Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, njenega akcijskega programa in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju 1. načela akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, v katerem je navedeno, da ima vsakdo pravico do svobode in osebne varnosti,

–  ob upoštevanju izjave iz Nairobija o 25. obletnici Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju z dne 1. novembra 2019 z naslovom „Pospešimo uresničevanje obljube“, pa tudi zavez držav in partnerk ter skupnih akcij, ki so bile napovedane na vrhu v Nairobiju,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje in rezultatov poznejših konferenc o pregledu,

–  ob upoštevanju ottavske izjave o zavezah, ki je bila sprejeta na sedmi Mednarodni konferenci parlamentarnih poslancev o izvajanju Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala 22. in 23. oktobra 2018 v kanadskem mestu Ottawa,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov 5. oktobra 1999 o 21. posebnem zasedanju generalne skupščine OZN z namenom splošnega pregleda in ocene izvajanja akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (petletni pregled napredka pri izvajanju akcijskega programa),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z naslovom „Okvir ukrepov na podlagi akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju po letu 2014“ (globalno poročilo o Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju po letu 2014),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila sprejeta septembra 2015 in je začela veljati 1. januarja 2016, ter zlasti ciljev trajnostnega razvoja št. 3 in 5,

–  ob upoštevanju svetovnega humanitarnega vrha OZN, ki je potekal 23. in 24. maja 2016 v Istanbulu, in temu sledečega poročila generalnega sekretarja OZN (A/70/709), zlasti agende za človeštvo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2018 o izvajanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2015)0182) – Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2018 z naslovom Zunanji strategiji EU proti zgodnjim porokam in prisilnim porokam naproti – naslednji ukrepi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2021 o prihodnjih izzivih na področju pravic žensk v Evropi: več kot 25 let po Pekinški deklaraciji in izhodiščih za ukrepanje(5),

–  ob upoštevanju poročila Sklada OZN za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva iz leta 2019 z naslovom Unfinished Business: the pursuit of rights and choices for all (Nedokončano delo: pravice in izbira za vse),

–  ob upoštevanju poročila Euromapping 2018 z naslovom „Vodič o odgovornosti za reproduktivno zdravje, zdravje mater, novorojenčkov in otrok ter načrtovanje družine“,

–  ob upoštevanju analiz pobude Contraception Atlas za leto 2017, 2018 in 2019, v katerih so države razvrščene glede na dostop do kontracepcije in ki osvetljujejo neenakosti v Evropi in dejstvo, da je neizpolnjena potreba po kontracepciji v nekaterih delih Evrope ostala večinoma neopažena;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju(6),

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Svet sprejel 7. marca 2011(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov 2021–2025 (GAP III), ki sta ga Komisija visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko objavila 25. novembra 2020 (JOIN(2020)0017),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju (Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost), sprejetega maja 2017,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o 25. obletnici Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD25) (vrh v Nairobiju) (O-000020/2021 – B9-0018/2021 in O-000021/2021 – B9-0019/2021),

–  ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

A.  ker je leta 2019 minilo 25 let, odkar je v Kairu potekala Mednarodna konferenca o prebivalstvu in razvoju, na kateri je 197 vlad sprejelo akcijski program in se s tem na svetovni ravni zavezalo prizadevanju za spolno in reproduktivno zdravje in pravice, v skladu s pekinškimi izhodišči za ukrepanje in samim akcijskim programom, ter doseglo soglasje, da se pravice in dobrobit posameznika postavijo v središče agende za reproduktivno zdravje in demografskega načrtovanja;

B.  ker je bilo z akcijskim programom načrtovanje družine umeščeno v kontekst celovitega zdravstvenega varstva na področju reproduktivnega zdravja, poleg tega so bile vlade pozvane, naj zagotovijo dostop do storitev, kot so predporodna in poporodna oskrba, varen porod, zdravljenje neplodnosti, strokovno opravljen splav, kadar je zakonit, obvladovanje posledic nestrokovno opravljenega splava, zdravljenje okužb reproduktivnega trakta in spolno prenosljivih okužb, raka na dojkah in raka reproduktivnega sistema, pa tudi do informacij, izobraževanja in svetovanja o spolnosti, reproduktivnem zdravju in odgovornem starševstvu, ob priznavanju, da bi moralo biti preprečevanje nasilja na podlagi spola in drugih škodljivih praks pomemben del osnovnega zdravstvenega varstva;

C.  ker je v cilju trajnostnega razvoja št. 3 zajeto spolno in reproduktivno zdravje, vštevši umrljivost mater in novorojenčkov ter virus HIV, in ker je v cilju trajnostnega razvoja št. 5 zajeto nasilje na podlagi spola in škodljiva praksa;

D.  ker je med cilji trajnostnega razvoja tudi univerzalno zdravstveno varstvo, zlasti z zagotavljanjem dostopa do kakovostnih osnovnih zdravstvenih storitev in do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil in cepiv za vse; ker je zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter pravic žensk, in tudi svoboda odločanja o njihovih organih in življenju, osrednji pogoj za doseganje drugih ciljev trajnostnega razvoja;

E.  ker je 25. obletnica priložnost, da vlade in drugi svetovni akterji potrdijo svojo zavezanost k programu na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, saj so spolno in reproduktivno zdravje in pravice v številnih državah še vedno kratene; ker je akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju univerzalen dokument, ki ga je treba izvajati v Evropski uniji in zunaj nje;

