Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174 in 175, člena 212(2) in člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o Solidarnostnem skladu Evropske unije) in njenih kasnejših sprememb z dne 15. maja 2014 in 20. marca 2020,

–  ob upoštevanju poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe, zlasti poročila z dne 31. marca 2014 z naslovom Climate Change 2014: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe leta 2014: vplivi, prilagoditev in ranljivost),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, podpisanega 22. aprila 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2016 o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena(3),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. maja 2019 o oceni Solidarnostnega sklada Evropske unije 2002–2017 (SWD(2019)0186),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami(5),

–  ob upoštevanju dokumenta o stališču Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2020 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 za zagotovitev finančne pomoči državam članicam in državam, ki se pogajajo o pristopu k Uniji, na katere močno vplivajo izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju (COM(2020)0114),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0052/2021),

A.  ker Solidarnostni sklad Evropske unije, vzpostavljen z uredbo o Solidarnostnem skladu Evropske unije po velikih poplavah v srednji Evropi leta 2002, zagotavlja finančno pomoč državam članicam in pristopnim državam, ki so jih zadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju; ker Solidarnostni sklad Evropske unije pomeni resnično dodano vrednost EU in uresničitev pripravljenosti za izkaz solidarnosti s prebivalstvom regij EU, ki so jih prizadele te nesreče;

B.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2020 o usklajenih ukrepih Unije za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami opozoril, da solidarnost med državami članicami ni možnost, temveč pravzaprav obveznost, ki izhaja med drugim iz členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji, pa tudi steber naših vrednot EU, zapisanih v členu 3 navedene pogodbe; ker Evropski parlament v isti resoluciji poziva Komisijo, naj okrepi vse elemente svojega kriznega upravljanja in mehanizmov odzivanja na nesreče;

C.  z zanimanjem ugotavlja, da glede na nedavno anketo dve tretjini državljanov EU menita, da bi morala imeti Evropska unija več pristojnosti za reševanje nepredvidenih kriz, kot je kriza zaradi COVID-19, več kot polovica pa jih meni, da bi morala imeti EU na voljo več finančnih sredstev za obvladovanje teh kriz(6); ker ima sedanja zdravstvena kriza zelo pomembno človeško razsežnost in bi zato morale EU in države članice delovati v duhu solidarnosti;

D.  ker je pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v skupnem znesku približno 6,6 milijarde EUR doslej prejelo 23 držav članic in ena pristopna država za približno 100 naravnih nesreč(7);

E.  ker so v letih 2017 in 2018 poplave predstavljale približno dve tretjini vseh vlog za sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije, obdobje poročanja pa so zaznamovali tudi velika neurja, gozdni požari in potresi;

F.  se zaveda koristnosti Solidarnostnega sklada Evropske unije, kot je bilo poudarjeno v oceni Komisije, zlasti kar zadeva zmanjšanje bremena za vse nacionalne, regionalne in lokalne organe pri podpiranju prizadevanj za okrevanje po večjih nacionalnih ali regionalnih naravnih nesrečah ali izrednih razmerah večjih razsežnosti v javnem zdravju, kot so opredeljene v uredbi o Solidarnostnem skladu Evropske unije (kakor je bila spremenjena);

G.  ker je bil regulativni okvir Solidarnostnega sklada Evropske unije revidiran leta 2014 s spremembo Uredbe (EU) št. 661/2014(8), katere cilj je bil zlasti poenostaviti postopke, skrajšati odzivni čas po predložitvi vlog in pojasniti merila za upravičenost vlog za pomoč v primeru regionalnih nesreč, podaljšati obdobje izvajanja in uvesti predplačila v skladu z večkratnimi zahtevami Parlamenta; ker je bil s spremembo uredbe marca 2020 dosežen nadaljnji napredek, zlasti v zvezi s povečanjem ravni predplačil in poenostavitvijo postopka dodelitve Solidarnostnega sklada Evropske unije;

H.  ker je stopnja odobritev vlog za pomoč ob večjih nesrečah 100-odstotna, medtem ko se je stopnja odobritev vlog v primeru regionalnih nesreč, ki je najpogostejša kategorija, po reviziji uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije iz leta 2014 zvišala z 32 % na 85 %;

