Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019, skupaj z odgovori agencij(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05793/2021 – C9-0064/2021),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3) in zlasti člena 70,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES(4) in zlasti člena 76,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624(5) in zlasti člena 116,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(6) in zlasti člena 105,

–  ob upoštevanju členov 32 in 47 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0081/2021),

1.  odloži podelitev razrešnice izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2019;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/AGENCIES_2019/agencies_2019_SL.pdf. (2) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/AGENCIES_2019/agencies_2019_SL.pdf. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 251, 16.9.2016, str. 1. (5) UL L 295, 14.11.2019, str. 1. (6) UL L 122, 10.5.2019, str. 1. (7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019, skupaj z odgovori agencij(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2019 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 1. marca 2021 o podelitvi razrešnice agenciji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019 (05793/2021 – C9-0064/2021),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(3) in zlasti člena 70,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES(4) in zlasti člena 76,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624(5) in zlasti člena 116,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(6) in zlasti člena 105,

–  ob upoštevanju členov 32 in 47 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0081/2021),

1.  odloži odobritev zaključnega računa Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za mejno in obalno stražo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/AGENCIES_2019/agencies_2019_SL.pdf. (2) UL C 351, 21.10.2020, str. 7. Letno poročilo Evropskega računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2019: https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/AGENCIES_2019/agencies_2019_SL.pdf. (3) UL L 193, 30.7.2018, str. 1. (4) UL L 251, 16.9.2016, str. 1. (5) UL L 295, 14.11.2019, str. 1. (6) UL L 122, 10.5.2019, str. 1. (7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019,

–  ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0081/2021),

A.  ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih(1) Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2019 znašal 330.107.000 EUR, kar je 14,36 % več kot leta 2018; ker proračun agencije v glavnem izvira iz proračuna Unije;

B.  ker mora v skladu s členom 80(1) Uredbe (EU) 2019/1896(2) Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe zagotoviti varstvo temeljnih pravic v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in ustreznim mednarodnim pravom, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, njenim protokolom iz leta 1967, Konvencijo o otrokovih pravicah in obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti z načelom nevračanja; ker z Uredbo (EU) 2019/1896 agenciji niso bili zagotovljeni le novi viri na področju temeljnih pravic, temveč je bil uveden tudi nov celovit notranji neodvisen mehanizem za spremljanje skladnosti operativnih dejavnosti agencije s temeljnimi pravicami; ker ta mehanizem temelji na okrepljeni vlogi in neodvisnosti uradnika agencije za temeljne pravice, ki poroča upravnemu odboru, hkrati pa postane pooblaščeni organ, ki lahko imenuje svoje osebje;

C.  ker uradniku za temeljne pravice v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 pomaga namestnik uradnika za temeljne pravice in vsaj 40 opazovalcev za temeljne pravice, ki delujejo pod hierarhičnim nadzorom uradnika za temeljne pravice kot njegova „oči in ušesa“ na terenu;

D.  ker je v časovnem načrtu za izvajanje evropske mejne in obalne straže 2.0, ki sta ga agencija in Komisija pripravili julija 2019, poudarek na nujni uskladitvi ustreznega okvira za spremljanje temeljnih pravic s črko in duhom Uredbe (EU) 2019/1896, zlasti kar zadeva zaposlitev 40 opazovalcev za temeljne pravice do 5. decembra 2020;

E.  ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij; ker je Računsko sodišče nedavno začelo revizijo, da bi preverilo, ali je agencija doslej zagotovila učinkovito podporo državam članicam pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja, ki bo dokončana leta 2021;

F.  ker je evropski varuh človekovih pravic začel preiskavo (CASEOI/5/2020/MHZ), da bi ocenil, kako agencija obravnava domnevne kršitve temeljnih pravic, zlasti da bi ocenil učinkovitost in preglednost pritožbenega mehanizma agencije za tiste, ki menijo, da so jim bile kršene pravice pri operacijah agencije na mejah, ter vlogo in neodvisnost uradnika agencije za temeljne pravice;

G.  ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) začel preiskavo zaradi obtožb o nadlegovanju, neprimernem ravnanju in zavračanju migrantov, ki zadevajo agencijo;

H.  ker agencija od decembra 2019 izvaja nov mandat s pomembno in bistveno razširitvijo nalog in osebja, za kar je potreben ustrezen proračun;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2019 znašala 99,84 %, kar je 1,46 % več kot leta 2018; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil nizka in je znašala 69,13 %, kar je 0,56 % manj kot leta 2018;

