Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o razmerah na Kitajskem in odnosih med EU in Kitajsko, zlasti resolucije z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu(1) in z dne 17. decembra 2020 o prisilnem delu in položaju Ujgurov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(2),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih priporočil o Hongkongu, zlasti priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020(4),

–  ob upoštevanju, da je nagrado Saharova za leto 2019 prejel Ilham Tohti, ujgurski ekonomist, ki se na miren način bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,

–  ob upoštevanju izjave vodilnih poslancev Evropskega parlamenta z dne 23. marca 2021 po odločitvi kitajskih oblasti, da bodo uvedle sankcije proti članom Pododbora za človekove pravice ter drugim evropskim subjektom in uradnikom,

–  ob upoštevanju govorov predsednika Parlamenta Davida Marie Sassolija, predsednice Pododbora za človekove pravice Marie Arena in predsednika delegacije za odnose z Ljudsko republiko Kitajsko Reinharda Bütikoferja ob začetku plenarnega zasedanja 24. marca 2021,

–  ob upoštevanju izjave direktorjev Evropskega raziskovalnega inštituta z dne 25. marca 2021,

–  ob upoštevanju govora podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Josepa Borrella na razpravi dne 28. aprila 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU ter poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, pa tudi razprave, ki se je razvila na podlagi tega,

–  ob upoštevanju skupne izjave o kitajskih sankcijah zoper poslance, ki so jo 29. marca 2021 objavili predsednik Evropskega parlamenta in predsednice belgijske in nizozemske poslanske zbornice ter litovskega parlamenta,

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/478 z dne 22. marca 2021 o izvajanju Uredbe (EU) 2020/1998 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(5) in Sklepa Sveta (SZVP) 2021/481 z dne 22. marca 2021 o spremembi Sklepa (SZVP) 2020/1999 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic(6),

–  ob upoštevanju skupne izjave skupine G7 o spremembah volilne zakonodaje v Hongkongu z dne 12. marca 2021 in sporočila ministrov za zunanje zadeve in razvoj skupine G7 z dne 5. maja 2021,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 17. aprila 2021 o obsodbi hongkonških borcev za demokracijo,

–  ob upoštevanju izjave glavnega uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 29. decembra 2020 o obsodbah novinarjev, odvetnikov in zagovornikov človekovih pravic,

–  ob upoštevanju napovedi uradne govorke kitajskega ministrstva Ljudske republike Kitajske za zunanje zadeve z dne 22. marca 2021 o sankcijah zoper nekatere subjekte in osebje EU,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Sveta Charlesa Michela in predsednice Komisije Ursule von der Leyen o zaščiti interesov in vrednot EU v kompleksnem in pomembnem partnerstvu po 22. vrhunskem srečanju med EU in Kitajsko, ki je potekalo 22. junija 2020,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 12. marca 2019 o akcijskem načrtu za vojaško mobilnost (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki varuje pravice etničnih manjšin,

–  ob upoštevanju poziva strokovnjakov OZN dne 26. junija 2020 k sprejetju odločnih ukrepov za zaščito temeljnih svoboščin na Kitajskem,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

–  ob upoštevanju protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o prisilnem delu iz leta 1930, ki ga Kitajska ni podpisala,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v skladu z zavezo EU, da pri zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje, v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko;

B.  ker je Svet 7. decembra 2020 sprejel Uredbo (EU) 2020/1998, s katero je vzpostavil globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic, ki EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom in organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic po svetu, so z njimi povezani ali vanje vpleteni; ker je treba poudariti, da je EU dolžna uporabiti to uredbo v primeru množičnih kršitev človekovih pravic;

C.  ker je Svet EU za zunanje zadeve v skladu z globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic 22. marca 2021 sprejel omejevalne ukrepe proti Zhu Hailunu, nekdanjemu podpredsedniku 13. ljudskega kongresa avtonomne ujgurske pokrajine Xinjiang, proti Wang Junzhengu, partijskemu sekretarju organizacije Xinjianške proizvodno-gradbene brigade in podsekretarju xinjianškega pokrajinskega partijskega komiteja, proti Wang Mingshanu, članu predsedstva pokrajinskega partijskega komiteja in sekretarju pokrajinskega politično-pravnega odbora, proti Chen Mingguu, direktorju urada javne varnosti v Xinjiangu in podpredsedniku xinjianške pokrajinske ljudske vlade, ter proti uradu za javno varnost pri Xinjianških proizvodno-gradbenih brigadah; ker so ti štirje posamezniki in pravni subjekt odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, vključno z obsežnim samovoljnim pridržanjem in ponižujočim ravnanjem z Ujguri in pripadniki drugih muslimanskih etničnih manjšin v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang;

