteku mandata vsaj tako dolgo, dokler prejemajo prehodno nadomestilo; poziva, naj se izvede neodvisna ocena, ali pri teh dejavnostih prihaja do nasprotij interesov;

115.  je prepričan, da je privlačnost Parlamenta kot delodajalca ključna sestavina uspeha; je zelo zaskrbljen zaradi težav pri zaposlovanju določenih narodnosti in nekaterih poklicnih profilov; obžaluje, da je Parlament preveč odvisen od zunanjih strokovnjakov; ugotavlja, da GD PERS izvaja projekt za privabljanje in ohranjanje najbolj nadarjenih, da bi izboljšal svojo politiko na tem področju in prispeval k oblikovanju dolgoročne strateške vizije Parlamenta za delovna mesta prihodnosti; poziva generalnega sekretarja, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za geografsko ravnotežje med zaposlenimi v Parlamentu, tako glede na skupno število uslužbencev iz posamezne države kot glede na število vodstvenih položajev, prav tako pa naj razišče vse možnosti za večjo konkurenčnost in privlačnost Parlamenta kot delodajalca;

116.  je zaskrbljen zaradi premajhne raznolikosti uslužbencev Parlamenta; poziva generalnega sekretarja, naj povečanje raznolikosti uvrsti med prednostne naloge; je seznanjen, da je v Luksemburgu zelo težko najti in zaposliti strokovnjake za IT in finančne strokovnjake ter uslužbence v nižjih razredih, zlasti kategoriji AST-SC; poudarja, da je treba, če želimo odpraviti to strukturno težavo, uvesti korekcijski količnik zaradi višjih življenjskih stroškov v tem kraju dela ter zaposlovati v višjih razredih, in v zvezi s tem spominja na zahtevo, ki jo je v postopku podelitve razrešnice za leto 2018 naslovil na Komisijo; poudarja, da je predhodna analiza dejstev, ki jo je Računsko sodišče opravilo za generalnega sekretarja v zvezi s tem, pokazala, da izbirni postopek Evropskega urada za izbor osebja ni primeren za manjše, ožje usmerjene natečaje, ki pa bi najbolje zadostili trenutnim kadrovskim potrebam institucij Unije; z zadovoljstvom ugotavlja, da Parlament dejavno sodeluje pri medinstitucionalnem pregledu organizacije natečajev v Evropskem uradu za izbor osebja; poziva, da se pripravi nov izbirni okvir za specializirane natečaje in da se uvede mehanizem za redno pregledovanje izbirnega postopka; poziva generalnega sekretarja, naj specializirane natečaje organizira interno, če je ustrezno;

117.  je zelo zaskrbljen, ker ima GD ITEC težave pri zaposlovanju visokokvalificiranih strokovnjakov s specifičnimi profili, znanjem in izkušnjami; poziva Parlament, naj zahteve v zvezi s tem ustrezno posreduje Evropskemu uradu za izbor osebja, da se bo ta bolje odzval na tovrstne posebne potrebe institucij Unije, zlasti na potrebe Parlamenta po informatikih s strokovnim znanjem na področju kibernetske varnosti, računalništva v oblaku in umetne inteligence; obžaluje, da se Parlament preveč zanaša na zunanje svetovalce, in poudarja, da bi moral GD ITEC še najprej razvijati svojo strategijo za pogodbeno zaposlovanje zunanjih svetovalcev, da bi se zmanjšalo varnostno tveganje za Parlament;

118.  znova opozarja, kako pomembno je vzpostaviti geografsko ravnovesje med uslužbenci Parlamenta; ugotavlja, da glede na razmerje med številom zaposlenih in številom poslancev iz posamezne države ni opaziti razlik med starimi in novimi državami članicami v smislu prevelike ali premajhne zastopanosti; ugotavlja, da imajo pet največjih deležev uslužbenci iz Belgije, Litve, Estonije, Slovenije in Malte, pet najmanjših deležev pa tisti iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Cipra; poudarja, da sta Slovenija in Litva trenutno med sedmimi državami članicami, ki imajo največji delež vodstvenih delavcev glede na število poslancev; poziva Parlament, naj skrbi za to, da bodo uslužbenci na vseh ravneh zaposleni in da bodo napredovali na podlagi sposobnosti, učinkovitosti in integritete, brez diskriminacije na osnovi narodnosti; zahteva odločnejša prizadevanja za to, da bo zaposlitev v Parlamentu enako privlačna za vse državljane Unije;

119.  pozdravlja, da je spodbujanje enakih možnosti ena ključnih komponent kadrovske politike Parlamenta, predvsem lažje zaposlovanje in boljše vključevanje invalidov; je zadovoljen, ker se načrt za enakost spolov še naprej uresničuje s konkretnimi ukrepi in ker je predsedstvo 13. januarja 2020 odobrilo vrsto ciljev za uravnoteženo zastopanost spolov na višjih in srednjih vodstvenih položajih v sekretariatu Parlamenta do leta 2024: 50 % žensk na položaju vodje oddelka in direktoric ter 40 % generalnih direktoric; poudarja, da bi moralo biti predsedstvo še bolj predano enakosti spolov in sprejeti še bolj ambiciozne cilje do leta 2022; 50 % žensk na položaju vodje oddelka in direktoric ter 50 % generalnih direktoric; poziva predsedstvo, naj postavi ambiciozne cilje za delovna mesta na nižji vodstveni ravni;

120.  poudarja, da je treba nujno prisluhniti predstavnikom zaposlenih, kadar predsedstvo razpravlja o splošnih zadevah, ki vplivajo na kadrovsko politiko, zato znova poziva generalnega sekretarja, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi se začel ta ključni pristop izvajati; znova poziva generalnega sekretarja, naj sprejme dodatne ukrepe, da bi povečal preglednost in pravičnost postopkov imenovanja višjega vodstva; poziva, naj se začnejo v celoti izvajati ukrepi iz resolucije Parlamenta z dne 18. aprila 2018, predvsem v zvezi s tem, da naj v komisijah za izbor višjega vodstva Parlamenta sodelujejo uradniki iz vrst predstavniških organov zaposlenih; poziva k večji doslednosti pri zunanjih objavah višjih vodstvenih položajev in skrbnosti pri objavi teh mest, ko se sprostijo;

121.  opozarja na ugotovitve in priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v združenih zadevah 488/2018/KR in 514/2018/K ter poziva generalnega sekretarja, naj dodatno izboljša postopke za imenovanje visokih uradnikov ter poveča preglednost in enakopravnost; poziva upravo Parlamenta, naj vsako leto poroča o imenovanjih uradnikov na najvišje položaje;

Uslužbenci, akreditirani parlamentarni pomočniki in lokalni pomočniki

122.  opozarja, da je moral Parlament v letu 2019 zaradi cilja, da se število zaposlenih zmanjša za 6 odstotkov, iz upravnega kadrovskega načrta izbrisati 59 delovnih mest; ugotavlja, da se je vzporedno s tem povečalo število pogodbenih uslužbencev; opozarja na resne posledice, ki bi jih utegnilo imeti morebitno zmanjšanje proračuna za upravo ali zmanjšanje števila zaposlenih za prihodnost evropske javne službe in izvajanje politik Unije; je še posebej zaskrbljen zaradi negativnih posledic tega občutnega zmanjšanja uspešnosti Parlamenta po kadrovski reformi leta 2014, tako na kratki kot dolgi rok, pri čemer pa se je treba zavedati, da mora biti proračunsko poslovodenje odgovorno in da je treba ustvariti prihranke, kjer je to ustrezno; ugotavlja, da so se z načrtom obnove Next Generation EU, ki je vreden 750 milijard EUR, skupaj z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 pa 1,8 bilijona EUR, povečale nadzorne dejavnosti in pristojnosti nekaterih parlamentarnih odborov; je zaskrbljen zaradi premajhnih upravnih kadrovskih virov v zadevnih sekretariatih; poziva, da se kadrovska situacija znova oceni;