2.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je imela agencija leta 2019 s sodelujočimi državami sklenjene sporazume o financiranju operativnih dejavnosti, kar je predstavljalo 55 % proračuna agencije; ugotavlja, da je agencija sprejela ukrepe za izboljšanje predhodnih preverjanj in da je v letu 2019 ponovno uvedla naknadna preverjanja povračil; izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče poudarilo, da povračilo odhodkov iz naslova opreme še vedno temelji na dejanskih stroških, ter globoko obžaluje, da projekt, ki naj bi vzpostavil izvajanje povračil na podlagi stroškov na enoto, še vedno ni bil uresničen; poudarja, da postopek še ni dokončan, čeprav gre za ponavljajoče se vprašanje, ki je bilo izpostavljeno že v prejšnjem postopku podelitve razrešnice; nadalje na podlagi poročila Računskega sodišča z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sodelujoče države zahtevkom za povračilo stroškov niso vedno predložile računov ali drugih dokazil, s katerimi bi ustrezno utemeljile nastale dejanske stroške, pri predložitvi dokazil pa so zamujale; hkrati Računsko sodišče v poročilu poudarja, da so sodelujoče države dolžne pravočasno predložiti točna dokazila skupaj z zahtevki za povračilo stroškov; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je agencija pri naknadni kontroli potrdila vprašljiv odhodek z bančnimi izpiski, upravičenca pa obvestila, da kot dokazila ne bo več sprejemala predračunov, četudi so ti v skladu z veljavnim nacionalnim regulativnim okvirom; zamude pri predložitvi dokazil so bile prav tako povezane z izvajanjem poenostavljene sheme nepovratnih sredstev za napotitev uradnikov, zato se je postopek plačila preostalih zneskov zelo podaljšal, da bi se zagotovilo dobro finančno poslovodenje; je izredno nezadovoljen zaradi pomanjkanja zavezanosti vodstva agencije k razrešitvi tega vprašanja; poziva agencijo, naj zaustavi vsa preostala povračila stroškov za zahtevke za povračilo stroškov, ki niso bili podprti z računi; poziva agencijo, naj nemudoma zaključi prehod na povračila na podlagi stroškov na enoto in v celoti upošteva vsa načela dobrega finančnega poslovodenja;

3.  na podlagi poročila Računskega sodišča obžaluje, da je agencija v pozni fazi projekta spremenila pogodbeni dogovor za obnovitvena dela na stavbi sedeža agencije in uvedla možnost predhodnega financiranja za dela, ki jih je bilo še treba dokončati, čeprav je prvotni dogovor določal, da bodo plačila izvedena šele po prevzemu dokončanih del, in z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je to imelo za posledico, da je bil ključni element kontrole odpravljen in da poraba sredstev ni odražala dejanskega napredka del; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je predhodno financiranje omogočilo nadaljevanje obnove stavbe in da je agencija ohranila kontrolo, saj so bila predplačila izplačana najemodajalcu, ki je lahko plačila pogodbenemu izvajalcu izvedel šele po tem, ko je agencija prevzela določen obseg dokončanih del, neporabljena sredstva pa je najemodajalec vrnil agenciji, kar je bilo zajamčeno s pogodbenimi jamstvi; poziva agencijo, naj pregleda svoje mehanizme v zvezi s takšnimi plačili in zagotovi skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

4.  meni, da je obrazložitev agencije še posebej šibka glede na informacije o morebitni goljufiji v zvezi s poljsko programsko opremo, v kateri je bil uporabljen podoben način delovanja;

5.  opozarja na nedavna poročila medijev o dragih letnih dogodkih, katerih stroški so leta 2019 znašali skoraj pol milijona evrov; opozarja, da se agencija financira z denarjem davkoplačevalcev Unije; v zvezi s tem pozdravlja odločitev agencije, da ne bo več organizirala drage letne prireditve; poziva agencijo, naj bo pri izvrševanju proračuna bolj previdna, kadar gre za organizacijo dogodkov;

Uspešnost

6.  ugotavlja, da agencija za ocenjevanje dodane vrednosti svojih dejavnosti uporablja nekatere ukrepe kot ključne kazalnike uspešnosti, za izboljšanje upravljanja proračuna pa uporablja tudi druge ukrepe, kot so ugotavljanje ravni zadovoljstva prek spletnih anket, ocenjevanje poznih plačil in stopnja prostih delovnih mest; poziva agencijo, naj pojasni, zakaj je zavrnitev vstopa del ključnih kazalnikov uspešnosti;

7.  poudarja bistveno vlogo agencije, na kateri temeljijo prizadevanja Unije za zavarovanje območja svobode, varnosti in pravice in za zagotavljanje prostega gibanja brez kontrol na notranjih mejah; poudarja, da je agencija glavni vzvod za solidarnost Unije na področju migracijske politike, saj na tem področju združuje vire in sredstva na ravni Unije;

8.  ugotavlja, da je bila uredba (EU) 2019/1896 sprejeta 13. novembra 2019 in je začela veljati 4. decembra 2019, z razširjenim mandatom in sredstvi, vključno z ustanovitvijo stalne enote z izvršilnimi pooblastili; ugotavlja, da se je morala agencija notranje obsežno prestrukturirati in soočiti z izzivom oblikovanja novih nalog, da bi izpolnila določbe novega mandata; ugotavlja, da se je število administratorjev agencije, ki naj bi bili zaposleni v letu 2020, nepričakovano zmanjšalo, kar je privedlo do prilagoditev kadrovskega načrta agencije; je zaskrbljen zaradi trajanja razprave med agencijo in Komisijo o teh prilagoditvah; poziva Komisijo in agencijo, naj hitro najdeta ustrezno rešitev, da se zagotovi ustrezno in pravočasno izvajanje novega mandata agencije;