I.  ker je reforma uredbe iz leta 2014 sicer prispevala k podaljšanju časovnega okvira za pripravo in oddajo vloge za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada Evropske unije z 10 na 12 tednov, vendar so za velik del primerov še vedno potrebne posodobitve, kar povzroča zamude pri dostopu do nepovratnih sredstev; ker bi morala zato Komisija pripraviti poenostavljena navodila o zahtevah za pripravo vloge in s tem zmanjšati upravno breme;

J.  ker bi bilo mogoče čas, potreben za dodelitev vseh nepovratnih sredstev, dodatno skrajšati, da bi izpolnili nujno potrebo po solidarnosti EU;

K.  ker pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije krije le obnovo infrastrukture na področju energije, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravstva in izobraževanja, ne pa dodatnih stroškov za obnovo infrastrukture, ki bo odpornejša na nesreče in podnebne spremembe, kot je predvideno v evropskem zelenem dogovoru, ki naj bi jih država upravičenka financirala iz lastnih sredstev in iz drugih skladov EU, kot sta Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad;

L.  z zanimanjem ugotavlja, da je potrebna višja raven sinergije med instrumenti kohezijske politike in Solidarnostnim skladom Evropske unije, kar se je pokazalo tudi med krizo zaradi COVID-19; priznava, da je bil Solidarnostni sklad Evropske unije ustanovljen za odzivanje na naravne nesreče v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, medtem ko je kohezijska politika (Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad) usmerjena k dolgoročnejšemu načrtovanju in naložbam v civilno zaščito, preventivno infrastrukturo, infrastrukturo za obvladovanje tveganj in ukrepe za odpornost, s čimer prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora;

M.  pozdravlja predlog Komisije za razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije, da vključuje izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, in kasnejši začetek veljavnosti Uredbe (EU) 2020/461;

N.  ker bodo naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb verjetno še večje in jih bo več; zato poudarja, kako koristen je proračunski mehanizem za prožno razporejanje sredstev, ki je bil vzpostavljen leta 2014 in je med drugim omogočil, da se je iz Solidarnostnega sklada Evropske unije zagotovil njegov doslej najvišji prispevek v znesku 1,2 milijarde EUR, in sicer po potresih v Italiji v letih 2016 in 2017;

O.  ker bi morale biti dejavnosti, ki jih financira sklad, kot je določeno v členu 7 uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije, skladne z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in instrumenti, sprejetimi na njeni podlagi, ter s politikami in ukrepi EU, zlasti na področjih varstva okolja, preprečevanja in obvladovanja tveganja naravnih nesreč ter prilagajanja podnebnim spremembam, po potrebi tudi s pristopi, ki temeljijo na ekosistemih;

P.  ker novi večletni finančni okvir določa nov proračunski sveženj, imenovan rezerva za solidarnost in nujno pomoč, ki združuje Solidarnostni sklad Evropske unije in rezervo za nujno pomoč za odzivanje na izredne razmere, ki so posledica večjih nesreč v državah članicah ali pristopnih državah (Solidarnostni sklad Evropske unije), na eni strani ter na določene nujne potrebe v EU ali tretjih državah, zlasti v primeru humanitarnih kriz (rezerva za nujno pomoč), na drugi strani;

Q.  ker so, kot je med drugim določeno v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, težke podnebne razmere eden od trajnih dejavnikov, ki resno ovirajo razvoj najbolj oddaljenih regij, ker je zato treba sprejeti posebne ukrepe, ki določajo pogoje za uporabo pogodb, vključno s skupnimi politikami;

R.  ker je treba posebno pozornost nameniti najbolj oddaljenim regijam, otokom, gorskim regijam, redko poseljenim regijam in vsem območjem, ki so posebno izpostavljena tveganju naravnih nesreč;

S.  obžaluje, da uredba o Solidarnostnem skladu Evropske unije trenutno ne dovoljuje oddaje čezmejnih vlog za pomoč, čeprav so nekatera območja, ki so še posebej izpostavljena naravnim nesrečam, kot so gorska območja, pogosto čezmejna;

1.  izraža zaskrbljenost, da bodo skrajni vremenski pojavi in naravne nesreče zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in obsežnejši; meni, da so naložbe v preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb v skladu z evropskim zelenim dogovorom izjemnega pomena; poudarja, da morajo države članice še bolj vlagati v ukrepe za ublažitev posledic podnebnih sprememb, pri čemer je treba upoštevati, da so številne naravne nesreče neposredna posledica človekovih dejavnosti in da lahko poplave, potresi, gozdni požari, suše in druge naravne nesreče uidejo nadzoru, zaradi česar je potrebno sprejetje ustreznih ukrepov;