123.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so evropske institucije zmanjšale število delovnih mest za uradnike (tj. stalno in začasno osebje), postopoma pa povečale število pogodbenih uslužbencev (za 121 % med letoma 2012 in 2018, trend se je nadaljeval tudi v letu 2019), zaradi česar je prišlo do občutnega porasta deleža pogodbenih uslužbencev med zaposlenimi; močno obžaluje, da pogodbeni uslužbenci v upravi Parlamenta nimajo možnosti kariernega razvoja; poziva generalnega sekretarja, naj oceni tveganja v zvezi z zaposlovanjem čedalje več pogodbenih uslužbencev, vključno s tveganjem za oblikovanje dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; vztraja, da bi morali stalni uslužbenci zasedati glavna delovna mesta in opravljati pomembne naloge; ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu o izvrševanju proračuna Unije za leto 2019 ni preverilo, ali so te nadomestitve posledica premestitve uslužbencev iz Strasbourga ali Luxembourga v Bruselj; poziva kadrovsko službo Parlamenta, naj posreduje informacije o premestitvah med tremi kraji dela Parlamenta od leta 2012, bodisi v letnem postopku razrešnice bodisi v obliki informacij Računskemu sodišču za vključitev v naslednja letna poročila o izvrševanju proračuna;

124.  poudarja, da veljavna pravila o razveljavitvi pogodbe za akreditirane parlamentarne pomočnike ne predvidevajo prekinitve na podlagi „vzajemnega soglasja“, kar bi bil način, s katerim bi bilo mogoče priznati posebne politične odnose med poslanci in pomočniki, kadar obe strani potrdita, da ni več vzajemnega zaupanja in bi skupna rešitev koristila obema, ne da bi bile pri tem ogrožene socialne pravice pomočnikov; ugotavlja, da je Parlament na to vprašanje opozoril že v več poročilih o razrešnici, in pričakuje čimprejšnje ukrepe;

125.  ugotavlja, da uslužbenci, ki so v institucijah Unije delali manj kot 10 let, niso upravičeni do pokojnine Unije, ampak morajo svoje pravice prenesti v drug pokojninski sklad, ki je v skladu s pravili Parlamenta glede vrste in upokojitvene starosti; ugotavlja, da mnogi akreditirani parlamentarni pomočniki iz Združenega kraljestva niso mogli prenesti pravic v nekatere britanske pokojninske sklade, ki po oceni Parlamenta ne izpolnjujejo zahtev; poziva generalnega sekretarja, naj to zadevo nujno preuči in zagotovi, da bodo lahko vsi uslužbenci izkoristili svoje socialne prispevke;

126.  opozarja, da je Parlament pozval k oblikovanju evropske zakonodaje, ki bo delavcem zagotavljala pravico do digitalnega odklopa od dela brez posledic; poziva ga, naj spodbuja uporabo tega načela in ga uveljavlja tudi za svoje uslužbence;

127.  je močno zaskrbljen zaradi števila uslužbencev, ki so na dolgotrajnem bolniškem dopustu, saj bi utegnila biti v nekaterih primerih to posledica izčrpanosti in neuravnoteženega poklicnega in zasebnega življenja; poziva upravo in vodstvo političnih skupin, naj v zvezi s prizadetimi uslužbenci ukrepa proaktivno, naj pozorno oceni delovne obremenitve in skrbi za uravnoteženo porazdeljevanje nalog; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna sta razumen urnik dela in izogibanje sestankom zunaj delovnega časa, zaradi katerih poslanci in uslužbenci ne morejo ohranjati ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, pri čemer pa je treba upoštevati parlamentarni koledar; pozdravlja kampanjo Mind Matters, ki jo je GD PERS začel leta 2018, da bi ozaveščal in destigmatiziral vprašanja glede duševnega zdravja; poziva upravo Parlamenta in vodstvo političnih skupin, naj ocenita stanje in opredelita psihološka tveganja v delovnem okolju ter oblikujeta ciljne akcijske načrte za njihovo odpravo oziroma blažitev njihovih negativnih posledic; poziva k ponovnemu pregledu veljavnih pravil, da bi omogočili hitrejše zaposlovanje nadomestnih delavcev v primeru dolgotrajnih bolniških odsotnosti;

128.  poudarja, da je treba nujno spremeniti sklep predsedstva o razdelitvi odborov v kategorije glede na njihovo zakonodajno delovno obremenitev, tako da se bo upoštevalo tudi njihovo delo, ki je povezano s proračunom; ugotavlja, da sedanje stanje negativno vpliva predvsem na Odbor za proračunski nadzor, ki se že tako sooča s kroničnim pomanjkanjem kadrov in precejšnjo delovno obremenitvijo zaradi postopka razrešnice, njegova obremenitev na področju zakonodajnega dela pa je nizka; znova poziva upravo Parlamenta, naj nujno poišče inovativne rešitve, s katerimi bi izboljšala stanje;

129.  poziva generalnega sekretarja, naj poišče rešitev za to, da se lahko plače akreditiranih parlamentarnih pomočnikov izplačujejo izključno na belgijske bančne račune, kar je v nasprotju z zamislijo o enotni monetarni in plačilni uniji;

130.  pozdravlja oblikovanje ukrepov, ki bodo prispevali k boljšemu ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, med drugim uvedbo dodatnih možnosti za delo na daljavo za uslužbence v Parlamentu in ukrepe za dobro počutje na delovnem mestu; kljub vsemu poudarja vrednost fizične navzočnosti v Parlamentu; poudarja prispevek ureditve dela in glasovanja na daljavo k dodatnemu zmanjševanju ogljičnega odtisa Parlamenta; poudarja, da je treba uslužbencem Parlamenta in poslancem omogočiti, da bodo še naprej izvajali tako imenovane hibridne seje in glasovali na daljavo; poziva predsedstvo, naj še naprej zagotavlja mehanizme, s katerimi bo takšna ureditev mogoča tudi v prihodnje;

131.  podpira nadaljevanje dejavnosti iz akcijskega načrta za enakost in raznolikost 2014–2019; vztraja, da je na vseh ravneh pomembna bolj uravnotežena zastopanost spolov, med drugim tudi na ravni generalnega sekretarja; podpira ukrepe iz poročila o stanju in načrtu za raznolikost, ki ni vezana na spol, v sekretariatu Parlamenta, ki ga je predsedstvo sprejelo 3. aprila 2019; ceni predvsem, da sta bili leta 2020 v Parlamentu vzpostavljeni kontaktni točki, ena za vprašanja LGBTI+ in ena za vprašanja rasne diskriminacije, pri čemer obe upravlja oddelek za enakost, vključevanje in raznolikost pri GD PERS;

132.  opominja na ugotovitve in priporočila evropske varuhinje človekovih pravic(9); obžaluje obstoječo politiko Parlamenta o dopustu, po kateri je oče dvojčkov dobil samo 10 dni posebnega dopusta, ker med njim in njegovima otrokoma ni materinske vezi; meni, da je to v velikem nasprotju z 20-tedenskim priložnostnim posebnim dopustom, ki ga je Komisija odobrila njegovemu možu; je seznanjen s pisnim odgovorom uprave Parlamenta, da službe Parlamenta že pripravljajo nova pravila; poziva upravo Parlamenta, naj pravila o posebnem dopustu uskladi s politiko Komisije, ki upošteva koristi otroka;

133.  pozdravlja programa pozitivnih ukrepov Parlamenta, v sklopu katerih je v minulih dveh letih zaposlil 12 invalidnih pogodbenih uslužbencev in dva invalidna praktiktanta;