9.  poudarja izzive, ki jih agenciji prinaša dolg cikel načrtovanja, ki so privedli do tega, da je bil enotni programski dokument sprejet v spremenljivih okoliščinah njenega delovanja;

10.  ugotavlja, da je bila marca 2019 sprejeta prva tehnična in operativna evropska strategija za integrirano upravljanje meja;

11.  ugotavlja, da je agencija prevzela vodilno vlogo pri pobudi za vzpostavitev skupne pisarne v Bruslju za agencije s področja pravosodja in notranjih zadev, da bi se zagotovila učinkovita raba virov, skupna uporaba prostorov in storitev ter spodbujal mrežni učinek; nadalje ugotavlja, da je dogovor o izvajanju z zahtevami, ki se nanašajo na skupne pisarniške prostore in pogoje sodelovanja med partnerji, v zaključni fazi in da bodo naslednji koraki, predvideni za obdobje 2020-2021, obsegali nabavo, opremo in kasneje selitev v nove prostore;

12.  na podlagi ugotovitev Računskega sodišča iz predhodnega leta je zelo zaskrbljen, ker agencija še vedno nima celovitega načrta neprekinjenega poslovanja, ki bi ga odobril upravni odbor, čeprav se je v svoje sedanje prostore preselila leta 2014; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da agencija pripravlja začasno politiko neprekinjenega poslovanja in načrt neprekinjenega poslovanja, ki naj bi bil predvidoma sprejet v letu 2020; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o fazah sprejemanja in izvajanja načrta neprekinjenega poslovanja;

13.  ugotavlja, da mora agencija v skladu s členom 80(1) Uredbe (EU) 2019/1896 v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice in njegovo odobritvijo pripraviti, izvajati in nadalje razvijati strategijo in akcijski načrt za temeljne pravice, vključno z učinkovitim mehanizmom za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic pri vseh dejavnostih agencije; ugotavlja, da bi moral akcijski načrt izvajati strategijo, tako da zagotavlja praktične zaščitne ukrepe za temeljne pravice, ki bi usmerjali izvajanje operativnih dejavnosti agencije; obžaluje, da akcijski načrt še ni bil sprejet;

14.  obžaluje, da uradnik za temeljne pravice – kljub večkratnim pozivom Parlamenta in znatnemu povečanju števila uslužbencev agencije – še vedno nima ustreznih človeških virov, kar je očitna ovira pri ustreznem izvajanju nalog, ki so mu bile podeljene; poziva agencijo, naj uradniku za temeljne pravice zagotovi zadostna sredstva in osebje, zlasti v zvezi z nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategije agencije za spremljanje in zagotavljanje varstva temeljnih pravic; opozarja agencijo, da je pomembno spoštovati Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določene v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(3); poziva agencijo, naj vzpostavi redni mehanizem, s katerim bo obveščala poslance Evropskega parlamenta o operacijah, ki potekajo, pa tudi o resnih incidentih in drugih poročilih o nasilju in nespoštovanju temeljnih pravic na zunanjih mejah;

15.  poudarja, da je treba povečati digitalizacijo notranjih operacij in postopkov upravljanja agencije; poudarja, da mora biti agencija na tem področju še naprej proaktivna, da bi na vsak način preprečili digitalno vrzel med agencijami; opozarja pa, da je treba sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe, da bi preprečili tveganje za spletno varnost obdelanih informacij;

16.  na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je bila ustanovljena notranja ekipa za varnost IKT in kibernetsko varnost; spodbuja agencijo, naj brez nepotrebnega odlašanja dokonča svoj akcijski načrt za kibernetsko varnost za obdobje 2020-2025; poziva Komisijo, naj agenciji pomaga pri iskanju rešitev, ki bodo pospešile digitalizacijo agencije;

17.  pozdravlja vzpostavitev registra dokumentov, vendar meni, da sedanji register ne izpolnjuje pravnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 1049/2001(4), saj bi morali biti vsi dokumenti, ki jih pripravi in/ali hrani agencija, navedeni v registru; se zaveda, da agencija v skladu s členom 4a te uredbe zavrne dostop do dokumentov, kadar je to v javnem interesu zaradi javne varnosti, obrambnih in vojaških zadev, mednarodnih odnosov oziroma finančne, monetarne ali gospodarske politike Unije ali države članice; ponovno poziva agencijo, naj zagotovi popolno preglednost vseh svojih dejavnosti; glede na pričakovano nadaljnje znatno splošno povečanje proračuna agencije v prihodnjih letih in njeno vse večjo odgovornost poziva agencijo, naj mu posreduje podrobnejše informacije o izvrševanju proračuna za operativne dejavnosti po poglavjih z natančno navedenimi dejavnostmi, ki se financirajo iz posameznih členov in postavk; obžaluje, da Računsko sodišče v poročilu ocenjuje le zakonitost in pravilnost porabe agencije; glede na velikost in obseg proračuna agencije poziva Računsko sodišče, naj izvede bolj kvalitativno oceno uspešnosti agencije v prihodnosti, kar bi organu za podelitev razrešnice omogočilo, da bolje oceni, kako se porablja proračun agencije;