F.  ker svetovno prebivalstvo še nikoli ni tako hitro naraščalo – če bo naraščalo s sedanjo hitrostjo, se bo samo v 35 letih podvojilo;

G.  ker bodo prihodnje razvojne možnosti v veliki meri temeljile na demografskih trendih; ker je spodbujanje enakosti spolov, spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic in trajnostne velikosti družin tesno povezano;

H.  ker morajo imeti ženske popoln nadzor nad svojimi telesi, zdravjem in plodnostjo ter možnost, da opredelijo svojo vlogo v družbi, če naj temu strmemu naraščanju števila prebivalstva sledita trajnostna rast in razvoj;

I.  ker je vedno večja razpoložljivost kontracepcijskih sredstev in novih kontracepcijskih metod velikega pomena za ženske pri načrtovanju nosečnosti in s tem tudi vseh drugih vidikov njihovega življenja;

J.  ker je zaradi inovacij na področju sodobnih kontracepcijskih metod njihova uporaba priročnejša, stranski učinki pa manjši; ker imajo kljub temu še vedno znatne stranske učinke, njihovo zmanjšanje pa bi moralo biti prednostna naloga za raziskave na tem področju;

K.  ker je v letu 2015 94 % vlad zagotavljalo podporo za načrtovanje družine;

L.  ker se je delež nesamskih žensk, ki so poročale, da uporabljajo kontracepcijo, od leta 1970 do leta 2015 povečal s 36 % na 64 %;

M.  ker ženske reproduktivnih pravic ne morejo uveljavljati, če nimajo dostopa do storitev na področju reproduktivnega zdravja; ker ta dostop ne pomeni le, da so na voljo storitve in material, temveč tudi, da se odpravijo socialne, ekonomske, pravne in druge ovire, tudi ideološke, v zvezi s tem;

N.  ker je dandanes v večini držav v razvoju nujno zdravstveno varstvo na področju spolnega in reproduktivnega zdravja (med drugim celovita spolna vzgoja, pomoč pri načrtovanju družine, moderna kontracepcijska sredstva, dostop do varnega in zakonitega opravljanja splavov, ustrezna predporodna in poporodna zdravstvena oskrba, pomoč med porodom) na splošno najslabše dostopno za 20 % najrevnejših gospodinjstev, za 20 % najbogatejših gospodinjstev pa je najbolj dostopno; ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2018 vsaj 214 milijonov žensk želelo preprečiti ali odložiti nosečnost, vendar niso imele dostopa do sodobnih kontracepcijskih metod;

O.  ker se dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic močno razlikuje tako med državami članicami EU kot tudi znotraj posameznih držav ter je najbolj težaven za ljudi v najbolj ranljivem položaju; ker mora vsaka država, ki je bila leta 2019 analizirana v okviru pobude Contraception Atlas, storiti več za izboljšanje dostopa do informacij in oskrbe s kontracepcijskimi sredstvi, da bi ljudje lahko odločali o svojem reproduktivnem življenju;

P.  ker nekatere države po zakonu zahtevajo dovoljenje tretje osebe, da lahko ženske ali najstniki dostopajo do zdravstvenih storitev, ter inkriminirajo istospolna razmerja; ker to omejuje dostop do informacij ali storitev, ki jih potrebujejo ljudje v stiski;

Q.  ker so programi za načrtovanje družine v regijah v razvoju v letu 1970 zajeli približno 40 % povpraševanja, trenutno pa pokrivajo približno 77 % povpraševanja; ker službe za načrtovanje družine določenih kontracepcijskih sredstev okrog tri četrt časa sploh nimajo na zalogi;

R.  ker glede na mednarodne tehnične smernice Unesca o spolni vzgoji programi na osnovi učnih načrtov v zvezi s celovito spolno vzgojo otrokom in mladim omogočajo pridobitev točnega znanja ter ustreznega odnosa in spretnosti, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, enakosti spolov in raznolikosti, ki prispevajo k varnim, zdravim in spoštljivim odnosom; ker to izobraževanje krepi vlogo otrok in mladih, saj zagotavlja dokaze in starosti primerne informacije o spolnosti ter obravnava vprašanja spolnega in reproduktivnega zdravja, med drugim: spolno in reproduktivno anatomijo in fiziologijo; puberteto in menstruacijo; razmnoževanje, moderna kontracepcijska sredstva, nosečnost in porod; spolno prenosljive okužbe, tudi HIV in aids; ter škodljive običaje, kot so poroke otrok, zgodnje in prisilne poroke ter pohabljanje ženskih spolovil; ker večina najstnikov po svetu nima dostopa do celovite spolne vzgoje;

S.  ker je leta 1994 akcijski program pozval države k zmanjšanju umrljivosti mater do leta 2000 za polovico v primerjavi z letom 1990 in nadaljnjemu zmanjšanju za polovico do leta 2015, kar bi pomenilo 75-odstotno zmanjšanje umrljivosti mater; ker se je stopnja umrljivosti mater na svetovni ravni od leta 1995 sicer znižala za približno 44 %, pri čemer je bil na vseh območjih zabeležen napredek na tem področju, vendar je najstniška nosečnost še vedno eden glavnih vzrokov za obolevnost in umrljivost mater, saj zaradi nosečnosti ali poroda še vedno vsako leto umre približno 70 000 najstnic, velika večina mater pa še vedno umre v revnih okoljih ali zaradi presečne diskriminacije; ker se umrljivost mater zaradi nestrokovno opravljenega splava in splošna stopnja umrljivosti mater zmanjša z odpravo pravnih omejitev dostopa do splava;