134.  podpira začetek akcije ozaveščanja v letu 2019 za spodbujanje ničelne strpnosti do nadlegovanja na delovnem mestu; se zaveda, da ima Parlament politiko ničelne strpnosti do nadlegovanja na vseh ravneh, ki velja za poslance, uslužbence in akreditirane parlamentarne pomočnike; ugotavlja, da so morali po volitvah leta 2019 vsi poslanci podpisati izjavo, da bodo spoštovali kodeks primernega vedenja, ki je bil januarja 2019 vključen v poslovnik Parlamenta; obžaluje pa, da je bilo v letu 2019 odprtih deset novih primerov nadlegovanja, od tega je šlo v štirih za spolno nadlegovanje; pozdravlja, da Parlament poslancem omogoča prostovoljno usposabljanje v zvezi z dostojanstvom in spoštovanjem pri delu, da bi bili na tem področju zgled drugim; v zvezi s tem močno obžaluje, da predsedstvo ni uresničilo želje, ki so jo poslanci že večkrat izrazili na plenarnem zasedanju(10), namreč da bi se za vse uslužbence in poslance uvedlo obvezno usposabljanje proti nadlegovanju; poziva predsedstvo, naj to zahtevo izpolni brez odlašanja;

135.  meni, da bi moral Parlament izpolniti osnovne potrebe doječih mater na delovnem mestu, zlasti ko gre za čas in zasebni prostor, ki ni sanitarni prostor;

136.  obžaluje, da je imel Evropski urad za boj proti goljufijam v letu 2019 v obravnavi 38 primerov, v katerih je bil udeležen Parlament in ki so se nanašali na različna vprašanja, od pravilne rabe parlamentarnih nadomestil in ravnanja uslužbencev do financiranja evropskih političnih struktur; poudarja, da je bilo v letu 2019 zaključenih 14 zadev; izraža močno zaskrbljenost zaradi velikega števila primerov; poziva parlamentarne službe, naj izvedejo poglobljeno analizo obstoječih finančnih, pravnih, etičnih in integritetnih tveganj, zaradi katerih je prišlo do teh primerov, in predlagajo preventivne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se ti primeri ponovili;

137.  je seznanjen z dejstvom, da v letu 2019 v Parlamentu ni bilo nobene prijave nepravilnosti; poziva Parlament, naj interna pravila v kadrovskih predpisih v celoti prilagodi nedavno sprejeti Direktivi (EU) 2019/1937(11), vključno z vzpostavitvijo varnih kanalov za sporočanje nepravilnosti; meni, da je zaščita žvižgačev sestavni del demokracije in je bistvenega pomena pri preprečevanju in odvračanju od nezakonitih dejavnosti in nepravilnosti; opozarja, da so zaradi vrste pogodbe tudi akreditirani parlamentarni pomočniki v ranljivem položaju; ugotavlja, da so žvižgači upravičeni do ustrezne zaščite, vključno z ustanovitvijo svetovalnega odbora, ki se bo ukvarjal z zaščito žvižgačev; poziva generalnega sekretarja, naj poskrbi, da bo Parlament akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki prijavijo nepravilnosti, nudil enako pogodbeno zaščito, kot jim jo zagotavlja kot žrtvam nadlegovanja; zahteva, naj Parlament svoje uslužbence, če je le mogoče, obvešča o zaščiti za žvižgače in njihovi dolžnosti, da v skladu s kadrovskimi predpisi sporočajo nezakonite dejavnosti ali nepravilnosti, razmisli pa naj tudi o obveznem usposabljanju o tej temi; znova poziva k akcijam obveščanja o tej temi;

138.  znova poziva Parlament, naj v novem parlamentarnem obdobju čim prej poskrbi za obvezne tečaje in publikacije za nove akreditirane parlamentarne pomočnike, predvsem o finančnih in administrativnih zadevah (potni nalogi, zdravniški pregled, akreditacija, parkirne nalepke, skupine obiskovalcev, razstave itd.), da bi preprečil sistemske napake, ki ovirajo potek administrativnih postopkov za pomočnike; v zvezi s tem poudarja, da je treba omogočiti tehnično usposabljanje o delu parlamentarnih odborov, pa tudi obisk jezikovnih tečajev zunaj delovnega časa;

139.  je zelo zaskrbljen zaradi delovnih pogojev dveh zunanjih izvajalcev, ki ju je najel Parlament, in sicer čistilnega servisa in ponudnika gostinskih storitev; je zaskrbljen, ker izvajalca vse pogosteje zaposlujeta začasne in pogodbene delavce, kar vpliva tako na delovne pogoje kot na kakovost storitev; ponavlja poziv GD INLO iz prejšnjih let, naj opravi neodvisno anketo o zadovoljstvu zadevnih delavcev z delovnimi pogoji; poziva upravo, naj oceni politiko javnega naročanja v Parlamentu, da bi se zagotovili pregledni in predvidljivi delovni pogoji pri vseh storitvah, oddanih zunanjim izvajalcem; poziva generalnega sekretarja, naj hitro začne raziskavo o prednostih, ki bi jih imela internalizacija teh storitev, tako za institucijo kot za pravice iz dela, ter rezultate, ko bodo na voljo, predstavi odboroma Parlamenta za proračun in proračunski nadzor;

140.  pozdravlja uvedbo bolj raznovrstne in trajnostne ponudbe hrane v samopostrežnih restavracijah Parlamenta, vključno s popestritvijo ponudbe vegetarijanskih in veganskih izdelkov; je seznanjen, da se je začela neodvisna raziskava o zadovoljstvu strank in da so bili v glavnih restavracijah v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu postavljeni terminali z gumboma „zadovoljen“ in „nezadovoljen“, da bi ugotovili, kje so potrebne spremembe in izboljšave; ugotavlja, da so terminali pokazali, da gostinske storitve v stavbah Kohl in Martens redno dobivajo dobre ocene, zadovoljstvo pa je precej manjše v stavbah Spinelli in Paul-Henri Spaak; poziva k spremembam, da bi zadostili potrebam strank; ugotavlja, da nevegetarijanski obrok pogosto stane več kot vegetarijanski; poziva, naj bodo v vseh samopostrežnih restavracijah ob pultu vidno razstavljeni meniji z alergeni, prav tako pa naj bo na voljo vsaj en brezglutenski obrok dnevno;

141.   poudarja, da je kriza zaradi COVID-19 zahtevala sprejetje odločitev, ki so neposredno vplivale na uslužbence Parlamenta, tudi zaposlene pri podizvajalcih in samostojne sodelavce; v zvezi s tem med drugim opozarja na odločitev o zaprtju Hiše evropske zgodovine, centrov Doživi Evropo in pisarn Evropske unije za stike, pa tudi na spremenjene okoliščine samostojnih tolmačev ter čistilnega in gostinskega osebja; se zaveda, da morajo institucije, tudi Parlament, v pandemičnih razmerah odločitve sprejemati hitro in brez odvečne birokracije, da bi preprečile nadaljnje širjenje virusa in zaščitile zaposlene; kljub temu poziva Parlament, naj pri vseh odločitvah spoštuje svojo družbeno odgovornost, da bi z vsemi sredstvi preprečil ali nadomestil izpad prihodkov, pa tudi odpuščanje uslužbencev, ki delajo v njegovih poslopjih, zaradi koronavirusa;