2.  ugotavlja, da je Solidarnostni sklad Evropske unije eden najbolj konkretnih izrazov solidarnosti EU in da vsi državljani EU pričakujejo, da se bo ta sklad v primeru nesreč ali resnih javnozdravstvenih kriz tudi uporabil;

3.  z zaskrbljenostjo poudarja, da so se prebivalci EU v zadnjih letih spoprijeli z veliko nesrečami, v katerih so bila izgubljena življenja ter uničena lastnina, okolje in kulturna dediščina;

4.  izpostavlja, da so večje in regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju zdaj že skoraj nekaj vsakdanjega, najnovejši primeri so recimo pandemija COVID-19, ki je močno prizadela življenja vseh Evropejcev in celotno gospodarstvo, gozdni požari, ki se pojavljajo po vsej celini, tudi na nepričakovanih območjih, kot je Arktika, in vrsta hudih potresov, ki so pretresli Evropo, zlasti v Italiji v letih 2016 in 2017, ki so se končali z več sto smrtnimi žrtvami in škodo v višini 22 milijard EUR, ali na Hrvaškem marca in decembra 2020; opominja tudi, da je zaradi neurij, hudega deževja in poplav nastala velika škoda v več mestih in dolinah ter da v najbolj oddaljenih regijah pustošijo vse silovitejši orkani, kot sta bila orkan Irma leta 2017 na otoku Saint-Martin in orkan Lorenzo leta 2019 na Azorih, ki sta bila še posebej uničujoča; v zvezi s tem ponovno opozarja, da posledice podnebnih sprememb pogosto najbolj prizadenejo krhka območja, kot so otoki ter gorske, redko poseljene in najbolj oddaljene regije;

5.  poudarja, da je treba pomoč in sredstva čim hitreje, čim bolj enostavno in prilagodljivo posredovati prizadetim regijam, poudarja pa tudi, da so za vzpostavitev celovite strukture za odziv in odpornost bistvene sinergije med Solidarnostnim skladom Evropske unije in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, področje prilagajanja podnebnim spremembam v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter programi za teritorialno sodelovanje; poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi s smernicami za poenostavljeno uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi olajšala ukrepe nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov; vztraja, da bi bilo treba sinergije med Solidarnostnim skladom Evropske unije in zgoraj omenjenimi instrumenti financiranja EU, med drugimi, uporabljati prožno in v največji možni meri; opominja, da bi morala vsaka država članica upravičenka v poročilu o izvajanju podrobno navesti preventivne ukrepe, tudi uporabo strukturnih skladov EU, ki jih je uvedla ali predlagala, da bi omejila škodo in čim bolj preprečila, da bi se podobne naravne nesreče ponovile;

6.  opozarja, da se je po podatkih Urada OZN za zmanjševanje tveganja nesreč (UNDRR) v zadnjih dvajsetih letih (2000–2019) pripetilo 7.348 večjih naravnih nesreč, ki so zahtevale 1,23 milijona življenj, prizadele 4,2 milijarde ljudi in povzročile 2,97 bilijona USD svetovnih gospodarskih izgub;

7.  opozarja, da so po podatkih Evropske agencije za okolje skrajni podnebni pojavi, povezani s podnebjem, med letoma 1980 in 2019 v državah članicah EGP povzročili za skupno okrog 446 milijard EUR gospodarske izgube;

8.  meni, da imajo večje in regionalne naravne nesreče in izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju globlji gospodarski in socialni vpliv na najmanj razvita in najranljivejša ozemlja, kot so otoki, gorate in redko poseljene regije, in bi bilo treba v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije sprejeti ustreznejše ukrepe na teh območjih;

Obvladovanje nesreč, ocenjevanje škode in poenostavitev postopkov

9.  je seznanjen z različnimi vrstami tveganja nesreč, s katerimi se sooča Evropska unija, in poudarja, da resnost nekaterih naravnih nesreč ni odvisna le od podnebnih sprememb, temveč je v nekaterih primerih posledica človeškega ravnanja, med drugim nepazljivega prostorskega načrtovanja; meni, da je bistveno vlagati v preprečevanje in obvladovanje tveganj nesreč v EU z gradnjo preventivne infrastrukture; v zvezi s tem priporoča, naj države članice skupaj s Komisijo pripravijo načrte za preprečevanje in obvladovanje nesreč, na podlagi katerih bo mogoča točna in hitra ocena škode; poudarja, da naj bi bil Solidarnostni sklad Evropske unije enostaven instrument, ki ga lahko EU da na voljo nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom;