T.  ker ženske, ki nimajo dostopa do storitev, kot so predporodna oskrba, pomoč pri porodu in nujna porodniška oskrba, pogosteje utrpijo hude zdravstvene posledice; ker se v državah v razvoju zgodi 92 % smrti mater in novorojenčkov na svetu, vendar pa zaposlujejo samo 42 % svetovnega zdravstvenega osebja, babic in osebja za zdravstveno nego;

U.  ker vsak dan umre več kot 500 žensk in deklet v primerih, ko potrebujejo nujno pomoč med nosečnostjo ali pri porodu, ker ni na voljo usposobljenih porodničarjev oziroma urgentnih porodničarskih posegov ali zaradi nestrokovno opravljenega splava;

V.  ker je le 55 % vseh splavov po svetu opravljenih strokovno; ker to pomeni, da je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto v obdobju 2010–2014 približno 25 milijonov nestrokovno opravljenih splavov; ker je splav v 26 državah še vedno povsem nezakonit, v 67 državah pa je zakonit le splav na zahtevo, pri čemer se starost zarodka, pri kateri je splav dovoljen, od države do države razlikuje; ker je po svetu, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah, celo v nekaterih državah članicah EU, opaziti zaskrbljujoče nazadovanje na področju pravic žensk, da odločajo o svojem telesu;

W.  ker je vsaka tretja ženska na svetu v svojem življenju žrtev fizičnega ali spolnega nasilja; ker je bilo po podatkih OZN več kot 200 milijonov deklet in žensk prisiljenih v pohabljanje ženskih spolovil;

X.  ker se ocenjuje, da naj bi 650 milijonov žensk v zakon stopilo, ko so bile še deklice, 90 % deklet, ki rodijo, ko so mlajše od 18 let, pa naj bi bilo poročenih; ker so po podatkih Unicefa med negativnimi učinki otroških porok tudi: ločitev od družine in prijateljev, pomanjkanje svobode za interakcijo z ljudmi iste starosti in za sodelovanje v dejavnostih skupnosti, zmanjšanje možnosti za izobraževanje, spolna zloraba ter resna zdravstvena tveganja, kot so prezgodnja nosečnost, spolno prenosljive okužbe in vedno bolj pogosto tudi HIV/aids; ker lahko otroške poroke vodijo tudi do prisilnega dela, suženjstva in prostitucije;

Y.  ker je prisilna poroka eden od najpogostejših razlogov za preganjanje zaradi spola, kot priča znatno število žensk, ki ga navedejo, ko zaprosijo za azil; ker še vedno obstajajo številne ovire za priznavanje prisilne poroke kot razloga za dodelitev mednarodne zaščite, čeprav gre za obliko preganjanja zaradi spola in predstavlja resno in sistematično kršitev temeljnih pravic, ki imajo za posledico nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki lahko pomeni mučenje;

Z.  ker so pripadniki skupnosti LGBTIQ v Evropski uniji in zunaj nje še vedno žrtve diskriminacije in nasilja, pri čemer v nekaterih državah še vedno veljajo zakoni, ki inkriminirajo istospolne odnose;

AA.  ker pobuda Spotlight združuje EU in OZN v boju proti vsemu nasilju na podlagi spola po svetu in je ključno orodje za boj proti spolnemu nasilju in škodljivim praksam, kot sta pohabljanje ženskih spolovil in prisilne poroke;

AB.  ker se prednostne naloge na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic financirajo neenakomerno, in sicer so javne zdravstvene storitve, v okviru katerih se na splošno zagotavlja določene storitve načrtovanja družine, zdravstveno oskrbo mater, novorojenčkov in otrok ter zdravstveno oskrbo, povezano s HIV/aidsom, deležne precejšnje pozornosti donatorjev, medtem ko se za obravnavanje spolnega nasilja in zdravljenje rakavih obolenj na reproduktivnih organih ter neplodnosti ali za strokovno opravljene splave žal nameni veliko manj sredstev;

AC.  ker je svetovni sklad za financiranje od leta 2015 spodbujal nacionalne vlade, naj v skladu s cilji trajnostnega razvoja v zvezi z zdravjem temu namenijo več sredstev; ker je ponovna uvedba in razširitev pogojevanja financiranja tujih zdravstvenih nevladnih organizacij (pravilo svetovne prepovedi, „global gag rule“) škodljivo vplivala na dostop žensk in deklet do celovite zdravstvene oskrbe, vštevši spolno in reproduktivno zdravje in pravice;

AD.  ker so se številne države v razvoju zavezale k akcijskemu programu in temu prilagodile nacionalne cilje in proračun, a se večinoma še vedno zanašajo na pomoč donatorjev, kar ogroža stabilnost nacionalnih programov;

AE.  ker je nadvse pomembno, da je financiranje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja stabilno in predvidljivo ter se lahko tako potrebne storitve zagotavljajo neprekinjeno;

AF.  ker je nujno treba vzpostaviti globalni mehanizem, da bi lahko spremljali in ocenjevali, kako bodo vlade v naslednjem obdobju uresničevale svoje zaveze glede akcijskega programa in vrha v Nairobiju, in zagotovili, da bodo cilji trajnostnega razvoja na področju zdravja do leta 2030 doseženi;