142.  obžaluje, da se je skupina COMPASS odločila do januarja 2021 odpustiti 80 delavcev, ki opravljajo gostinske storitve; pozdravlja pogajanja s skupino COMPASS, po zaslugi katerih se je število odpuščenih delavcev zmanjšalo na 49, a izraža popolno nezadovoljstvo s tem, da bo brez dela vseeno ostalo več ljudi; ugotavlja, da so bili odpuščeni s to odločitvijo seznanjeni tik pred božičnimi prazniki 2020 in sredi pandemije; poudarja, da so nekateri med njimi v prostorih Parlamenta delali že desetletja; spominja na to, da je Parlament podjetja po vsej Uniji večkrat pozval, naj med pandemijo obdržijo svoje zaposlene; poziva pristojne organe v Parlamentu, naj preučijo vse možne alternativne rešitve, da bi ohranili zaposlitev vseh delavcev v samopostrežnih restavracijah, in prosi upravo Parlamenta, da poišče rešitve v sklopu socialnega dialoga; poziva predsedstvo, naj znova pretehta splošno politiko Parlamenta na področju eksternalizacije; poziva generalnega sekretarja, naj brez odlašanja odgovori na pismo o odpuščanju, ki ga je podpisalo 355 poslancev; poziva k oceni politike javnih naročil Parlamenta, da bi se izboljšali pregledni in predvidljivi delovni pogoji pri vseh storitvah, oddanih zunanjim izvajalcem; poziva Parlament, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega ocenjevanja;

143.  poudarja, da so dnevni solidarnostni obroki in drugi solidarnostni ukrepi Parlamenta, ki jih je sprejelo predsedstvo, zmanjšali finančne, gospodarske in socialne posledice za gostince in zaposlene; ugotavlja, da si Parlament prizadeva ohraniti čim več delovnih mest, ki so z vidika zaposlovanja smiselna, pa tudi upravičena do uporabe proračuna Parlamenta;

144.  je seznanjen z rešitvijo, predlagano za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki so bili brez prekinitve zaposleni v dveh zaporednih parlamentarnih mandatih, vendar sta jim manjkala dva meseca, da bi dopolnili deset let delovne dobe in bi bili upravičeni do pokojnine iz pokojninskega sklada institucij Unije; kritizira dejstvo, da je bila rešitev predložena prepozno, čeprav je v prejšnjem parlamentarnem obdobju redno opozarjal na to težavo; kritizira tudi, da se edina predlagana rešitev v celoti zanaša na pripravljenost poslancev, ki so bili seznanjeni z razmerami in so izkazali solidarnost z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki; kritizira tudi dejstvo, da uprava v zvezi s tem ni obvestila poslancev, izvoljenih za novo parlamentarno obdobje, pa tudi dejstvo, da so lahko v teh primerih sklepali pogodbe, krajše od šestih mesecev, zaradi česar so imeli številni akreditirani parlamentarni pomočniki velike težave pri iskanju poslanca, ki bi jih zaposlil s pogodbo brez kratkoročne prekinitve, nekaterim pa celo ni uspelo;

145.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi domnevne prakse poslancev, ki naj bi od akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zahtevali, da službeno potujejo, zlasti v Strasbourg, brez potnega naloga ter brez povrnjenih stroškov službenega potovanja in potnih stroškov; meni, da tovrstna praksa dopušča zlorabe, saj morajo akreditirani parlamentarni pomočniki, če so napoteni na službeno pot brez potnega naloga, stroške te poti kriti sami, povrhu tega pa tudi niso kriti z zavarovanjem iz delovnega razmerja; znova poziva generalnega sekretarja, naj to situacijo razišče;

146.  znova zahteva, naj akreditirani parlamentarni pomočniki za službena potovanja za udeležbo na zasedanjih v Strasbourgu prejemajo enake dnevnice kot statutarno osebje; je seznanjen z odgovorom, ki ga je v okviru nadaljnje obravnave posredoval generalni sekretar, da za povračilo stroškov službenih potovanj med tremi kraji dela Parlamenta za sekretariat Parlamenta in akreditirane parlamentarne pomočnike veljajo različna pravila; vztraja pri svoji zahtevi in posledični spremembi pravil, ki jih je omenil generalni sekretar;

147.  še enkrat poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod nekaterimi pogoji spremljajo poslance v uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, kot je to zahtevalo že več poslancev; je seznanjen z ocenjenimi finančnimi posledicami, ki jih je med nadaljnjo obravnavo razrešnice za leto 2018 pojasnil generalni sekretar, a vztraja, da mora biti ta možnost omejena; predlaga novo razpravo na ravni predsedstva in konference predsednikov;

148.  poudarja, da je treba pregledati kadrovsko politiko Parlamenta, da bo lahko institucija izkoristila strokovno znanje, ki so ga pridobili njeni uslužbenci; meni, da bi bilo treba v ta namen spremeniti pravila in vseh kategorijam zaposlenih, tudi akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, omogočiti udeležbo na internih natečajih, pa tudi uvesti programe poklicnega razvoja, da bo lahko Parlament ohranil in še naprej izkoriščal strokovno znanje teh kategorij zaposlenih;

Geografska razpršitev Parlamenta – en sam sedež

149.  ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da bi lahko z opustitvijo potovanja med Strasbourgom in Brusljem letno prihranili 114 milijonov EUR, prav tako pa dosegli enkratni prihranek v višini 616 milijonov EUR, če bi stavbe v Strasbourgu uspešno prodali, oziroma ustvarili enkratne stroške v višini 40 milijonov EUR, če to ne bi uspelo; ugotavlja, da je mogoče en sam sedež uvesti samo s soglasno spremembo ustanovne pogodbe; opozarja, da velika večina poslancev Parlamenta podpira en sam sedež, da bi zagotovili učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev Unije, to podporo pa so izrazili tudi v več resolucijah; poziva Svet, naj se seznani s stališčem Parlamenta;

150.  opozarja, da so dodatni odhodki, ki nastajajo pri potovanjih v Strasbourg, v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

151.  opominja na nedavno študijo, ki je bila posredovana parlamentarnemu Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane(12); poudarja njene zaključke, da je »„na poti do ogljične nevtralnosti očitno, da mora Parlament razmisliti o delovanju v enem samem kraju“; opozarja, da se je Parlament v resoluciji z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(13) zavezal, da bo zmanjšal svoj ogljični odtis; želi spomniti, da je v isti resoluciji razglasil izredne podnebne in okoljske razmere; ugotavlja, da ima Parlament v Bruslju največ dejavnosti, mesto pa gosti tudi Svet in Komisijo ter druge deležnike, nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in predstavništva držav članic; zato meni, da je ohranitev sedeža v Strasbourgu netrajnostna in nesprejemljiva;

152.  znova poudarja, da je kriza zaradi COVID-19 višja sila, zaradi katere je moral Parlament iz parlamentarnega koledarja za leto 2020 izbrisati kar nekaj izmed 12 zasedanj v Strasbourgu; vztraja, da stroškov in zdravstvenih posledic COVID-19 ne bi smeli še povečati z dragim potovanjem v Strasbourg; odločno poziva države članice, naj odstopijo od izvajanja ustanovne pogodbe in ne vztrajajo pri nadomestnih zasedanjih v Strasbourgu;

Prostovoljni pokojninski sklad

153.  opozarja na člen 27(1) in (2) statuta poslancev, ki navaja, da bo prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Parlament, obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada, in da se pridobljene pravice in pričakovanja ohranijo v polnem obsegu;

154.  ugotavlja tudi, da so ob koncu leta 2019 neto premoženje, ki se upošteva, in aktuarske obveznosti znašali 111 milijona EUR oziroma 439,6 milijona EUR, ocenjeni aktuarski primanjkljaj pa 328,6 milijona EUR; je izjemno zaskrbljen zaradi morebitnega izčrpanja prostovoljnega pokojninskega sklada; opozarja, da trenutno stanje sklada ne omogoča izpolnjevanja prihodnjih obveznosti; je pa prepričan, da je treba dodatno razložiti pravne posledice pravil in/ali pravila spremeniti; poziva Računsko sodišče, naj pripravi novo mnenje o prostovoljnem pokojninskem skladu in preuči vse možnosti za zmanjšanje njegovega primanjkljaja; ugotavlja, da bo Parlament počakal na odločitev Računskega sodišča in jo hitro izvedel;