Kadrovska politika

18.  obžaluje, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2019 uresničen le 75,83 %, pri čemer je agencija zaposlovala 367 od 484 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v letu 2018 je bilo odobrenih 418 delovnih mest); ugotavlja, da je poleg tega agencija v letu 2019 zaposlovala 214 pogodbenih uslužbencev in 168 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

19.   je seznanjen s postopkom zaposlovanja uradnika za temeljne pravice, namestnika uradnika za temeljne pravice in opazovalcev za temeljne pravice, ki je v teku; poudarja tesno sodelovanje med agencijo in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice v letu 2019 pri določanju posebnih meril za izbor pri zaposlitvi uradnika za temeljne pravice in 40 opazovalcev za temeljne pravice; vendar obžaluje zamude pri postopkih zaposlovanja; opozarja, da je morala agencija v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896 do 5. decembra 2020 zaposliti vsaj 40 opazovalcev za temeljne pravice; ugotavlja, da naj bi agencija prvo skupino opazovalcev za temeljne pravice zaposlila marca 2021; ugotavlja, da se je z Uredbo (EU) 2019/1896 obseg nalog uradnika za temeljne pravice povečal, zato je bilo treba to delovno mesto opredeliti kot funkcijo srednjega vodstva, za katero je potreben poseben izbirni postopek; ugotavlja, da so te organizacijske in kadrovske spremembe povzročile nejasnosti glede pravnih posledic in izvajanja; poziva agencijo, naj da prednost obravnavi temeljnih pravic; zato vztraja, da mora agencija brez nepotrebnega odlašanja zaposliti 40 opazovalcev za temeljne pravice na ustrezni ravni AD, kot zahteva člen 110(6) Uredbe (EU) 2019/1896, in zagotoviti, da bodo imeli prihodnji opazovalci temeljnih pravic ustrezne pristojnosti za neodvisno opravljanje svojih nalog;

20.  je zaskrbljen zaradi poročila o neuravnoteženi zastopanosti spolov, zlasti v upravnem odboru (48 moških in 8 žensk); poziva agencijo, naj izboljša znatno neravnovesje med spoloma na ravni upravnega odbora; poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju članov upravnega odbora agencije upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

21.   ugotavlja, da je agencija 1. avgusta 2019 sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; izraža zaskrbljenost zaradi petih primerov nadlegovanja, ki jih je agencija prijavila v letu 2019, in ugotavlja, da so bili nedavno prijavljeni nadaljnji primeri nadlegovanja; poziva upravni odbor, naj oceni, ali se politika agencije o varovanju človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja pravilno izvaja in ali je učinkovita;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil na podlagi novinarskih preiskav o odnosu visokih uradnikov do nižje uvrščenih uslužbencev; poudarja, da je zlasti zaskrbljen zaradi poročil o žaljivem in nespoštljivem vedenju do osebja, pa tudi zaradi pripomb, da naj bi bili nadzorni mehanizmi v agenciji manj učinkoviti; ugotavlja, da agencija ni poročala o uradnih pritožbah v zvezi s tem; ugotavlja, da bo delovna skupina za nadzor Frontexa v skladu s svojim mandatom spremljala notranje upravljanje agencije, vključno s postopki za vlaganje pritožb in njihovo obravnavo; spodbuja agencijo, naj sodeluje z delovno skupino za nadzor Frontexa, da bi razjasnila morebitne pomisleke v zvezi s tem in ukrepala na podlagi priporočil, ki bodo v zvezi s tem vidikom delovanja agencije podana v prihodnje;

23.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je v letu 2019 agencija še naprej zaposlovala nove uslužbence v skladu s svojim razširjenim mandatom in zaposlila 218 novih uslužbencev; ugotavlja, da čeprav se zdi postopek zaposlovanja uspešen, bi agencija morala izboljšati smernice za člane izbirne komisije in natančneje preveriti finančne pravice kandidatov pri izplačilu plač; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da agencija organizira usposabljanje za člane izbirne komisije, da bi ti pridobili ustrezno znanje, potrebno za opravljanje njihove vloge, pri čemer agencija spoštuje svobodo presoje in neodvisnost, ki ju ima vsaka izbirna komisija; ugotavlja tudi, da so bile pravice in dodatki za uslužbence objavljeni 6. februarja 2020, potem ko je bil plačilni seznam objavljen in izvršen; ugotavlja, da se plače novih uslužbencev preverjajo v skladu s sklepi in da je treba v primeru razhajanj nove uslužbence obvestiti do dvanajstega dne v mesecu; je zaskrbljen zaradi nedavnih poročil medijev, da agencija kandidatom ni ustrezno poročala o statusu postopkov zaposlovanja; poziva agencijo, naj s tem v zvezi izboljša svojo komunikacijo;