D.  ker je uradna govorka kitajskega zunanjega ministrstva le nekaj trenutkov po potrditvi seznama EU objavila, da je Ljudska republika Kitajska sprejela sankcije proti petim poslancem Evropskega parlamenta (Reinhardu Bütikoferju, Michaelu Gahlerju, Raphaëlu Glucksmannu, Ilhanu Kjučuku in Miriam Lexmann), Pododboru za človekove pravice, trem poslancem držav članic EU (Sjoerdu Wiemerju Sjoerdsmi, Samuelu Cogolatiju in Dovilė Šakalienė), Političnemu in varnostnemu odboru Sveta EU, ki vključuje veleposlanike EU iz vseh 27 držav članic, dvema akademikoma (Adrianu Zenzu in Björnu Jerdénu) ter zoper dva možganska trusta (Mercatorjev inštitut za kitajske študije (MERICS) v Nemčiji in danski Alliance of Democracies Foundation (Fundacija Zavezništvo za demokracije)), češ da resno posegajo v suverenost in interese Kitajske in zlonamerno širijo laži in dezinformacije;

E.  ker je po objavi uradne govorke tem posameznikom in njihovim družinam prepovedan vstop na Kitajsko, v Hongkong in Macao, ter je njim osebno in z njimi povezanimi podjetji in ustanovami prepovedano poslovanje s Kitajsko;

F.  ker je Kitajska nekaj dni pozneje sprejela sankcije proti poslancem, subjektom in možganskim trustom v Združenem kraljestvu, Kanadi in ZDA, ki so prav tako uvedli ukrepe proti kršitvam človekovih pravic v Xinjiangu;

G.  ker ti kitajski ukrepi pomenijo napad na Evropsko unijo in njen Parlament kot jedro evropske demokracije in vrednot ter napad na raziskovalno svobodo;

H.  ker so sankcije EU usmerjene proti kršitvam človekovih pravic in temeljijo na legitimnih in sorazmernih ukrepih na podlagi mednarodnega prava, medtem ko kitajske sankcije nimajo pravne podlage, so povsem neutemeljene in so usmerjene proti kritiki teh kršitev; ker so te sankcije očiten poskus odvračanja EU od nadaljnjega dela in ukrepanja proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

I.  ker je Kitajska odgovorna za številne kršitve človekovih pravic in ne upošteva dvostranskih in večstranskih zavez na teh področjih, in ker je v verodostojnih poročilih navedeno, da je stanje človekovih pravic na Kitajskem najslabše od pokola na Trgu nebeškega miru; ker Kitajska v Svetu OZN za človekove pravice redno vlaga resolucije, s katerimi želi doseči, da bi kot temeljna načela, o katerih se ne bi bilo mogoče pogajati, določili „suverenost, nevmešavanje in vzajemno spoštovanje“, s čimer bi promoviranje in varovanje človekovih pravic postalo zgolj obstranski pomislek;

J.  ker sta se EU in Kitajska decembra 2020 načeloma dogovorili o celovitem sporazumu o naložbah; ker možnosti Evropskega parlamenta za ustrezno analizo celovitega sporazuma o naložbah ovirajo kitajske sankcije, ki vsaj Pododboru za človekove pravice preprečujejo sodelovanje s kitajskimi strokovnjaki; ker je nesprejemljivo navezovati trgovinske in naložbene stike mimo splošne problematike človekovih pravic in širših političnih odnosov;

K.  ker so kitajske sankcije najnovejši korak, ki kaže, da Komunistična partija Kitajske nastopa vse bolj napadalno, tudi z dezinformacijskimi in kibernetskimi kampanjami zoper EU, odnosi med partnericama pa postajajo vse bolj napeti zaradi ukrepov zoper Ujgure in druge etnične manjšine, zatiranja demokracije v Hongkongu in vse bolj vsiljivega delovanja v Tajvanski ožini; ker se je dosedanja strategija EU za Kitajsko izkazala kot pomanjkljivo in se zato odnosi med EU in Kitajsko ne smejo nadaljevali kot doslej;