155.  opozarja na odstavek 118 iz resolucije o podelitvi razrešnice Parlamentu za leto 2017, v kateri je bilo zahtevano, da se razišče pravna podlaga prostovoljnega pokojninskega sklada in predvsem to, ali je Parlament pravno zavezan v celoti zagotoviti prihodnje pravice in zapolniti morebitne primanjkljaje sklada oziroma vanj doliti sveža sredstva, saj je ta sklad po luksemburški zakonodaji specializiran naložbeni sklad (SICAV), ne pa običajen pokojninski sklad, kar bi pomenilo, da načeloma ni takšne obveznosti; obžaluje, da generalni sekretar še ni posredoval ugotovitev v odgovor na zahtevano preiskavo;

156.  opominja, da so te pričakovane prihodnje obveznosti razpršene prek več desetletij, vendar je vseeno močno zaskrbljen, saj je bilo v letu 2019 iz sklada izplačanih približno 18 milijonov EUR, ta znesek pa naj bi do leta 2025 narasel na približno 20 milijonov EUR;

157.  spominja, da je predsedstvo na seji 10. decembra 2018 sklenilo spremeniti pravila o pokojninskem skladu s povečanjem upokojitvene starosti s 63 na 65 let in uvedbo 5-odstotne dajatve na pokojninske prispevke prihodnjih upokojencev, da bi izboljšalo vzdržnost sklada; pozdravlja dejstvo, da je sprememba pravil takoj prinesla prihranke pri izplačilu pokojnin v letu 2019 v približni višini 325.000 EUR, od tega 306.000 EUR na račun povišanja upokojitvene starosti in 19.000 EUR na račun 5-odstotne dajatve na vse pokojnine, ki so se začele izplačevati po 1. januarju 2019; poziva predsedstvo, naj preuči vse možnosti, takoj ko bo Sodišče Evropske unije presodilo o trenutnih ukrepih, da bi poiskali pravično rešitev za prostovoljni pokojninski program in sklad, pri tem pa obveznosti Parlamenta čim bolj omejili, saj gre za denar davkoplačevalcev Unije;

158.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj popolnoma spoštujeta statut poslancev in naj s pokojninskim skladom oblikujeta jasen načrt, po katerem bo Parlament nase prenesel in prevzel obveznosti in odgovornosti sistema prostovoljnega pokojninskega zavarovanja svojih poslancev; se strinja s predsedstvom, da mora generalni sekretar preučiti, kako bi bilo mogoče poskrbeti za vzdržno financiranje prostovoljnega pokojninskega sklada ob upoštevanju določb statuta poslancev, obenem pa zagotoviti popolno preglednost; poziva predsedstvo in člane prostovoljnega pokojninskega sklada, naj podprejo ukrepe, s katerimi bi zmanjšali primanjkljaj sklada;

Okoljski in trajnostni vidiki delovanja Parlamenta

159.  podpira uporabo sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), upravljavskega instrumenta Unije za zasebne in javne organizacije, namenjenega ocenjevanju in izboljševanju okoljske uspešnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1221/2009(14); se zaveda, da je Parlament prva institucija Unije, ki je leta 2016 postala ogljično nevtralna, saj izravna 100 % svojih emisij, ki jih ne more zmanjšati; podpira ukrepe, sprejete za nadaljnje zmanjšanje emisij Parlamenta, med drugim večji obseg dela na daljavo v posameznih generalnih direktoratih, omejevanje in optimiranje potovalnega časa na službenih poteh in spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev z večjim številom parkirnih prostorov za kolesa;

160.  pozdravlja dejstvo, da se v pisarnah Parlamenta uporablja samo recikliran papir A4, in občutno manjšo porabo papirja v letu 2019 glede na leto 2018; pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi organiziral čim več sestankov brez papirja, in poziva, da se poslancem, uslužbencem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ponudi več tečajev o orodjih za delo brez papirja, da se omeji tiskanje dokumentov, poziva pa tudi k dodatnim komunikacijskim akcijam;

161.  poziva k hitremu sprejetju novih ambicioznih ukrepov in je prepričan, da bi moral biti končni cilj Parlament brez plastičnih proizvodov za enkratno uporabo;

162.  ugotavlja, da je delež obnovljive energije, dobavljene Parlamentu v letu 2019, ostal pri vrednosti 67 %, večinoma na račun nakupa zelene električne energije; poziva Parlament, naj ta delež še poveča, tako da bo vsa dobavljena energija čim prej iz obnovljivih virov, med drugim z namestitvijo sončnih kolektorjev na strehi;

163.  opominja, da je v Direktivi 2012/27/EU(15) o energijski učinkovitosti zapisano, da je treba vsako leto prenoviti 3 % skupne površine naših poslopij, da bi izpolnili minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti; priporoča, da se pri letnem proračunskem načrtovanju upošteva redna obnova vseh stavb in v ta namen dodeli znesek, ki ustreza 3 % skupne površine vseh stavb, kakor je že navedeno v nepremičninski strategiji za obdobje po letu 2019, ki jo je predsedstvo sprejelo 16. aprila 2018; meni, da bi moral biti dodeljeni znesek del redne in vnaprejšnje nepremičninske politike, ki bi se morala osredotočati tudi na obsežno naknadno opremljanje in prizadevanja Parlamenta za čim večjo energijsko učinkovitost, saj bi tako prihranili več energije in karseda zmanjšali stroške njegovih stavb;

164.  pozdravlja uspešno internalizacijo šoferske službe in postopni prehod na brezemisijska vozila, da bi imeli najpozneje do leta 2024 ogljično nevtralen vozni park; je seznanjen s številnimi vsakodnevnimi dejavnostmi in izreka pohvalo za delo te službe, ki uživa veliko zadovoljstvo med poslanci; poziva generalnega sekretarja, naj uvede uporabnikom prijazen spletni sistem za rezervacije in preuči, kako bi lahko povečali njegovo uporabo, ki je v letu 2019 znašala samo 3 %, ter razširili skupino uporabnikov za pot med Brusljem in Strasbourgom, da bi zmanjšali okoljski vpliv Parlamenta; zahteva boljše obveščanje o tej možnosti, da avtomobili v Strasbourg in nazaj ne bodo potovali prazni;

165.  pozdravlja, da je predsedstvo 16. decembra 2019 sprejelo nove ambiciozne ključne kazalnike uspešnosti za sistem Parlamenta za okoljsko upravljanje, vključno s ciljem 40-odstotnega zmanjšanja emisij ogljika, rok pa je leto 2024, ko se bo začelo novo zakonodajno obdobje; poziva k učinkoviti izvedbi potrebnih ukrepov, da bi cilje dosegli pravočasno, in k rednemu poročanju organu za podelitev razrešnice o doseženem napredku; Parlament še poziva, naj znova ovrednoti svoje cilje EMAS glede na zmanjšanje emisij zaradi pandemije COVID-19;

166.  izraža pohvalo Parlamentu za zelena javna naročila; ugotavlja, da je njegov cilj povečati vrednostno ponderirani odstotek pogodb za nekatere prednostne proizvode, ki so označene kot „zelene“, „zelo zelene“ ali „zelene po naravi“; izreka pohvalo, ker je bilo v letu 2019 89,1 % pogodb glede na vrednost prednostnih proizvodov uvrščenih med zelene, zelo zelene ali zelene po naravi; pozdravlja, da je predsedstvo 16. decembra 2019 sprejelo nove ambiciozne ključne kazalnike uspešnosti za zelena javna naročila, kar pomeni, da bi moralo biti v povprečju 90 % pogodb za prednostne proizvode v obdobju 2020–2024 zelenih ali zelenih po naravi; poudarja, da je treba zeleno javno naročanje še naprej razvijati in določiti ambiciozne srednjeročne cilje za „ozelenitev“ naročil;