AG.  ker se v evropskem soglasju o razvoju enakost spolov in človekove pravice žensk in deklet ter krepitev njihove vloge in njihovega varstva prištevajo med osrednja načela in prednostne naloge na vseh področjih zunanjega delovanja EU; ker prav tako poudarja potrebo po univerzalnem dostopu do kakovostnih in cenovno dostopnih celovitih informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju, izobraževanja, vključno s celovito spolno vzgojo, in zdravstvenih storitev, ter ponovno poudarja, da je zavezan porabiti vsaj 20 % pomoči EU za socialno vključevanje in človekov razvoj;

AH.  ker je izvajanje akcijskega načrta EU za enakost spolov II bila odlična priložnost, da se v okviru stebra o telesni in duševni nedotakljivosti za spolno in reproduktivno zdravje in pravice namenijo dodatna sredstva;

AI.  ker smo leta 2020 obeležili 25. obletnico pekinških izhodišč za ukrepanje; ker bi morala biti Mednarodna konferenca o prebivalstvu in razvoju ter pekinška izhodišča za ukrepanje medsebojno povezana, da bi dosegli enakost spolov in spolno in reproduktivno zdravje ter pravice za vse;

AJ.  ker bi bil lahko forum OZN za enakost žensk v Ciudadu de Mexicu in Parizu leta 2020 priložnost za nujne ukrepe in odgovornost na področju enakosti spolov, vendar je bil zaradi pandemije covida-19 preložen;

Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju – od leta 1994

1.  pozdravlja doslej doseženi napredek na konkretnih področjih, denimo povečanje razpoložljivosti kontracepcijskih sredstev, kar je ženskam omogočilo večji nadzor nad plodnostjo, ali zmanjšanje umrljivosti mater in novorojenčkov, priznava pa, da morajo nacionalne vlade in mednarodne organizacije storiti še veliko več, zlasti na področju inovacij ter usklajevanja in zagotavljanja dostopa, če želimo doseči cilje programa in ustvariti spodbudno okolje za dobrobit, samouresničitev in krepitev vloge polovice svetovnega prebivalstva;

2.  pozdravlja in podpira izjavo iz Nairobija o ICPD+25 z naslovom „Pospešimo uresničevanje obljube“, njen poziv k večjim prizadevanjem za celovito, učinkovito in pospešeno izvajanje in financiranje akcijskega programa ICPD ter njen cilj univerzalnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic kot dela splošnega zdravstvenega varstva;

3.  pozdravlja cilj, ki je bil dogovorjen na vrhu v Nairobiju, da se zbere nujno potrebna politična volja in sprejmejo finančne zaveze, da bi končno zadostili vsem potrebam, kar zadeva informacije in storitve na področju načrtovanja družine, da matere ne bi umirale, kadar je njihovo smrt mogoče preprečiti, in da bi izkoreninili spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ter prakse, ki škodijo ženskam in dekletom; pozdravlja konkretne finančne in politične zaveze vlad, donatorjev, podjetij, nevladnih organizacij, civilne družbe in drugih akterjev, da bodo podprli zgoraj omenjene tri osnovne zahteve („three zeros“) in pomagali zagotoviti spolno in reproduktivno zdravje ter pravice za vse do leta 2030; pozdravlja zlasti zavezo EU, da bo v letnem akcijskem programu za države znotraj AKP za leto 2018 namenila 29 milijonov EUR za spodbujanje zdravja najstnic in njihovega spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, in poziva k nadaljevanju finančne in politične zavezanosti EU tem vprašanjem v EU in zunaj nje;

4.  znova poudarja, da mora biti človek in njegove pravice v središču demografske politike ter zdravstvenih, izobraževalnih in socialnih sistemov, ki bi ženskam morali omogočati, da same odločajo o svoji vlogi v družbi, in v okviru katerih bi se morali spoštovati njihovo dostojanstvo in pravice; poudarja tudi, da imajo ženske pravico odločati o tem, ali bodo zanosile oziroma kdaj in kolikokrat bodo zanosile; v zvezi s tem zlasti pozdravlja dejstvo, da so predstavniki obrobnih skupnosti ter zagovorniki mladih in civilne družbe na vrhu v Nairobiju imeli osrednjo vlogo in da so ti zagovorniki neposredno pritegnili voditelje držav in oblikovalce politik o tem, kako uveljavljati pravice in skrbeti za zdravje vseh ljudi;

5.  ponovno poudarja, da spolno in reproduktivno zdravje ter pravice temeljijo na človekovih pravicah, da so bistveni elementi človekovega dostojanstva in ostajajo ključni za doseganje enakosti spolov; poziva EU in države članice, naj priznajo pravici žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja. obsoja pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, vključno z odrekanjem dostopa do celovite spolne vzgoje, storitev načrtovanja družine, kontracepcijskih sredstev, zdravstvene oskrbe mater ter do varnega in zakonitega opravljanja splava; poziva k ustreznemu proračunu za navedene namene;

6.  poudarja, da je v cilju trajnostnega razvoja št. 5 med drugim govora o vključevanju priporočil akcijskega programa ICPD v nacionalne načrte, politike in programe; poudarja, da je doseganje ciljev trajnostnega razvoja odvisno od zagotavljanja splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja;

7.  opozarja, da je za izpolnitev zavez akcijskega programa ICPD potrebno spremeniti diskriminatorne norme in ideje glede spolov ter odpraviti spolno nasilje nad dekleti in ženskami, pa tudi okrepiti zmožnosti deklet in žensk za samostojno in ozaveščeno sprejemanje odločitev o svojem reproduktivnem zdravju;