L.   ker so po kitajskih sankcijah proti poslancem Evropskega parlamenta tudi ruske oblasti 30. aprila 2021 sprejele odločitev o uvedbi sankcij zoper osem državljanov EU, med katerimi sta predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in podpredsednica Komisije Věra Jourová;

M.   ker je od začetka kampanje kitajske vlade za odločen pregon nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism), ki je usmerjena predvsem proti ujgurski manjšini v pokrajini Xinjiang, več kot milijon ljudi zaprtih v taboriščih, imenovanih „središča za politično prevzgojo“ ali „središča za usposabljanje“, ki so največji sistem za množično pridržanje na svetu; ker je ujgursko prebivalstvo žrtev prizadevanj kitajske vlade, da bi z mučenjem, prisilnimi izginotji, množičnim nadzorom, kulturnim in verskim izbrisom, prisilno sterilizacijo žensk, spolnim nasiljem, kršitvami reproduktivnih pravic in ločevanjem družin izkoreninila njihovo edinstveno identiteto in pravico do obstoja kot ljudstva; ker so organizacije za človekove pravice ocenile, da bi ta kazniva dejanja po mednarodnem pravu lahko štela kot hudodelstva zoper človečnost;

N.  ker se je od sprejetja resolucije Parlamenta z dne 21. januarja 2021 o zatiranju demokratične opozicije v Hongkongu represija nad tamkajšnjo politično opozicijo še povečala, tako so bili obsojeni številni borci za demokracijo in politični predstavniki, na primer Joshua Wong, Martin Lee, Jimmy Lai, Andy Li in Lester Shum zaradi mirne udeležbe v demonstracijah, v nekaterih primerih pa tudi brez dokazov o dejavnem sodelovanju v izgredih; ker je bil marca letos spremenjen hongkonški volilni sistem, kar je najpomembnejša sprememba tamkajšnjega političnega sistema, pri čemer je bila dodana zahteva domoljubnosti do celinske Kitajske in uvedena koncentracija moči in vpliva v hongkonški volilni komisiji, zaradi česar se bo v hongkonškem zakonodajnem svetu bistveno zmanjšal delež neposredno izvoljenih predstavnikov;

O.   ker ima deset držav članic EU še vedno sklenjene izročitvene pogodbe s Kitajsko, na podlagi katerih lahko Ujgure, prebivalce Hongkonga, Tibetance ali kitajske oporečnike iz Evrope izročijo, da bi jim na Kitajskem sodili na političnih procesih;

P.   ker je Gui Minhai, prebivalec Hongkonga in švedski državljan, kljub številnim pozivom Parlamenta po takojšnji izpustitvi še vedno zaprt;

1.  najodločneje obsoja neosnovane in samovoljne sankcije kitajskih oblasti, ki pomenijo napad na svobodo govora in akademsko svobodo ter na mednarodno zavezo univerzalnim človekovim pravicam in na razumevanje tega načela; poziva kitajske oblasti, naj jih odpravijo;

2.  izraža vso solidarnost s poslanci tega parlamenta, Pododborom za človekove pravice ter vsemi drugimi posamezniki in subjekti, na katere se kitajske sankcije nanašajo, in sicer političnemu in varnostnemu odboru Sveta Evropske unije, poslancem nacionalnih parlamentov, švedskim in nemškim akademikom ter možganskima trustoma v Nemčiji in na Danskem; izraža tudi vso solidarnost s poslanci iz tretjih držav, na primer iz Združenega kraljestva, Kanade, ZDA in Avstralije, proti katerim so prav tako usmerjene te sankcije;

3.  zatrjuje, da so temeljne svoboščine, svoboda izražanja, svobodno sodelovanje v postopku odločanja, akademska svoboda ter varstvo človekovih pravic temelji naših demokracij in da od teh vrednot v odnosih med EU in Kitajsko nikdar ne bomo odstopili; poudarja, da so poskusi zastraševanja brezplodni in da bomo kot izvoljeni poslanci Evropskega parlamenta še naprej dejavno in z enako vztrajnostjo razkrivali in obsojali kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava ter nadaljevali delo na tem področju, EU pa pozivali, naj spoštovanje človekovih pravic ohrani v jedru vseh svojih zunanjih politik; meni, da so ti kitajski napadi odraz sistemskega tekmovalnega odnosa med EU in Kitajsko;