167.  pozdravlja namero Parlamenta, da bo uvedel poročanje o trajnostnosti, vključno s socialnimi vidiki javnega naročanja, in ga poziva, naj spremlja dogajanje na področju socialnih in trajnostnih javnih naročil, na primer delo OECD v zvezi z javnim naročanjem in odgovornim poslovanjem ter prihodnjo zakonodajo Unije o potrebni skrbnosti podjetij; meni, da bi bil lahko Parlament zgled za druge, če bi standarde odgovornega poslovanja vključil v svojo politiko javnega naročanja in nabave, s tem pa bi tudi zavaroval interes javnosti in zagotovil odgovorno javno porabo;

168.  pozdravlja novo politiko parkiranja na parkiriščih Parlamenta, katere cilj je z nameščanjem električnih polnilnih postaj spodbuditi uporabo električnih vozil, in sicer koles, skuterjev in avtomobilov; poziva, naj se ta politika razširi na vsa parkirišča Parlamenta;

169.  poudarja, da mora Parlament spoštovati svoje zaveze v boju proti podnebnim spremembam, zato mora sprejeti ustrezne ukrepe in v vseh svojih stavbah za vse zaposlene zagotoviti dovolj zunanjih in notranjih parkirišč za kolesa, kjer bodo slednja zaščitena pred krajo, vandalizmom in naravnimi elementi, in ponuditi vsaj podobne možnosti, kot so zdaj na voljo na parkiriščih za avtomobile uslužbencev; v zvezi s tem bi veljalo razmisliti tudi o sistemu, pri katerem se uporablja identifikacija z vinjeto;

170.  pozdravlja precejšen porast uporabe koles v Bruslju v letu 2019 glede na leto 2018;

171.  je seznanjen z okoljskim vplivom rednega potovanja Parlamenta v Strasbourg;

Tolmačenje in prevajanje

172.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za logistiko in tolmačenje za konference (GD LINC) v letu 2019 530 zaposlenih in da je upravljal 2,6 % skupnega proračuna Parlamenta;

173.  izraža priznanje za projekt enotne točke za organizacijo konferenc, ki je bil zaključen leta 2019 in ki je močno olajšal delovne procese pri organizaciji konferenc, GD LINC pa je postal enotna točka za vrsto visokokakovostnih konferenčnih storitev za organizatorje sej, konferenc in prireditev v Parlamentu;

174.  ugotavlja, da spremenjeni kodeks o večjezičnosti, ki ga je predsedstvo sprejelo julija 2019, določa nove okvire za delovanje in omogoča visokokakovostno tolmačenje na varčen način, prilagojeno potrebam uporabnikov; obžaluje, da ta kodeks proračunski postopek in postopek razrešnice, ki izhajata iz primarne zakonodaje Unije, še vedno obravnava kot nezakonodajno delo, zaradi česar morata parlamentarna odbora za proračun in proračunski nadzor vsako leto prositi za dovoljenje predsedstva, če želita preseči letno rezervo 45 strani besedila, ki jih lahko še pošljeta v prevajanje; poziva Parlament, naj poskrbi za takšno izvajanje kodeksa o večjezičnosti, da bosta omenjena odbora lahko izvrševala osrednje naloge Parlamenta v zvezi s proračunom in razrešnico, ne da bi morala prositi za letno odstopanje;

175.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je socialni dialog med upravo in predstavniki zaposlenih tolmačev vodil k sprejetju novih delovnih pogojev 8. septembra 2018; podpira nenehna prizadevanja predstavnikov uprave in tolmačev, da bi zagotovili neokrnjeno večjezičnost ob učinkoviti rabi virov;

176.  ugotavlja, da so številna sporočila in dokumenti na voljo samo v angleščini in da na delovnih sejah ni možnosti tolmačenja; poziva Parlament, naj spoštuje načela, pravice in obveznosti iz Listine EU o temeljnih pravicah in Uredbe št. 1/1958, pa tudi iz notranjih smernic in sklepov, kot je kodeks ravnanja za javno upravo; zato poziva Parlament, naj zagotovi potrebne človeške vire za spoštovanje večjezičnosti, v ta namen pa poveča število uslužbencev, odgovornih za prevajanje in tolmačenje;

177.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD) v letu 2019 1117 zaposlenih in da je upravljal 0,5 % skupnega proračuna Parlamenta;

178.  izraža pohvalo za uvedbo sistema akreditacije za zunanje prevajalce, s čimer naj bi izboljšali kakovost zunanjih prevodov, in sicer tako, da bi sodelovali izključno z akreditiranimi prevajalci, ki so opravili preizkus prevajalske usposobljenosti, pa tudi z obsežnejšo kontrolo kakovosti zunanjih prevodov v jezikovnih oddelkih in pogodbeno poostritvijo posledic v primeru nezadostne kakovosti;

179.  poziva generalnega sekretarja, naj preuči izvedljivost tolmačenja v mednarodnem znakovnem jeziku za vse plenarne razprave, v skladu z zahtevami, sprejetimi na plenarnem zasedanju, in ta sklep uresniči v skladu z načelom enakega dostopa za vse državljane;

Finance in uprava

180.  ugotavlja, da je imel generalni direktorat za finance (GD FINS) v letu 2019 222 zaposlenih in da je upravljal 22,7 % skupnega proračuna Parlamenta;

181.  obsoja velike zamude pri povračilu potnih stroškov v letu 2019; poziva, da mora imeti GD FINS stalno na voljo dovolj sredstev, ki jih mora dodeljevati tako, da ne bo prihajalo do zaostankov;

182.  ugotavlja, da je nova potovalna agencija Parlamenta začela delovati 1. januarja 2019; ugotavlja, da so imeli poslanci težave pri uporabi klicnega centra agencije med delovnim časom in zunaj njega; poziva, naj se ta težava nemudoma odpravi; ugotavlja, da potovalna agencija upošteva navodila oddelka za potne stroške in dnevnice poslancev, po katerih mora poslancem ponujati letalske vozovnice za najbolj direktno linijo med izhodiščnim in ciljnim krajem ter za najnižjo ceno, če isto povezavo ponuja več letalskih prevoznikov; ugotavlja, da mora agencija morebitne prihodke, ki jih ustvari z opravljanjem storitev za Parlament, slednjemu tudi povrniti; ugotavlja, da je število pritožb v primerjavi s preteklim letom ostalo nespremenjeno, in sicer jih je bilo leta 2019 vloženih 63, kar je 0,043 % od skupno 144.913 transakcij v tem letu, in da se je večina vloženih pritožb nanašala na kakovost opravljenih storitev nove potovalne agencije, vključno z odpovedmi in potovalnimi zamudami, kar pa je posledica predaje poslov;

183.  ime resne pomisleke o točki 40 iz resolucije Parlamenta z dne 14. maja 2020(16) o načrtu prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2021 (2019/2214 (BUD)), ki vsebuje poziv predsedstvu, naj pregleda izvedbene ukrepe za statut poslancev, tako da bodo poslanci za potovanja znotraj Unije dobili povrnjene stroške letalskih vozovnic ekonomskega razreda z možnostjo spremembe, razen kadar gre za lete, daljše od štirih ur, ali lete, ki zahtevajo prestopanje; poziva k nadaljnji enaki obravnavi poslancev, kar zadeva ponujene vozovnice; spominja tudi na cilj Parlamenta, da bo še zmanjšal svoje emisije, in poudarja, da so najmanj onesnažujoč način potovanja z letalom, ki se mu ni mogoče izogniti, direktni leti in letalske vozovnice, ki jih je mogoče spreminjati;

Nadomestilo splošnih stroškov

184.  opominja na sklep, da bi morali imeti vsi poslanci ločen bančni račun za nadomestilo splošnih stroškov; pozdravlja, da Parlament to obveznost strogo spoštuje in da je stopnja skladnosti z njo 100 %;