8.  ponovno poudarja zavezanost k spodbujanju, varstvu in uresničevanju pravice vsakega posameznika, da ima popoln nadzor nad svojo spolnostjo ter spolnim in reproduktivnim zdravjem, da se lahko svobodno in odgovorno odloča o teh zadevah ter da živi brez diskriminacije, prisile in nasilja;

Zadostitev vsem potrebam za načrtovanje družine

9.  poudarja, da v povprečju 214 milijonov žensk v državah v razvoju nima dostopa do učinkovitih kontracepcijskih sredstev, kar vsako leto povzroči približno 75 milijonov nenačrtovanih nosečnosti; je zaskrbljen, ker je v nekaterih državah dostopno le eno samo kontracepcijsko sredstvo; poudarja, da morajo imeti ženske in najstnice dostop do varnih in sodobnih kontracepcijskih sredstev, pa tudi do informacij, da se lahko ozaveščeno odločijo, katero sredstvo bodo uporabile, ter seveda dostop do tega sredstva;

10.  je zaskrbljen, ker v nekaterih državah dostop do reproduktivne zdravstvene oskrbe zaradi ovir, kot so previsoki stroški, slaba kakovost oskrbe in prostorov ali materiala, diskriminacijska ali prisilna zakonodaja in brezbrižna obravnava, precej omejen, in ker so storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja najbolj nezadovoljive za najstnike, neporočene ljudi, osebe LGBTIQ, invalide, pripadnike narodnostnih manjšin ter revno prebivalstvo na podeželju in v mestih;

11.  opozarja, da bi morale storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravica upoštevati vidik spola, temeljiti na pravicah, biti najstnikom in mladim prijazne ter na voljo vsem najstnikom in ženskam, ne glede na starost ali zakonski stan, tudi med konflikti in nesrečami; poleg tega meni, da bi morale te storitve spoštovati zasebnost in zaupnost ter ne bi smele zahtevati soglasja sodišča, soproga, staršev ali skrbnikov;

12.  pozdravlja skupna prizadevanja, da bi področje storitev načrtovanja družine razširili na ženske, ki jih je najtežje doseči, in poziva, naj se v ta prizadevanja vključijo tudi vse druge storitve na področju spolnega in reproduktivnega zdravja; priporoča uporabo ustvarjalnih modelov izvajanja storitev, kot so boni za storitve po subvencionirani ceni, pogojni denarni transferji, programi socialnega zavarovanja in spremljanje na podlagi uspešnosti;

13.  poudarja, da so programi celovite spolne vzgoje, ki temeljijo na dejstvih in učnih načrtih, podlaga za razvoj zdravih odraslih, saj omogočajo starosti primerno ozaveščanje o puberteti, nosečnosti in porodu, zlasti o kontracepcijskih sredstvih, preprečevanju okužb z virusom HIV in spolno prenosljivimi boleznimi in o tveganjih, povezanih z zgodnjo nosečnostjo; poudarja tudi, da bi se morali ti programi za celovito spolno vzgojo prav tako osredotočati na medosebne odnose, spolno usmerjenost, enakost spolov, spolne norme, soglasje in preprečevanje nasilja na podlagi spola, ki so bistvenega pomena za to, da se mladim omogoči vzdrževanje zdrave samozavesti in oblikovanje enakopravnih, spodbujevalnih in varnih odnosov; meni, da je zagotavljanje celovite spolne vzgoje osrednjega pomena ne le za samoaktualizacijo deklic, ampak tudi za zgodnje vključevanje dečkov, ki imajo ključno vlogo pri spodbujanju in zagovarjanju enakosti spolov med vrstniki in v svojih skupnostih;

14.  poudarja, da bi bilo treba ženskam zagotoviti ustrezno in cenovno dostopno zdravstveno varstvo, splošno spoštovanje njihovih spolnih in reproduktivnih pravic ter dostop do teh pravic; poudarja, da so dostopno zdravstveno varstvo in splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih, načrtovanje družine, zdravstvena oskrba mater in novorojenčkov, predporodna zdravstvena oskrba in strokovno opravljanje splavov pomembni elementi pri reševanju življenj žensk in zmanjševanju umrljivosti dojenčkov in otrok; meni, da je nesprejemljivo, da so telesa žensk in deklet še naprej ideološko bojišče, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami;

15.  opozarja, da se skoraj tisoč deklet in žensk vsak dan okuži z virusom HIV ter da so ženske in dekleta bolj izpostavljene tveganju okužb z virusom HIV kot fantje, zlasti v podsaharski Afriki; poudarja, da je tveganje za pojav raka materničnega vratu večje pri ženskah in dekletih, ki so okužene z virusom HIV; poudarja, da je treba razviti in okrepiti strategije za preprečevanje in pregled, ki bodo namenjene zlasti mladim ženskam;

16.  poudarja, da je dostop do vode in sanitarne oskrbe človekova pravica, ki je potrebna za zagotovitev spolnega in reproduktivnega zdravja, ne glede na to, ali gre za kontracepcijska sredstva, nosečnost, porod, splav, spolno prenosljive bolezni ali higieno med menstruacijo;

17.  opozarja, da so glavne ovire za šolanje deklet, ko imajo menstruacijo, poleg tabujev v zvezi z menstruacijo tudi pomanjkanje dostopa do vode, sanitarnih prostorov in higiene (WASH) v šolah ter pomanjkanje brezplačnih proizvodov za zaščito med menstruacijo; poudarja, da je v šolah potrebna ustrezna infrastruktura, ki bo dekletom omogočila dostop do vode in ločenih stranišč;

18.  poziva EU, naj še bolj vključi vprašanja, povezana s storitvami WASH, v svoje delo na področju enakosti spolov in boja proti diskriminaciji žensk;

19.  potrjuje pomen, ki ga ima zagotavljanje smiselnega in vključujočega sodelovanja najstnikov in mladih v vseh fazah odločanja; meni, da bi moral biti velik poudarek globalne zaveze iz Nairobija tudi na mlajših najstnikih in njihovi spolni vzgoji kot del prizadevanj, da bi odpravili najstniško nosečnost, ki je eden glavnih vzrokov za umrljivost mater; priznava, da je celovita spolna vzgoja, ki upošteva različnost spolov in se opira na življenjska znanja in spretnosti, na način, ki je skladen z razvojem zmogljivosti, bistvenega pomena za najstnike in mlade, da bi se lahko zaščitili pred nenamerno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami, vključno z virusom HIV in aidsom, ter spodbujali vrednote strpnosti, vzajemnega spoštovanja, soglasja in nenasilja v odnosih in načrtovali svoja življenja;

Nič primerov smrti mater, ki bi jih bilo mogoče preprečiti

20.  je zaskrbljen zaradi restriktivnih zakonov o splavu v številnih državah, slabe dostopnosti storitev, visokih stroškov, stigmatizacije, ugovora vesti izvajalcev zdravstvenega varstva in nepotrebnih zahtev, kot so obvezne čakalne dobe, obvezno svetovanje, zagotavljanje zavajajočih informacij, odobritev tretje strani in medicinsko nepotrebno testiranje, ki so med glavnimi ovirami pri obravnavanju zdravja mater in prispevajo k nestrokovno opravljenim splavom in smrti mater;

21.  meni, da je bistveno, da vlade, ki v okviru zdravstvenega zavarovanja še niso sprejele ukrepov za zmanjšanje umrljivosti novorojenčkov in mater ter preprečevanje nestrokovno opravljenih splavov, to storijo in zaposlijo več usposobljenih zdravstvenih delavcev in jim zagotovijo več usposabljanj ter razširijo zavarovanje za osnovno zdravstveno oskrbo po porodu in oskrbo novorojenčkov ter celovito predporodno in porodniško oskrbo ter oskrbo po splavu;

22.  poudarja, da je treba v skladu s pekinškimi izhodišči za ukrepanje in akcijskim programom ICPD varovati pravico vseh posameznikov do telesne nedotakljivosti in samostojnosti ter da je treba zagotoviti dostop do osnovnih storitev, s katerimi se lahko ta pravica uveljavlja; poziva, naj bo osnovni sveženj na področju spolnega in reproduktivnega zdravja celovito zasnovan, vključno z ukrepi za preprečevanje nestrokovno opravljenih splavov in oskrbe po prekinitvi nosečnosti, ki jih je treba vključiti v nacionalne strategije, politike in programe splošnega zdravstvenega varstva;

Izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in praks, ki škodujejo ženskam, dekletom in mladim

23.  poziva EU in njene države članice, naj preprečijo nasilje na podlagi spola in nudijo podporo žrtvam; ponovno poziva EU, vse njene države članice in države članice Sveta Evrope, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo in začnejo izvajati Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu (Istanbulska konvencija); poziva EU, naj sodeluje z državami članicami in drugimi državami pri vlaganju v zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki so kakovostni in razčlenjeni po starosti, spolu, ranljivosti in geografski legi; poziva h krepitvi zakonodajnih in političnih okvirov za preprečevanje, preiskovanje in kaznovanje dejanj nasilja na podlagi spola v družini in zunaj nje ter za zagotavljanje podpore žrtvam in preživelim, vključno s svetovanjem in zdravstvenimi, psihosocialnimi in pravnimi storitvami; poziva k nudenju programov usposabljanja o nasilju na podlagi spola za člane pravosodja, uradnike organov za kazenski pregon in zdravstvene delavce ter h krepitvi zdravstvenih in izobraževalnih sistemov, da bi preprečili nasilje na podlagi spola in se nanj odzvali z vseživljenjskega vidika, ki temelji na pravicah;

24.  obsoja vse oblike nasilja na podlagi spola, med drugim fizično, spolno in psihološko nasilje in izkoriščanje, množično posilstvo, trgovino z ljudmi in pohabljanje ženskih spolovil; ugotavlja, da je nasilje na podlagi spola v Evropi še vedno velik izziv, ki zahteva usklajene odzive zdravstvenega, izobraževalnega, socialnega in pravnega sektorja na podlagi preprečevalnih in odzivnih ukrepov, ki temeljijo na pravicah in vseživljenjskem pristopu; izraža zaskrbljenost zaradi nenehnih napadov na pravice žensk in spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, med drugim z odrekanjem dostopa do storitev načrtovanja družine, kontracepcijskih sredstev ter zakonitega in strokovnega opravljanja splava, pa tudi zaradi zakonodaje v številnih delih sveta, ki omejuje te pravice, tudi v EU; odločno poudarja, da je odrekanje spolnega in reproduktivnega zdravja in storitev za varovanje pravic, vštevši zakonit in strokovno opravljen splav, oblika nasilja nad ženskami in dekleti;

25.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikih pomanjkljivosti javnih sistemov za zbiranje in obdelavo prošenj za pomoč in zaščito ter pritožb proti nasilju na podlagi spola, zlasti policiji; meni, da je nadvse pomembno, da se v vseh državah uvedejo nadzorni ukrepi in sankcije za storilce ter tako odpravi nasilje na podlagi spola, vključno z zgodnjimi, otroškimi in prisilnimi porokami, pohabljanjem ženskih spolovil in drugimi škodljivimi praksami; poziva k nujnim izboljšavam policijskih sistemov in javnih sistemov za zbiranje in obdelavo prošenj za pomoč in zaščito ter pritožb proti nasilju na podlagi spola;

26.  meni, da je za doseganje cilja trajnostnega razvoja št. 5 o enakosti spolov in za nadaljnji napredek pri programu na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic nadvse pomembno tudi, da se upremo škodljivim spolnim normam in stereotipom; poudarja pomen vključevanja moških in dečkov v ta program; v zvezi s tem poudarja, da je treba v projekte in programe vključiti moške in dečke, da bi se borili proti vsem nasilju na podlagi spola in škodljivim stereotipom; v zvezi s tem poudarja tudi, da sta celovita spolna vzgoja in vzgoja o odnosih ključnega pomena, da otroci in mladi pridobijo spretnosti in znanja za oblikovanje zdravih, enakopravnih, spodbujevalnih in varnih odnosov brez diskriminacije, prisile in nasilja, ter da preprečimo spolno nasilje, nasilje na podlagi spola in nasilje med intimnimi partnerji; zato spodbuja vse države članice, naj uvedejo celovito in starosti primerno spolno vzgojo in vzgojo o odnosih za mlade v šolah;

27.  pozdravlja pobudo Spotlight za boj proti nasilju na podlagi spola po vsem svetu in poudarja, da bi morali na mednarodni ravni k temu pritegniti še več držav;

28.  poudarja pojav spletnega nasilja na podlagi spola in da je treba zagotoviti, da bodo vsa prizadevanja za odpravo nasilja na podlagi spola upoštevala tudi spletno razsežnost;

29.  priznava, da zakonska prepoved otroških, zgodnjih in prisilnih porok sama po sebi še ne zagotavlja, da bo ta praksa opuščena; poziva EU in njene države članice, naj bolje usklajujejo in izboljšujejo izvrševanje mednarodnih pogodb, zakonodaje in programov, tudi prek diplomatskih odnosov z vladami in organizacijami tretjih držav, da bi obravnavali vprašanja v zvezi z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami; poziva, da se naredi čim več za zakonsko prepoved teh porok in da se jo dopolni s širšo paleto zakonov in politik; se zaveda, da je treba v ta namen sprejeti in izvajati celovite in holistične politike, strategije in programe, vključno z razveljavitvijo diskriminatornih zakonskih določb v zvezi s prisilno poroko in sprejetjem pozitivnih ukrepov za krepitev vloge deklet;

30.  ponovno poudarja, da je pohabljanje ženskih spolovil oblika nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj preuči sinergije med notranjimi in zunanjimi programi EU, da bi zagotovila skladen in stalen pristop k boju proti pohabljanju ženskih spolovil v EU in zunaj nje, saj je to vprašanje neločljivo povezano z drugimi deli sveta;

31.  trdno verjame, da bi morali ukrepi, katerih namen je končati prakso pohabljanja ženskih spolovil, vključevati sodelovanje s skupnostmi ter tradicionalnimi in verskimi voditelji;

32.  je trdno prepričan, da mora vsaka strategija proti nasilju na podlagi spola vključevati osebe LGBTIQ;

33.  priznava, da so zaradi humanitarnih kriz izzivi, povezani s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še večji, kar zlasti prizadene najbolj ranljive ljudi na svetovnem jugu; opozarja, da so ženske in dekleta na kriznih območjih še posebej izpostavljene spolnemu nasilju, posilstvu, spolno prenosljivim boleznim, spolnemu izkoriščanju in neželenim nosečnostim; poudarja, kako pomemben je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v takih primerih, ustrezno pa je treba prilagoditi tudi humanitarno pomoč; poziva Komisijo in države članice, naj na področju humanitarne pomoči okrepijo vidik enakosti spolov ter vidik spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, tudi z usposabljanjem humanitarnih delavcev in s financiranjem, saj je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva osnovna potreba ljudi na področjih, ki potrebujejo humanitarno pomoč;

34.  poziva k preiskavi vojnih hudodelstev, kjer so ženske in dekleta mučili in izpostavljali nasilju, kot recimo pripadnice krščanskega in jazidskega prebivalstva v severnem Iraku, ki so bile žrtve teroristične organizacije, znane kot Islamska država;

Razvoj in finančne zaveze

35.  je prepričan, da bi bilo treba kot nadaljnji ukrep po vrhu v Nairobiju med drugim vzpostaviti mehanizem, s katerimi bi zagotovili odgovornost za izpolnjevanje globalnih in nacionalnih zavez ter učinkovitost ukrepov;

36.  poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri uveljavljanju pravic deklet in žensk ter doseganju enakosti spolov, tudi na področju zunanjega delovanja, tako da začne izvajati ambiciozen akcijski načrt za enakost spolov (GAP III) za obdobje po letu 2020; jo tudi poziva, naj v politiki razvojnega sodelovanja nameni dovolj finančnih sredstev za področje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter načrtovanje družine, zlasti v novem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), in oblikuje strategije, da se bodo stabilno in neprekinjeno zagotavljale vse potrebne storitve;

37.  poziva h konkretnim naložbam za spodbujanje fizičnega in duševnega zdravja in dobrega počutja najstnikov, tudi prek dostopa do mladim prijaznih zdravstvenih storitev; meni, da morajo te naložbe vključevati ustrezno financiranje in krepitev zmogljivosti za ženske in mladinske organizacije, ki pogosto opravljajo bistveno delo zagotavljanja informacij o načrtovanju družine, celovite spolne vzgoje in odpravljanja škodljivih spolnih in družbenih stereotipov v odsotnosti nacionalnih programov ali ko ti programi ne zadostujejo;

38.  ugotavlja, da EU prek vrste svojih ukrepov prispeva k spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam, na primer v okviru geografskih in regionalnih programov s poudarkom na enakosti spolov, zdravju in razvoju prebivalstva, s prispevanjem h globalnim pobudam in k organizacijam OZN ter nepovratnimi sredstvi za organizacije civilne družbe; obžaluje pa, da je težko natančno količinsko opredeliti, koliko sredstev EU neposredno prispeva k spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam ter načrtovanju družine; poziva k ambicioznim ravnem financiranja za boljše zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v aktualnem večletnem finančnem okviru ter za nenehno izboljševanje metodologije, ki bo omogočila boljšo oceno učinkovitosti ukrepov na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic v prihodnosti;

39.  poziva nacionalne vlade in mednarodne donatorje, naj zagotovijo, da bo splošni sveženj osnovnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja vseboval tudi storitve, kot so zdravljenje neplodnosti ter rakov reproduktivnega sistema ali obravnava spolnega nasilja, ki so bile do sedaj deležne najmanjše finančne podpore;

40.  priznava vlogo nevladnih organizacij kot ponudnic storitev ter kot zagovornic spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; v zvezi s tem poziva k močnejši podpori EU in zaščiti nevladnih organizacij, ki prispevajo k izvajanju akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju (ICPD), ter zlasti organizacij za pravice žensk, tako v EU kot zunaj nje, kot ključnih akterjev za doseganje družbe z enakostjo spolov;

41.  poziva Komisijo, naj pri opredelitvi svoje prihodnje globalne politike trajnostnega razvoja in začetku izvajanja celovite strategije za Afriko v celoti vključi in okrepi podporo EU za projekte na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pobudo Spotlight, katere cilj je odpraviti nasilje nad ženskami in dekleti;

42.  globoko obžaluje skupno izjavo Združenih držav Amerike, Brazilije, Belorusije, Egipta, Haitija, Madžarske, Libije, Poljske, Senegala, Svete Lucije in Ugande z vrha v Nairobiju 14. novembra 2019 v Nairobiju, katere namen je rušenje doseženega soglasja in obveznosti teh držav v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami žensk, kot je bilo dogovorjeno v skladu z akcijskim programom ICPD, pekinškimi izhodišči za ukrepanje ter sklepnimi dokumenti konferenc o njihovem pregledu; pozdravlja, da je bilo pred kratkim odpravljeno pravilo svetovne prepovedi financiranja („global gag rule“) in poudarja njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in države članice, naj z nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU za razvoj zapolnijo finančno luknjo, ki je nastala na tem področju;

43.  je seznanjen s tem, da sta komisarki Jutta Urpilainen in Helena Dalli na predstavitvi 1. in 2. oktobra 2019 obljubili, da bo prednostno obravnavanje spolnega in reproduktivnega zdravja kot osrednjih tem pri delu naslednje Komisije na področju enakosti spolov;

44.  vztraja, da bi bilo treba z novim instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) spodbujati enakost spolov ter krepitev vloge žensk, tudi njihovega spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, in sicer s preglednimi ukrepi, ki bodo omogočali stalno ocenjevanje, tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, v skladu s pekinškimi izhodišči za ukrepanje in akcijskim programom ICPD; pozdravlja ambicije v zvezi z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), da bi morala biti enakost spolov pomemben oziroma glavni cilj pri najmanj 85 % programov, ki se financirajo v okviru razvojne pomoči, glavni cilj vsaj 5 % teh ukrepov pa bi morala biti enakost spolov, pravice žensk in deklet ter krepitev vloge žensk; poziva pa, naj se ambicije še povečajo in 20 % uradne razvojne pomoči nameni projektom, katerih glavni cilj je enakost spolov (oznaka OECD za enakost spolov 2);

45.  poziva EU, naj izvaja celovito in ambiciozno strategijo za enakost spolov, vključno s predlogi za zavezujoče ukrepe, ki bi morala biti povezana z njenim izvajanjem akcijskega programa ICPD, vključno z zavezami in kazalniki na vseh ustreznih političnih področjih, in ki bi preverjala odgovornost institucij EU in držav članic prek mehanizma za spremljanje; poziva k obsodbi nazadovanja na področju enakosti spolov ter spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pa tudi razprav in ukrepov, ki spodkopavajo pravice, samostojnost in emancipacijo žensk na vseh področjih; ugotavlja, da se lahko proti nazadovanju pravic borimo s proaktivnim spodbujanjem enakosti spolov na podlagi pravic in vključevanjem načela enakosti spolov;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 76, 9.3.2020, str. 168. (2) UL C 118, 8.4.2020, str. 57. (3) UL C 289, 9.8.2016, str. 5. (4) UL C 399, 24.11.2017, str. 106. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0058. (6) UL C 388, 13.11.2020, str. 100. (7) UL C 155, 25.5.2011, str. 10.