24.  ugotavlja, da je bilo leto 2019 četrto leto petletnega načrta rasti po sprejetju Uredbe (EU) 2016/1624(5), ki je občutno povečala proračun in osebje agencije; ugotavlja, da je agencija začela s prehodom na brezpapirni, elektronski sistem za zaposlovanje, zasnovan v oblaku, ki bi moral začeti delovati poleti 2020; nadalje ugotavlja, da se agencija predvsem zaradi nizkega korekcijskega koeficienta sooča z izzivi, kako privabiti večje število primernih zunanjih kandidatov in doseči dobro geografsko ravnovesje; poudarja, da se korekcijski koeficienti med državami članicami zelo razlikujejo, kar resno vpliva na zmožnost agencij v državah članicah z nižjimi korekcijskimi koeficienti, da zaposlijo in zadržijo osebje in strokovno znanje; poudarja, da bi morale agencije v državah, v katerih se uporablja nizek korekcijski koeficient, prejeti dodatno podporo Komisije pri izvajanju dopolnilnih ukrepov, da bi se povečala njihova privlačnost za sedanje in prihodnje uslužbence; poziva Komisijo, naj preuči učinek in izvedljivost določanja korekcijskih koeficientov na podlagi regionalnih in ne nacionalnih ocen; opozarja, da se sedeži agencij v državah članicah z nižjimi korekcijskimi koeficienti običajno nahajajo v glavnih mestih, kjer so življenjski stroški in stroški bivanja bistveno višji kot v drugih delih držav;

25.  izraža globoko zaskrbljenost, ker izvršilno vodstvo agencije ni sprejelo potrebnih ukrepov za upoštevanje sprememb pri vlogi in pristojnostih uradnika za temeljne pravice in opazovalcev za temeljne pravice, ki so začele veljati decembra 2019, kljub temu da je že od marca 2019 vedelo za te spremembe, kar je privedlo do ponavljajočih se zamud pri izvajanju določb v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic znotraj agencije; globoko obžaluje način, s katerim se je izvršni direktor odločil zaobiti upravni odbor pri postopku zamenjave uradnika za temeljne pravice ob koncu leta 2019; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je postopek začel ravno, ko se je uradnik za temeljne pravice vrnil s podaljšanega bolniškega dopusta, pri čemer je bil o postopku obveščen tik pred njegovim začetkom; poudarja, da je morala agencija začasno umakniti objavo obvestila o prostem delovnem mestu uradnika za temeljne pravice, ker ni upoštevala ustrezne zakonodaje; poudarja, da je Komisija nastalo situacijo komentirala kot „preprosto nezakonito“; je seznanjen, da trenutno mesto uradnika za temeljne pravice začasno zaseda nekdanji član kabineta izvršnega direktorja; je resno zaskrbljen zaradi poročil medijev, da izvršni direktor večkrat ni upošteval poročil in nasvetov uradnika za temeljne pravice glede operacij v več državah članicah; poudarja, da agencija do februarja 2021 ni zaposlila niti ene osebe na mesto opazovalca spoštovanja temeljnih pravic; izraža globoko zaskrbljenost zaradi pripomb Komisije glede nepripravljenosti agencije, da bi izvajala smernice Komisije v zvezi z zaposlovanjem, vključno z zaposlovanjem uradnika za temeljne pravice in opazovalcev, kar še bolj ovira in zavlačuje postopek zaposlovanja; poziva agencijo, naj v celoti izpolni vse obveznosti iz Uredbe (EU) 2019/1896 in organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku;

26.  je seznanjen, da je bil uradnik za temeljne pravice izbran na marčevski seji upravnega odbora in da bo delo nastopil 1. junija 2021; ugotavlja, da je do aprila 2021 ponudbo agencije za zaposlitev sprejelo 15 kandidatov za mesta opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic, od tega jih bo deset zaposlenih v razredu AST 4, pet pa v razredu AD 7, pri čemer naj bi delo nastopili sredi junija in na začetku julija 2021;

27.  ugotavlja, da je izvajanje Uredbe (EU) 2019/1896 spremenilo organizacijsko strukturo agencije; meni, da je treba opredeliti in oceniti portfelj treh namestnikov izvršnega direktorja; ugotavlja, da je upravni odbor decembra 2020 sprejel spremenjeno organizacijsko strukturo agencije; poudarja, da potrebujejo trije namestniki izvršnega direktorja jasno opredeljene pristojnosti in področja odgovornosti, da bi se povečala preglednost in zmogljivost delovanja;

28.  spodbuja agencijo, naj oblikuje dolgoročen okvir kadrovske politike, ki bo obravnaval ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vseživljenjsko usmerjanje in poklicni razvoj, uravnoteženo zastopanost spolov, delo na daljavo, geografsko uravnoteženost ter zaposlovanje in vključevanje invalidov;

Javna naročila

29.  ugotavlja, da agencija prek svojega urada za inšpekcijske preglede in kontrole sodeluje v mreži za razvoj uspešnosti agencij Evropske unije; ugotavlja, da agencija prav tako sodeluje v mreži uradnikov za javna naročila agencij Evropske unije, ki ocenjuje medinstitucionalne razpise glede na potrebe in finančna sredstva;

30.  je seznanjen, da je agencija leta 2020 v sklopu okvirne pogodbe v skupni vrednosti največ 50 milijonov EUR, ki lahko za vsakega pogodbenika traja največ štiri leta, naročila sisteme daljinsko pilotiranih zrakoplovov za zračni nadzor pomorskih območij za srednje višine in z dolgo avtonomijo; opozarja, da sta tako reševanje migrantov v stiski na zunanji meji kot nabava tehnične opreme za upravljanje meja bistvena elementa misije agencije, in spodbuja agencijo, naj pri nabavi tehnične opreme tudi v prihodnje spoštuje veljavna pravila o javnih naročilih;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, etika in preglednost