185.  spominja, da člen 11(4) poslovnika, kot ga je predsedstvo sprejelo 11. marca 2019, določa, da predsedstvo zagotovi potrebno infrastrukturo na spletni strani poslancev na spletišču Parlamenta za tiste poslance, ki želijo objaviti prostovoljno revizijo ali potrditev, kot je določeno v veljavnih pravilih statuta poslancev in njegovih izvedbenih pravilih, da je njihova uporaba nadomestila splošnih stroškov skladna z veljavnimi pravili statuta poslancev in njegovimi izvedbenimi ukrepi; je seznanjen, da so te objave individualne in prostovoljne in da morajo zanje poskrbeti poslanci sami, uprava Parlamenta pa ni odgovorna za zbiranje informacij, ki bodo objavljene; poziva parlamentarne službe, naj poslancem vsako leto pošljejo opomnik o tej možnosti; poziva Parlament, naj organ za podelitev razrešnice redno obvešča o tem, koliko poslancev upošteva ta priporočila, da bo poraba davkoplačevalskega denarja v Uniji postala preglednejša in odgovornejša;

186.  opominja, da poslanci svoj mandat opravljajo svobodno in neodvisno, kot določa člen 2 poslovnika; poudarja, da morajo biti vsi organi, ki oblikujejo etična pravila in standarde, omejeni z nalogami, ki so jim bile dodeljene, njihova priporočila pa ne smejo omejevati oziroma ovirati svobodnega mandata poslancev;

187.  poudarja, da je nadomestilo splošnih stroškov pavšalni znesek in da mora biti poslanski mandat neodvisen in svoboden, kot določa poslovnik; pozdravlja odločitev predsedstva o ustanovitvi delovne skupine, ki bo ocenila uporabo nadomestila splošnih stroškov v zadnjih letih in poiskala izvedljive načine za njegovo upravljanje; poziva predsedstvo, naj odločitev sprejme do izteka leta 2021; poudarja, da upravljanje nadomestila splošnih stroškov ne sme povzročiti večjega birokratskega bremena za pisarne poslancev in upravo Parlamenta;

188.  opozarja, da je v sklepu predsedstva iz leta 2018 o nadomestilu splošnih stroškov določeno, da bo veljal do konca leta 2022 in da ga bo predsedstvo ocenilo na podlagi izkušenj v devetem zakonodajnem obdobju; obžaluje, da predsedstvo še vedno ni upoštevalo volje poslancev, večkrat izražene na plenarnih zasedanjih(17), namreč da bi nadomestilo splošnih stroškov dodatno reformirali, saj tako aktivno preprečuje, da bi poraba davkoplačevalskega denarja Unije s strani poslancev postala preglednejša in odgovornejša; poziva predsedstvo, naj takoj začne izvajati sklepa s plenarnega zasedanja o poročilih o razrešnici Parlamentu za leti 2017 in 2018, v katerih se predlagajo spremembe pravil o nadomestilu splošnih stroškov; poudarja, da morebitni novi prostovoljni in/ali izbirni ukrepi za večjo preglednost in finančno odgovornost ne bi smeli ustvariti nepotrebnih birokratskih bremen za poslance in njihove pisarne;

189.  poudarja, da dobro upravljanje temelji na dobrem finančnem poslovodenju in sorazmernosti; poziva predsedstvo, naj upošteva stroškovno učinkovitost in sorazmernost morebitnih dodatnih naložb in koristi, doseženih z večjo porabo davkoplačevalskega denarja in večjo birokracijo;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

190.  opominja, da finančna uredba določa, katere podatke o dodelitvi javnih naročil morajo institucije posredovati proračunskemu organu in javnosti; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen;

191.  ugotavlja, da je bilo v letu 2019 od skupaj 225 javnih naročil 83 naročil v vrednosti 597,3 milijona EUR oddanih v odprtem ali omejenem postopku, 141 naročil v skupni vrednosti 208,5 milijona EUR pa v postopku s pogajanji; ugotavlja, da se je skupno število naročil, dodeljenih v postopku s pogajanji, povečalo tako v smislu deleža skupne vrednosti dodeljenih naročil, in sicer s 6 % v letu 2018 na 26 % v letu 2019, kakor v smislu dejanske vrednosti, s 35,86 milijona EUR v letu 2018 na 208,53 milijona EUR v letu 2019;

192.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na vrsto v letih 2019 in 2018, vključno z gradbenimi deli:

Vrsta naročila

2019

2018

Število

Delež

Število

Delež

storitve

material

dela

zgradbe

177

33

13

2

78 %

15 %

6 %

1 %

199

37

12

3

79 %

15 %

5 %

1 %

Skupaj

225

100 %

251

100 %

Vrsta naročila

2019

2018

Vrednost (v EUR)

Delež

Vrednost (v EUR)

Delež

storitve

581.610.182

72 %

256.374.627

42 %

material

85.741.237

10 %

210.526.209

35 %

dela

135.211.526

17 %

133.431.628

22 %

zgradbe

4.260.000

1 %

5.039.824

1 %

Skupaj

806.822.945

100 %

605.372.288

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2019, str. 5)

193.  je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo javnih naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2019 in 2018, v številu in vrednosti:

Vrsta postopka

2019

2018

Število

Delež

Število

Delež

odprti postopek

omejeni postopek

postopek s pogajanji

postopek po seznamu

izredni postopek

82

1

141

1

36,44 %

0,44 %

62,68 %

0,44 %

89

5

155

1

1

35,46 %

1,99 %

61,75 %

0,40 %

0,40 %

Skupaj

225

100 %

251

100 %

Vrsta postopka

2019

2018

Vrednost (v EUR)

Delež

Vrednost (v EUR)

Delež

odprti postopek

omejeni postopek

postopek s pogajanji

postopek po seznamu

izredni postopek

595.584.380

1.735.269

208.533.296

970.000

74

0

26

0

486.039.380

83.433.046

35.859.040

24.221

16.600

80

14

6

0

0

Skupaj

806.822.945

100 %

605.372.288

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2019, str. 7)

194.  obžaluje, da se je na 1369 izmed vseh javnih razpisov Parlamenta za nakup blaga in storitev prijavil en sam ponudnik; ugotavlja, da razpisi z enim samim ponudnikom pomenijo veliko tveganje za ustrezno porabo javnega denarja; poziva Parlament, naj preuči razloge za očitno premajhno konkurenco in sprejme potrebne ukrepe, da bi preprečil postopke z enim samim ponudnikom;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

195.  ugotavlja, da so bila v letu 2019 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole(18):

Skupina

2019 (1)

2018

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna odobrena sredstva

Lastna sredstva in sredstva, prenesena iz prejšnjega leta

Odhodki

Stopnja uporabe letnih proračunskih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Evropska ljudska stranka (EPP)

17.139

4.253

16.993

99,15

4.399

18.282

6.690

20.820

113,88

4.152

Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

14.611

4.807

13.705

93,80

5.710

15.792

5.863

16.888

106,94

4.767

Renew Europe (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE))

7.721

1.627

5.510

71,37

3.838

5.823

1.824

6.033

103,61

1.614

Zeleni/Evropska svobodna zveza (Greens/EFA)

5.573

1.388

4.585

82,27

2.376

4.478

1.579

4.669

104,27

1.388

Identiteta in demokracija (ID) (3)

3.244

0

1.629

50,22

1.615

Evropski konservativci in reformisti (ECR)

6.053

1.946

5.730

94,66

2.270

6.182

2.962

7.200

116,47

1.944

Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL)

4.156

1.110

3.731

89,77

1.535

4.443

1.257

4.590

103,31

1.110

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) (2)

1.851

1.915

1.508

81,45

0

3.829

1.828

2.725

71,17

1.915

Evropa narodov in svobode (ENF) (2)

1.620

653

1.609

99,34

0

3.238

1.094

3.612

111,55

720

Samostojni poslanci

2.019

367

481

23,84

738

1.153

314

537

46,57

442

Skupaj

63.987

18.067

55.481

86,71

22.482

63.220

23.412

67.073

106,09

18.052

Opombe k zgornji razpredelnici:

(1) Leto 2019 je bilo volilno leto in politične skupine so računovodske izkaze predložile v dveh delih, za vsako polletje posebej. Podatki o letnih odobrenih sredstvih in odhodkih za skupine, ki so dejavnosti nadaljevale tudi po evropskih volitvah 2019, so seštevek za obe polletji.