10.  poziva Komisijo, naj si v okviru prihodnje reforme Solidarnostnega sklada Evropske unije še naprej prizadeva za poenostavitev in pospešitev postopka za uporabo sredstev za države članice, pri čemer naj posebno pozornost nameni recimo poenostavitvi zahtevkov za uporabo sredstev sklada za več regij pri čezmejnih nesrečah, da se bo mogoče hitreje odzvati na vse hujše večje in regionalne naravne nesreče in izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju;

11.  meni, da so ozemlja in regije zaradi podnebnih sprememb in vse hujših naravnih nesreč vse bolj ranljive; zato poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji Solidarnostnega sklada Evropske unije, da bi se bolje upoštevale regionalne nesreče; poudarja tudi vlogo programov sklada ESRR v sinergiji s programi za razvoj podeželja pri preprečevanju in zmanjševanju tveganj, kot so tektonska in hidrogeološka tveganja; poleg tega priznava, da so bile suše vključene v področje uporabe uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije med revizijo leta 2014, vendar ugotavlja, da predstavljajo ponavljajočo se značilnost razvoja podnebja v EU in da je njihov gospodarski vpliv težko oceniti; poziva Komisijo, naj oceni specifični vpliv suše in ga ustrezno obravnava v okviru prihodnje reforme Solidarnostnega sklada Evropske unije;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo raziskave in izobraževanje, da bi vzpostavili sistem, s katerim bi bili bolje pripravljeni na preprečevanje in obvladovanje nesreč ter čim bolj zmanjšali posledice podobnih kriz;

13.  poziva k boljšemu usklajevanju in sodelovanju med raziskovalnimi in razvojnimi institucijami držav članic, zlasti tistimi, ki se soočajo s podobnimi tveganji; poziva k izboljšanju sistemov za zgodnje opozarjanje v državah članicah ter k vzpostavitvi in krepitvi povezav med različnimi sistemi za zgodnje opozarjanje;

14.  predlaga, naj države članice v svojih načrtih za okrevanje in odpornost opredelijo naložbe, projekte in orodja za preprečevanje in omejevanje škode zaradi naravnih in zdravstvenih nesreč;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi širjenje dobre prakse v zvezi s upravljanjem in uporabo struktur institucionalnega usklajevanja v izrednih razmerah;

16.  opozarja na težave, ki jih imajo države upravičenke zaradi zelo kratkega roka za določanje natančne višine škode, in predlaga, naj Komisija pripravi smernice za uporabo poenostavljenih načinov za določitev višine prispevka iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, tudi zato, da bi čim bolj zmanjšali možnost za napake in nadaljnje zamude;

17.  poudarja, da je uporaba Solidarnostnega sklada Evropske unije spodbudila nacionalne in lokalne organe k seznanjanju in učenju, zaradi česar so lahko širše ocenili svoje ukrepe za obvladovanje tveganja za nesreče; poudarja, da je treba zmanjšati upravne obremenitve in okrepiti zmogljivosti s tehnično in upravno podporo državam upravičenkam, da bi jim pomagali pri razvoju strategij upravljanja in dolgoročnih strategij, s katerimi bi zmanjšali posledice večjih in regionalnih naravnih nesreč in izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju; poziva države članice, naj izboljšajo komunikacijo z lokalnimi in regionalnimi organi v zaporednih fazah ocenjevanja, priprave vlog in izvajanja projektov, da bi pospešili upravne postopke;

18.  poziva Komisijo, naj se pri prihodnji reviziji Solidarnostnega sklada Evropske unije čim bolj osredotoči na regije, ki so najbolj izpostavljene tveganju večjih ali regionalnih naravnih nesreč ali izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, zlasti najbolj oddaljene regije, otoke, gorske regije, regije z veliko potresno ali vulkansko aktivnostjo in regije z večjo verjetnostjo javnozdravstvenih kriz v prihodnosti;

19.  meni, da je treba upoštevati izkušnje iz preteklih orkanov, ki so prizadeli čezmorske države in ozemlja; meni, da bi bilo treba za zmanjšanje nastale škode v celoti uporabiti rezervo za nujno pomoč in druge instrumente zunanje pomoči; poleg tega je prepričan, da je treba tem instrumentom zunanje pomoči nameniti ustrezna finančna sredstva za pomoč čezmorskim državam in ozemljem;

Finančna sredstva v skladu in hitra dodelitev sredstev

20.  opozarja, da je Komisija v revidiranem predlogu z dne 27. maja 2020 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 zagotovila največji letni proračun za Solidarnostni sklad Evropske unije, ki znaša 1 milijardo EUR (v cenah iz leta 2018), vendar ugotavlja, da je v skladu s pogoji dogovora o novem večletnem finančnem okviru Solidarnostni sklad Evropske unije združen z rezervo za nujno pomoč v novem svežnju, imenovanem rezerva za solidarnost in nujno pomoč, s skupnimi letnimi proračunskimi sredstvi v višini 1,2 milijarde EUR;

21.  meni, da se lahko z vzpostavitvijo rezerve za solidarnost in nujno pomoč poveča prožnost; opozarja pa, da v sedanji obliki dodelitev finančnih sredstev Solidarnostnemu skladu Evropske unije ostaja negotova, saj je odvisna od zneskov, dodeljenih rezervi za nujno pomoč; meni, da je treba pozorno spremljati upravljanje rezerve za solidarnost in nujno pomoč, da bi ugotovili, ali znesek in razdelitveni ključ, ki sta določena s tem novim finančnim instrumentom, ustrezata potrebam Solidarnostnega sklada Evropske unije glede na razširitev njegovega področja uporabe ter glede na obseg in povečanje števila izrednih dogodkov, ki so zlasti posledica večjih in regionalnih naravnih nesreč ter izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju;

22.  pozdravlja dejstvo, da se je z revizijo Solidarnostnega sklada Evropske unije, sprejeto marca 2020, omogočilo zvišanje vrednosti predplačil z 10 % na 25 % pričakovanega finančnega prispevka in zgornjo mejo s 30 na 100 milijonov EUR; v zvezi s tem poudarja pomen predplačil za večjo učinkovitost programov pomoči, zlasti v regijah in lokalnih skupnostih z omejenimi alternativnimi viri financiranja; poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih načinih za spodbujanje te možnosti, in poziva k večjim operativnim prizadevanjem, da bi skrajšali povprečni čas za sprostitev predplačil, hkrati pa zagotovili zaščito proračuna EU;

23.  poudarja, da je večina velikih stavb v najbolj oddaljenih regijah (kot so pristanišča, letališča in bolnišnice) javnih zgradb in da so kljub temu, da so bistvene za delovanje teh majhnih območij, zelo izpostavljene okoljskim nesrečam; zato je prepričan, da bi morala finančna podpora iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za najbolj oddaljene regije presegati 2,5-odstotni znesek, ki so ga prejele za odpravo škode preteklih nesreč, da bi se lahko hitro vrnile v prejšnje stanje in ga še izboljšale;

24.  ugotavlja, da je rok za izplačilo predplačil v povprečju pet mesecev, in poziva Komisijo, naj razmisli o bolj odzivnih rešitvah;

25.  poleg tega ugotavlja, da je v povprečju potrebno eno leto za prenos celotnih nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije upravičencu; poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi preuči načine za čim enostavnejšo in prožnejšo uporabo Sklada, da se v regijah in/ali državah, ki jih je prizadela nesreča, omogoči hitro posredovanje in takojšnja pomoč;

26.  v zvezi z zgoraj omenjenim in glede na širitev področja uporabe sklada meni, da bo treba morda v prihodnje oceniti proračun Solidarnostnega sklada Evropske unije, čemur bi lahko po potrebi sledila ustrezna prilagoditev financiranja, da bi zagotovili vse potrebno za resnično orodje za solidarnost EU in poskrbeli, da bo njegov proračun zadostoval za uspešno obravnavanje večjih in regionalnih naravnih nesreč in izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju, tako za odpravo škode kot za povečanje odpornosti v zvezi s podnebnimi spremembami;