31.  ugotavlja, da so sedanji ukrepi agencije na področju preglednosti, preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov ter zaščito prijaviteljev nepravilnosti pomanjkljivi; ugotavlja, da je bila politika prijavljanja nepravilnosti sprejeta 18. julija 2019 in je začela veljati 1. avgusta 2019; obžaluje, da na spletnem mestu agencije niso objavljeni življenjepisi in izjave o interesih vseh članov upravnega odbora; poziva agencijo, naj zaradi povečanja preglednosti objavi življenjepise in izjave o interesih vseh članov upravnega odbora, izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja ter poroča organu za podelitev razrešnice o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

32.  poudarja večje sodelovanje agencije pri novih vrstah javnih naročil in razpisov za storitve, opremo, projekte in študije, oddane v zunanje izvajanje, da bi izpolnila določbe Uredbe (EU) 2019/1896; poudarja, da sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU(6) („medinstitucionalni sporazum iz leta 2014“) temelji na členu 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije; opozarja, da medinstitucionalni sporazum iz leta 2014 zavezuje Parlament in Komisijo; poudarja, da odstavek 35 medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2014 poziva Evropski svet in Svet, naj se pridružita, ter spodbuja druge institucije, organe, urade in agencije Unije, naj uporabljajo okvir, vzpostavljen s tem sporazumom; ugotavlja, da agencija nikoli ni uradno obvestila skupnega sekretariata, da se je odločila uporabljati register za preglednost; poziva agencijo, naj vzpostavi skladen in uraden register, da bi zagotovila preglednost pri interakcijah s tretjimi deležniki, kot je določeno v členu 118 Uredbe (EU) 2019/1896; pozdravlja dejstvo, da agencija trenutno razvija svoj lasten register za preglednost, da bi se izognila nejasnostim glede sodelovanja s tretjimi deležniki pri javnih naročilih in razpisih za storitve, opremo ali projekte in študije, oddane v zunanje izvajanje; poziva Komisijo, naj agenciji pomaga pri opredelitvi ustreznega okvira za register, ki bo zagotavljal pravno jasnost pri pravilih preglednosti, pri čemer naj upošteva posebne zahteve glede občutljivosti in varnosti, ki izhajajo iz narave dejavnosti agencije;

33.   z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so novinarske preiskave na podlagi dokumentov, ki jih je posredovala agencija v skladu z ustrezno zakonodajo o svobodi obveščanja, razkrile, da je agencija med letoma 2018 in 2019 organizirala več sestankov s predstavniki podjetij s področja njenega dela, pri čemer 70 % teh sestankov ni bilo navedenih v registru Unije za preglednost; ugotavlja, da je agencija v času svojih t.i. Dnevov industrije v letu 2019 organizirala sestanke z več podjetji s področja vojaške tehnologije, nadzora in biometrije, vključno s podjetji, ki niso registrirana v registru Unije za preglednost; obžaluje, da agencija Parlamentu ni posredovala točnih informacij o sestankih z lobisti v letu 2019; poziva agencijo, naj posodobi svojo politiko preglednosti, da bo zagotovila sistematično objavljanje informacij o sestankih s predstavniki zadevnih industrijskih panog, v katerih bodo navedeni obseg, trajanje in razlog srečanj, ter naj se vzdrži sestankov s podjetji, ki niso vpisana v register Unije za preglednost; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice do junija 2021 poroča o napredku v zvezi s tem;

34.  poudarja, da ima sedanji etični okvir, ki se uporablja za institucije, organe, urade in agencije Unije, velike pomanjkljivosti zaradi razdrobljenosti in pomanjkanja usklajevanja med veljavnimi določbami; opozarja, da bi bilo treba ta vprašanja reševati z vzpostavitvijo skupnega etičnega okvira, ki bi zagotavljal uporabo visokih etičnih standardov za vse institucije, organe, urade in agencije Unije;

35.  poudarja, da nekateri uradniki izpolnijo izjavo o odsotnosti nasprotij interesov in predložijo samooceno v zvezi s spoštovanjem etičnih standardov; poudarja pa, da takšne izjave in samoocene ne zadostujejo, temveč je potreben dodatni nadzor;

Notranje kontrole

36.  ugotavlja, da je urad agencije za inšpekcijske preglede in kontrole v skladu z načrtom za naknadne kontrole nepovratnih sredstev za obdobje 2019‒2020 opravil inšpekcijske preglede v osmih državah članicah in desetih institucijah;

37.  ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo v letu 2019 opravila revizijo upravljanja informacijske tehnologije in vodenja projektov, na podlagi katere sta bili izdani dve zelo pomembni in dve pomembni priporočili, ki jih je agencija sprejela, ter da je agencija sprejela akcijski načrt za izvajanje omenjenih priporočil ter ga predstavila službi Komisije za notranjo revizijo;

38.  ugotavlja, da ima na dan 5. februarja 2020 pet priporočil status „pripravljeno za pregled“ in čaka na končno odločitev službe Komisije za notranjo revizijo ter 11 priporočil status „v pripravi“ in jih mora agencija še izvesti;