4.  ostro obsoja ta poskus in prejšnje poskuse kitajskih državnih in nedržavnih akterjev, da bi posegli v demokratično življenje Evropske unije in njenih držav članic ter širili dezinformacije v javnih razpravah; meni, da so kitajske sankcije del prizadevanj za obvladovanje mednarodnega diskurza o tej državi in določanje, kaj in kako se sme po svetu sporočati in razpravljati, in na to gleda kot na totalitarno grožnjo;

5.  ponavlja, da je nadvse zaskrbljen zaradi kršitev osnovnih in človekovih pravic na Kitajskem in kratenja človekovega dostojanstva, svobode kulturnega izražanja, verske svobode, svobode govora in pravice do mirnega zbiranja in združevanja in zlasti zaradi sistematičnega preganjanja Ujgurov, Tibetancev, Mongolov in drugih etničnih manjšin, zagovornikov človekovih pravic, družbenih aktivistov, verskih skupin, novinarjev ter vlagateljev peticij in protestnikov, ki nasprotujejo krivicam, in zaradi vse večje represije nad vsemi nasprotujočimi in opozicijskimi glasovi, predvsem v Hongkongu;

6.  ponavlja svoje stališče iz resolucije z dne 17. decembra 2020, da kršitve v Xinjiangu pomenijo hudodelstva zoper človečnost, in poudarja, da je o teh kaznivih dejanjih tudi vse več dokazov; poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi pridobili zadostno mednarodno podporo za neodvisno preiskavo OZN o Xinjiangu; zato pozdravlja, da so bili na seznam v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic zaradi odgovornosti za hude kršitve človekovih pravic na Kitajskem dodani štirje posamezniki in en subjekt iz te države; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in izkoristijo vse vzvode, ki so jim na voljo, zlasti gospodarske, in kitajsko vlado prepričajo, da zapre taborišča in preneha kršiti človekove pravice v Xinjiangu in tudi drugod, na primer v Tibetu;

7.  obžaluje, da je bilo več mednarodnih gospodarskih družb, zlasti v sektorju oblačil in tekstila, tarča splošnega bojkota, po tem ko so izrazile zaskrbljenost zaradi poročil o prisilnem delu v Xinjiangu in sklenile, da prekinejo dobavo iz te pokrajine, in ostro obsoja agresivno politiko, ki jo proti njim vodi kitajska vlada; ponovno naproša Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj hitro pripravita poslovno svetovanje o dobavnih verigah, ki bo gospodarske družbe informiralo o tveganju, da utegne biti uporabljeno prisilno delo Ujgurov, in zagotavljalo podporo pri hitrem iskanju alternativnih virov in dobaviteljev;

8.  je zaskrbljen, da so povračilni ukrepi zoper institucije EU in države članice ter njihova prizadevanja na področju človekovih pravic del namerne strategije za mednarodno oslabitev in preopredelitev človekovih pravic, tako da bi popolnoma izgubile pomen; obžaluje, da pristop in orodja, ki jih je doslej uporabila EU, niso privedli do oprijemljivega napredka na področju človekovih pravic na Kitajskem, kjer se stanje na tem področju v zadnjem desetletju le še poslabšuje; poziva Komisijo, naj oblikuje in izvaja celostno strategijo EU, da bomo lahko dosegli dejanski napredek na področju človekovih pravic na Kitajskem;

9.  meni, da kitajski povračilni ukrepi, ki ne temeljijo na mednarodnem pravu, pomenijo precejšnje nazadovanje v odnosih med EU in Kitajsko; meni, da je nadvse pomembno, da se EU in vse njene institucije enotno odzovejo na ta napad na evropsko demokracijo in ubranijo naše skupne vrednote; poziva predsednika Sveta in predsednika Komisije, naj jasno izjavita, da ne bomo dopuščali kitajskih sankcij proti izvoljenim politikom; meni, da je primerno in nujno, da podpredsednik/visoki predstavnik in države članice EU v dvostranskih pogovorih s kitajskimi sogovorniki na vseh ravneh opozorijo na to vprašanje, in jih prosi, naj Parlament o tem obveščajo;