27.  poudarja, da bi morala biti dodelitev nepovratnih sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, njihovo upravljanje in izvrševanje čim bolj pregledni in da je treba nepovratna sredstva uporabiti v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

Preprečevanje tveganj in kakovost obnove

28.  zahteva, naj se pri merilih za določitev projektov, „upravičenih“ do financiranja iz sklada, bolj upoštevajo najnovejša načela glede preprečevanja tveganja, ter poziva, naj se v prihodnji reviziji načelo boljše obnove v celoti vključi v člen 3 uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije, da bi med obnovo prispevali k izboljšanju kakovosti infrastrukture v teh regijah ter da bi jih bolje pripravili na prihodnje nesreče z izgradnjo preventivne infrastrukture;

29.  meni, da bi se lahko instrumenti, kot so okvirna posojila, ki jih izvaja Evropska investicijska banka (EIB), uporabljali tudi za financiranje obnove odpornejše, varnejše in okolju prijaznejše infrastrukture;

30.  poziva Komisijo, naj okrepi in poenostavi sinergije med Solidarnostnim skladom Evropske unije ter skladi kohezijske politike in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite za zagotavljanje učinkovitega in strukturiranega kratko-, srednje- in dolgoročnega upravljanja tveganj za obnovitvene projekte, in sicer ne le z izgradnjo trajnostne infrastrukture, ki bo energetsko učinkovita in gospodarna z viri, ampak tudi z izvajanjem preventivnih ukrepov; prav tako poziva Komisijo, naj bo prilagodljiva pri načrtovanju in spreminjanju nacionalnih ali regionalnih programov, kadar gre za obravnavanje večjih in regionalnih naravnih nesreč ter izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju; v zvezi s tem ponovno poudarja, da bi se morala finančna pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije osredotočiti na večjo odpornost in trajnost naložb na prizadetih območjih;

Izredne zdravstvene razmere

31.  pozdravlja dejstvo, da se bodo operacije, upravičene do financiranja iz sklada, po reviziji uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije, ki jo je Komisija predlagala 13. marca 2020, zdaj razširile na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, pri čemer ne bodo zajemali le zdravstvene pomoči, temveč tudi ukrepe za preprečevanje, spremljanje ali nadzor širjenja bolezni;

32.  poudarja, da razširitev področja uporabe sklada na boj proti posledicam pandemije COVID-19 kaže, da je lahko Solidarnostni sklad Evropske unije prožnejši, kar zadeva njegovo področje uporabe in upravičenost, saj lahko nudi pomoč v primeru večjih naravnih nesreč, pa tudi hitro pomoč pri drugih vrstah večjih nesreč, kot so pandemije;

33.  meni, da je treba zaradi razširitve področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije povečati njegov proračun;

34.  predlaga, naj Komisija in države članice tesneje sodelujejo z ustreznimi službami Svetovne zdravstvene organizacije, specializiranimi za pripravljenost na izredne razmere, da bi razvili načrte hitrega odzivanja na izredne zdravstvene razmere;

Prepoznavnost finančne pomoči sklada

35.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da je javnost seznanjena s konkretnimi koristmi, ki jih prinaša Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi nadalje povečali zaupanje državljanov v orodja in programe EU; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prepoznavnost pomoči iz sklada s posameznimi, ciljno usmerjenimi komunikacijskimi dejavnostmi, obenem pa naj hitrost odzivanja in zagotovitev pomoči postanejo prednostna naloga, da se jasno poudarita dodana vrednost Unije med večjimi in regionalnimi naravnimi nesrečami ter izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju, kar je jasna in konkretna gesta solidarnosti EU, in njena sposobnost, da z zagotavljanjem znatnih proračunskih sredstev udejanji resnično medsebojno pomoč; poleg tega poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije uredbe od držav upravičenk zahteva, da svoje državljane obveščajo o finančni podpori EU pri izvedenih operacijah;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (2) UL C 440, 30.12.2015, str. 13. (3) UL C 224, 27.6.2018, str. 140. (4) UL L 99, 31.3.2020, str. 9. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (6) https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20201113IPR91602/eu-survey-confirms-citizens-call-for-eu-to-have-more-powers-to-tackle-pandemic (7) https://cohesiondata.ec.europa.eu/stories/s/An-overview-of-the-EU-Solidarity-Fund-2002-2019/qpif-qzyn (8) Uredba (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 189, 27.6.2014, str. 143).