39.  v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi ugotovitev Računskega sodišča iz prejšnjih let obžaluje, da agencija nima politike o občutljivih delovnih mestih, na podlagi katere bi se ugotavljale in posodabljale občutljive funkcije ter opredelili ustrezni ukrepi za zmanjševanje tveganja v zvezi z osebnimi interesi; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da je bil osnutek politike dokončan v letu 2019, vendar je bil ta zaradi morebitne ponovne presoje začasno razveljavljen, in naj bi bil sprejet v tretjem četrtletju 2020; poziva agencijo, naj čim prej sprejme in izvaja to politiko, da bo zagotovila skladnost s svojimi standardi notranje kontrole; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice do junija 2021 poroča o napredku na tem področju;

40.  poziva agencijo, naj nemudoma sprejme popravne ukrepe v zvezi z vsemi nerešenimi ugotovitvami Računskega sodišča, vključno s sprejetjem in izvajanjem politike občutljivih delovnih mest v skladu s svojimi standardi notranje kontrole, pri čemer naj obravnava tveganje dvojnega financiranja iz Sklada za notranjo varnost, ki ga upravlja Komisija, in financiranja agencije, pri tem pa se posveti tudi stopnji prenosov v naslednje leto, ki je še vedno visoka;

41.  ponovno poziva agencijo, naj pri vseh svojih dejavnostih zagotovi popolno preglednost in polno spoštovanje temeljnih pravic; poudarja, da bi moral biti okrepljeni mandat agencije tesno povezan s krepitvijo mehanizmov za zagotavljanje polnega spoštovanja temeljnih pravic; ugotavlja, da kazenski pregon temelji na zaupanju javnosti in zahteva preglednost; poudarja tudi, da je izvajanje pooblastil sorazmerno z visoko stopnjo odgovornosti in potrebne skrbnosti; poziva vse sodelujoče strani, naj vzajemno spoštujejo svoje pristojnosti in konstruktivno sodelujejo, da bi premagale izzive, povezane s hitro širitvijo agencije, ter še naprej izpolnjevale poslanstvo in strateške cilje agencije;

Druge pripombe

42.  na podlagi pripomb in ugotovitev organa za podelitev razrešnice v zvezi z gradnjo nove stavbe sedeža agencije ter ustanovitvijo evropske šole v Varšavi ugotavlja, da so poljske oblasti v letu 2019 agenciji dodelile ustrezno zemljišče, da se načrtuje, da bi do konca leta 2024 zgradili namenske prostore sedeža agencije ter da je bil postopek za pridobitev akreditacije za evropsko šolo v letu 2020 v teku, pri čemer je šola izrazila pripravljenost, da deloma začne delovati s šolskim letom 2020/2021;

43.  poziva agencijo, naj še naprej krepi sodelovanje in izmenjavo primerov dobre prakse z drugimi evropskimi organi, uradi in agencijami, da bi izboljšala učinkovitost pri človeških virih, upravljanju stavb, storitvah IT in varnosti;

44.  ugotavlja, da so bili do konca 2019 v korist agencije zaključeni vsi štirje sodni postopki; je zelo zaskrbljen, ker je agencija v zadevi T-31/18 Splošnega sodišča v zvezi s prošnjami za dostop do dokumentov od dveh posameznikov zahtevala povračilo sodnih taks v višini 23.700 EUR; ugotavlja, da je Računsko sodišče ta znesek zmanjšalo na 10.520 EUR; poudarja, da zaračunavanje previsokih stroškov civilni družbi negativno vpliva na dostop civilne družbe do pravnega varstva na področju dostopa do dokumentov, ki je temeljna pravica, določena v členu 42 Listine, in spodkopava njeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine; poziva agencijo, naj v tem primeru umakne zahtevo po povračilu stroškov in naj v prihodnosti ne poskuša izterjati stroškov zunanjih odvetnikov od prosilcev v sodnih zadevah v zvezi z dostopom do zahtev po informacijah;

45.   ugotavlja, da so grške oblasti večkrat obtožile agencijo, da je vpletena v kršitve temeljnih pravic pri vračanju migrantov; opozarja, da je agencija pooblaščena za nadzor meja, hkrati pa zagotavlja, da se nadzor meja izvaja v skladu s temeljnimi pravicami, Konvencijo o statusu beguncev, kot je določeno v Uredbi (EU) 2016/399(7) in Uredbi (EU) 2019/1896, ki v členu 46 izvršnega direktorja zavezuje, da v primeru kršitev temeljnih pravic odloži, prekine ali ne izvede dejavnosti; je seznanjen z ustanovitvijo delovne skupine za temeljne pravice in pravne operativne vidike v Egejskem morju (WG FRaLO); je seznanjen, da je delovna skupina ugotovila 13 pomembnih incidentov, ki so bili pozneje preučeni, osem od njih je bilo glede na končno poročilo(8) delovne skupine upravnega odbora agencije pojasnjenih, pet pa jih je še v obravnavi; poudarja, da je treba vključiti delovno skupino za nadzor Frontexa, ki jo je ustanovil Odbor Parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da bi se incidenti v celoti razjasnili; poziva agencijo, naj Parlament redno obvešča o delu agencije na zunanjih mejah; pozdravlja dejstvo, da je agencija sprejela načrt za uresničitev priporočil delovne skupine WG FRaLO in da se je na obtožbe odzvala z jasnim urnikom in zelo konkretnimi cilji(9);

46.  pozdravlja odločitev agencije, da po sodbi Sodišča z dne 17. decembra 2020 v zadevi C-808/18(10) začasno prekine svoje operacije na madžarski meji; vendar ugotavlja, da je nevladna organizacija Madžarski helsinški odbor že dobro dokumentirala obtožbe na račun madžarskih organov, ki naj bi pogosto nezakonito zavračali migrante; zato obžaluje počasno ukrepanje agencije;

47.  je seznanjen, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) odprl preiskavo agencije; je seznanjen, da bo delovna skupina za nadzor Frontexa spremljala vse vidike delovanja agencije; poziva agencijo, naj poslance Evropskega parlamenta nemudoma seznani z izidom preiskave urada OLAF, in sicer na ustrezen in zakonit način, ki bo upošteval zaupno naravo informacij in pravila o varstvu podatkov;

48.  meni, da je odziv Komisije na obtožbe o kršitvah temeljnih pravic s strani agencije skrb vzbujajoč; izraža nezadovoljstvo zaradi očitnega pomanjkanja konstruktivne in učinkovite komunikacije ter sodelovanja med Komisijo in agencijo; poziva Komisijo in agencijo, naj brez nepotrebnega odlašanja okrepita komunikacijo in sodelovanje; poziva Komisijo, naj zagotovi pravne smernice, da bi omogočila ustrezne, zakonite in pravočasne postopke za kritične razmere na zunanjih (morskih) mejah glede na zapletene geopolitične izzive teh operacij;

49.  meni, da se je poleg precejšnjega povečanja obsega agencije, tako v smislu proračuna kot števila zaposlenih, bistveno spremenila tudi njena narava, o čemer najbolj priča dejstvo, da lahko osebje kategorije 1 stalnih enot nosi orožje in uniforme; ugotavlja, da se zaradi teh edinstvenih značilnosti agencija razlikuje od vseh drugih organov, uradov in agencij Unije; zato poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s pridruženimi schengenskimi državami opredelijo temeljit pravni okvir, ki bo zagotavljal jasne smernice za vse vidike teh posebnih in edinstvenih dejavnosti agencije;

50.  ugotavlja, daje evropska varuhinja človekovih pravic na lastno pobudo sprožila preiskavo pritožbenega mehanizma agencije za tiste, ki menijo, da so jim bile kršene temeljne pravice v okviru operacije agencije; poziva agencijo, naj v celoti sodeluje pri preiskavi in poroča, kako bo izvajala priporočila evropske varuhinje človekovih pravic;

51.  poudarja, da je potreben celovit pristop, da bi bila spletna mesta institucij, organov, uradov in agencij Unije dostopna osebam z različnimi vrstami invalidnosti, kot je določeno v Direktivi (EU) 2016/2102(11), vključno z razpoložljivostjo nacionalnih znakovnih jezikov; predlaga, da se v ta proces vključijo organizacije, ki zastopajo invalide;

o
o   o

52.  sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2021(12) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij;

53.  opozarja, da se pomisleki v zvezi z vodenjem agencije v letu 2019 ne nanašajo na njen obstoj, legitimnost ali poslanstvo; je še vedno prepričan, da je agencija bistveno orodje za upravljanje zunanjih meja Unije in da ima nalogo skrbeti za pravilno delovanje schengenskega območja ter svobodo gibanja znotraj Unije; pričakuje, da bo agencija v celoti upoštevala priporočila skupine WG FRaLO ter da bo organu za razrešnico predstavila konkretne ukrepe za odpravo ugotovljenih težav in jasen urnik za njihovo izvedbo; meni, da je to nujen pogoj za podelitev razrešnice agenciji.

(1) UL C 143, 30.4.2020, str. 6 (2) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1). (3) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. (4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (5) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1). (6) UL L 277, 19.9.2014, str. 11. (7) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1). (8) Fundamental Rights and Legal Operational Aspects of Operations in the Aegean Sea, Final Report of the Frontex Management Board Working Group, 1. marec 2021 (Temeljne pravice in pravni operativni vidiki operacij v Egejskem morju, končno poročilo delovne skupine upravnega odbora agencije Frontex (https://frontex.europa.eu/assets/Key_Documents/MB_Documents/Agenda_Point_WG_FRaLO_final_report.pdf). (9) Sporočilo za javnost agencije Frontex z dne 5. marca 2021 o načrtu za uresničitev priporočil iz predhodnega poročila delovne skupine za temeljne pravice in pravne operativne vidike pri upravnem odboru, https://frontex.europa.eu/media-centre/news/news-release/roadmap-addressing-recommendations-of-management-board-working-group-lBZxAh. (10) Sodba Sodišča z dne 20. decembra 2020, Komisija proti Madžarski, C-808/18, ECLI:EU:C:2012:1029. (11) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1). (12) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0215.