10.  meni, da so bile vse obravnave o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko ter vse razprave v Evropskem parlamentu o njegovi ratifikaciji upravičeno zamrznjene zaradi kitajskih sankcij; zahteva, da Kitajska najprej odpravi sankcije, da bo lahko Parlament obravnaval ta sporazum, kar pa ne bo vplivalo na končni izid postopka njegove ratifikacije; pričakuje, da se bo Komisija pred morebitnimi nadaljnjimi koraki k sklenitvi in podpisu sporazuma posvetovala s Parlamentom; poziva Komisijo, naj razpravo o tem sporazumu uporabi kot vzvod za izboljšanje varstva človekovih pravic in podporo civilni družbi na Kitajskem, ter jo želi spomniti, da bo Parlament, ko bo zaprošen za odobritev, upošteval stanje človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;

11.  poudarja, da je treba ponovno uravnotežiti odnose med EU in Kitajsko, kar pomeni, da je treba sprejeti sklop avtonomnih ukrepov, med drugim: zakonodajo proti izkrivljajočim učinkom tujih subvencij na notranji trg; instrument za mednarodno javno naročanje; zakonodajo o dobavnih verigah z obvezno zahtevo po potrebni skrbnosti, ki bo omogočala pomembno prepoved blaga, pridobljenega ali izdelanega s prisilnim delom; izboljšano uredbo EU o pregledu tujih naložb; učinkovit instrument proti prisili; po potrebi dodatne ciljne ukrepe v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, da bi še naprej ukrepali zoper represijo v Xinjiangu in Hongkongu, da bi Kitajska končala vse kršitve; ustrezno obravnavanje kitajskih kibernetskih groženj, hibridnih napadov in programa spajanja vojaških in civilnih ciljev;

12.  poziva kitajsko vlado, naj ratificira in izvaja konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 29 o prisilnem delu, konvencijo št. 105 o odpravi prisilnega dela, konvencijo št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic ter konvencijo št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

13.  poziva kitajske in hongkonške oblasti, naj povrnejo zaupanje v hongkonški demokratični proces in naj nemudoma prenehajo preganjati zagovornike demokratičnih vrednot; obžaluje, da v Svetu EU ni enotnega stališča glede tega, s katerimi ukrepi naj bi se odzvali na zatiranje demokracije v Hongkongu; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika in Svet, naj predlagata in sprejmeta sklepe o Hongkongu, čeprav zanje ni soglasne podpore, in poziva države članice, naj prekinejo izročitvene pogodbe s Kitajsko;

14.  poudarja, da je treba vzpostaviti sistem za preverjanje, ali so subjekti, ki delujejo na notranjem trgu EU, neposredno ali posredno vpleteni v kršitve človekovih pravic v Xinjiangu, in uvesti trgovinske ukrepe, kot so izključitev iz javnih naročil in druge sankcije; vztraja, da bi bilo treba v EU na vseh ravneh in v vseh institucijah EU preprečiti javno naročanje izkoriščevalske tehnologije, ki se uporablja pri kršenju človekovih pravic;

15.  poziva Evropski svet, naj zavzame odločno stališče proti kitajskim sankcijam in v zvezi s tem sprejme ustrezne sklepe; meni, da bi bilo treba te sankcije ter negativni razvoj dogodkov in poslabšanje razmer na Kitajskem in ravnanje Kitajske kot mednarodne sile ustrezno upoštevati v pregledu skupnega sporočila z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija, ki pravkar poteka, in oblikovati odločnejšo strategijo za odnose med EU in Kitajsko, ki bo združevala vse države članice;

16.  poziva EU, naj v okviru čezatlantskega dialoga o Kitajski poveča usklajevanje in sodelovanje z ZDA, tudi kar zadeva usklajen pristop k ukrepom za obravnavanje kršitev človekovih pravic, in poziva, naj se s tem dialogom zagotovi močna parlamentarna razsežnost;

17.  meni, da začasna prekinitev ratifikacije celovitega sporazuma o naložbah ne bi smela vplivati na druge trgovinske in naložbene sporazume z regionalnimi partnerji, tudi Tajvanom;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0027. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0375. (3) UL C 369, 11.10.2018, str. 156. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0012. (5) UL L 99I, 22.3.2021, str. 1. (6) UL L 99I, 22.3.2021, str. 25.