(2)Podatki za politične skupine, ki so bile po evropskih volitvah 2019 razpuščene, se nanašajo samo na prvo polletje.

(3) Podatki za politične skupine, ki pred evropskimi volitvami 2019 še niso obstajale, se nanašajo samo na drugo polletje.

196.  pozdravlja dejstvo, da je neodvisni zunanji revizor za politične skupine za proračunsko leto 2019 izdal samo mnenja brez pridržkov;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

197.  ugotavlja, da je bil leta 2016 ustanovljen organ za evropske politične stranke in fundacije, ki ocenjuje vloge za registracijo, registrira nove stranke in fundacije Unije, spremlja njihovo financiranje in sprejema sankcije v primeru nespoštovanja obveznosti; je seznanjen, da je postal povsem operativen v letu 2017;

198.  ugotavlja, da je bilo leto 2018 prvo leto izvrševanja vseh delov Uredbe (EU, Euratom) št. 114l/2014(19), zlasti kar zadeva vlogo organa; ugotavlja, da je organ v skladu s to uredbo leta 2019 prvič pregledal računovodske izkaze evropskih političnih strank in fundacij za proračunsko leto 2018;

199.  ugotavlja, da je organ ob robu evropskih volitev 2019 skupaj z GD FINS pripravil niz načel, da bi se lahko začela uresničevati pravica evropskih političnih strank do kampanje za evropske volitve, hkrati pa bi se opredelile tudi omejitve v zvezi s tem; je seznanjen s praktičnimi težavami, ki so se pojavile zaradi narave te uredbe, in poudarja, da jo je treba revidirati; ugotavlja, da so sankcije samodejne narave, in poudarja, da je treba povečati sorazmernost in prilagodljivost;

200.  pozdravlja ukrepe organa za večjo preglednost, med drugim je leta 2020 prvič doslej svoje letno poročilo o dejavnostih za leto 2019 objavil brez omejitev, njegov direktor pa je sodeloval na letni predstavitvi za razrešnico Parlamentu 16. novembra 2020;

201.  poziva organ, naj poskrbi, da bodo informacije o registraciji in finančnem položaju evropskih političnih strank in fundacij v čim večjem obsegu javno dostopne na uporabnikom prijazen način ter da bodo popolne in redno posodobljene;

202.  ugotavlja, da so bila v letu 2019 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(20):

Stranka (2019)

Kratica

Lastna sredstva

Končni prispevek EP (1)

Skupaj prihodki

Prispevek EP kot % upravičenih odhodkov (največ 90 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1.751.449

13.433.000

15.184.449

90 %

116.515

Stranka evropskih socialistov

PES

1.091.101

8.405.284

9.496.385

90 %

115.131

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

851.728

4.848.119

5.699.847

90 %

801.704

Evropska stranka zelenih

EGP

539.667

3.471.165

4.010.832

90 %

603.669

Stranka evropske levice

EL

312.832

1.772.817

2.085.649

90 %

Evropska demokratska stranka

PDE

100.944

671.170

772.114

90 %

49.246

Evropska svobodna zveza

EFA

200.053

1.219.623

1.419.676

90 %

55.400

Skupina evropskih konservativcev in reformistov

ECR

607.157

3.493.333

4.100.490

90 %

158.166

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

140.512

1.000.214

1.140.726

83 %

Identiteta in demokracija

ID

114.250

615.067

729.317

90 %

SKUPAJ

 

5.709.693

38.929.792

44.639.485

 

1.899.831

Opombe:

 

 

 

 

 

 

(1): Seštevek končnega finančnega prispevka za drugi del leta 2018 in končnega finančnega prispevka za prvi del leta 2019 v skladu s sklepom predsedstva z dne 18. januarja 2021.

 

203.  ugotavlja, da so bila v letu 2019 odobrena sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(21):

Fundacija (2019)

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Skupaj prihodki

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih stroškov (največ 95 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo) ali izguba

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

622.669

5.971.543

7.433.520

95 %

255.171

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

662.446

5.142.293

5.906.538

92 %

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

202.565

1.798.601

2.114.273

95 %

90.914

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

79.513

1.368.333

1.484.738

95 %

Transform Europe

TE

EL

110.698

1.096.144

1.217.889

92 %

7.401

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

23.261

421.786

472.185

95 %

Fundacija Coppieters

Coppieters

EFA

84.666

534.179

618.845

95 %

38.624

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

ECR

253.558

1.636.452

1.995.962

95 %

Sallux

SALLUX

ECPM

23.537

365.590

448.654

95 %

3.282

Fundacija Združenja za identiteto in demokracijo

Fundacija ID

ID

23.000

436.999

978.653

95 %

SKUPAJ

2.085.913

18.771.920

22.671.257

395.392

204.  pozdravlja namero Komisije, da bo konec leta 2021 pregledala Uredbo (EU, Euratom) 2018/673(22), da bi šla dlje od trenutnega cilja, tj. obravnave pravil o financiranju in preglednosti, poenostavila pogoje za registracijo iz člena 3 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 in članstvo omogočila vsem državljanom Unije, da bi zagotovila bolj vključujočo zastopanost političnih strank, dejavnih na evropski ravni;

205.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da več obstoječim nadnacionalnim strankam, dejavnim v evropski politiki in zastopanim v Parlamentu, zaradi zahtev v Uredbi (EU, Euratom) 2018/673 ni dovoljeno, da bi se uradno registrirale kot evropske politične stranke, zaradi česar je ovirana demokratična zastopanost manjših političnih strank na evropski ravni; predlaga, naj Komisija glede na povedano do konca leta 2021 pripravi ambiciozen predlog reforme.

(1) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
(2) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(3) Uredba Sveta (EU) št. 1417/2013 z dne 17. decembra 2013 o določitvi obrazca za prepustnice, ki jih izdaja Evropska unija (UL L 353, 28.12.2013, str. 26).
(4) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).
(5) https://www.dw.com/en/exclusive-eu-taps-chinese-technology-linked-to-muslim-internment-camps-in-xinjiang/a-55362125
(6) https://www.npr.org/2019/10/08/768150426/u-s-blacklists-chinese-tech-firms-over-treatment-of-uighurs?t=1611915285989
(7) https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/
(8) https://joinup.ec.europa.eu/sites/default/files/news/2020-06/D.01.06_Final_report_v3.00.pdf
(9) Poročilo o strateški pobudi o pravici do dopusta nekaterih uslužbencev EU in največje koristi otroka (SI/1/2019/AMF).
(10) Resolucija (EU) 2020/1880 Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, oddelek I – Evropski parlament, odstavek 115 (UL L 417, 11.12.2020, str. 122); resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v Evropski uniji, odstavek 17 (UL C 346, 27.9.2018, str. 192).
(11) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(12) https://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2014_2019/plmrep/COMMITTEES/ENVI/DV/2020/11-16/IPOL_STU2020652735_EN.pdf
(13) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(14) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
(15) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(16) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0123.
(17) Razrešnica 2017: splošni proračun EU – Evropski parlament, 26. marec 2019; Razrešnica 2018: splošni proračun EU – Evropski parlament, 14. maj 2020.
(18) Vsi zneski so v tisoč EUR.
(19) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).
(20) Vsi zneski so v tisoč EUR.
(21) Vsi zneski so v tisoč EUR.
(22) Uredba (EU, Euratom) 2018/673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 114 I, 4.5.2018, str. 1).

Zadnja posodobitev: 3. maj 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov