Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2021 o ustreznosti predpisov Evropske unije ter subsidiarnosti in sorazmernosti – poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leta 2017, 2018 in 2019 (2020/2262(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,
– ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 o boljši pripravi zakonodaje in njegove najnovejše različice z dne 13. aprila 2016,
– ob upoštevanju praktičnih ureditev za izvajanje člena 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v primeru sporazuma v prvi obravnavi, o katerih sta se dne 22. julija 2011 sporazumeli pristojni službi Evropskega parlamenta in Sveta,
– ob upoštevanju letnih poročil Komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti za leta 2017, 2018 in 2019 (COM(2018)0490), COM(2019)0333 in COM(2020)0272),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti: krepitev njune vloge pri oblikovanju politik EU (COM(2018)0703) ter njegove priloge,
– ob upoštevanju ugotovitev projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, predstavljenih 10. julija 2018,
– ob upoštevanju mnenj in resolucij Evropskega odbora regij, in sicer resolucije z dne 1. februarja 2018 o spremembi uredbe o skupnih določbah za sklade ESI v podporo strukturnim reformam(1), mnenja z dne 9. oktobra 2018 o razmisleku o Evropi: prispevek lokalnih in regionalnih oblasti k povrnitvi zaupanja v Evropsko unijo (CDR 1230/2018) ter resolucije z dne 10. decembra 2020 o delovnem programu Evropske komisije za leto 2021(2) ter ob upoštevanju prednostnih nalog Odbora regij za obdobje 2020–2025 iz resolucije Evropa, ki je prek svojih vasi, mest in regij bliže ljudem, sprejete na plenarnem zasedanju od 30. junija do 2. julija 2020,
– ob upoštevanju 9. konference o subsidiarnosti o aktivni subsidiarnosti in skupnem ustvarjanju dodane vrednosti EU, ki sta jo 22. novembra 2019 v Rimu skupaj pripravila Odbor regij in italijanska konferenca predsednikov deželnih parlamentov,
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropskim parlamentom in Odborom regij, ki je bil podpisan 5. februarja 2014,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru(3), kjer pozdravlja zavezo Komisije, da bodo vsi ukrepi EU pomagali doseči trajnostno prihodnost in pravičen prehod in da bo v skladu s tem posodobila smernice za boljše pravno urejanje, ter kjer zahteva, da se v načrte EU in držav članic o boljši pripravi zakonodaje kot prvo načelo vključi trajnost,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(4),
– ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,
– ob upoštevanju mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za ustavne zadeve,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0191/2021),
A. ker načeli subsidiarnosti in sorazmernosti urejata izvrševanje pristojnosti Evropske unije; ker načelo subsidiarnosti varuje pravico odločanja in ukrepanja držav članic na področjih, ki ne sodijo v izključno pristojnost Evropske unije, hkrati pa upravičuje posredovanje Unije, če države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči same, ampak se cilji „zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije“; ker je bilo načelo v Pogodbi EU vključeno tudi zato, da se izvajanje pristojnosti čim bolj približa državljanom, kar je v skladu z načelom tesne povezanosti z državljani iz člena 10(3) PEU;
B. ker je Junckerjeva Komisija julija 2017 sprejela spremenjeni sklop smernic za boljše pravno urejanje in spremljajoči nabor instrumentov; ker je razširila svoj portal za boljše pravno urejanje, da bi državljanom olajšala spletno iskanje; ker se je zavezala, da bo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti umestila v središče evropskega demokratičnega procesa in v celoten zakonodajni postopek, in sicer je ustanovila projektno skupino za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, ki je svoje poročilo objavila 10. julija 2018;
C. ker je projektna skupina pripravila priporočila za boljše skupno razumevanje in uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri delu institucij EU ter o tem, kako dati lokalnim in regionalnim organom ter nacionalnim parlamentom vidnejšo vlogo pri uresničevanju „dejavne subsidiarnosti“ in tako spodbuditi večje prevzemanje odgovornosti za politike EU; ker je odgovarjala na vprašanji, kako bolje izvajati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti v institucijah EU ter kako regionalne in lokalne organe ter nacionalne parlamente bolj vključiti v oblikovanje in izvajanje politik EU;
D. ker je Komisija v sporočilu z dne 23. oktobra 2018 z naslovom Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti: krepitev njune vloge pri oblikovanju politik EU (COM(2018)0703) ponovno opozorila na temeljno vlogo sorazmernosti in subsidiarnosti pri boljši zakonodaji ter v odziv na poročilo projektne skupine predstavila ukrepe, ki med drugim vključujejo osredotočanje na mnenja lokalnih in regionalnih organov, krepitev skupnega razumevanja subsidiarnosti in sorazmernosti v EU, podrobnejši pregled veljavne zakonodaje z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti ter pomoč nacionalnim parlamentom pri učinkovitejšem opravljanju njihove vloge;
E. ker Komisija še naprej izvaja svojo okrepljeno agendo za boljše pravno urejanje ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti vključuje v vse faze oblikovanja politik;
F. ker je Komisija 3. julija 2020 predstavila prenovljeno verzijo spletnega portala „Povejte svoje mnenje“, da bi olajšala prispevke k zakonodaji in oblikovanju politik EU prek spleta; ker bi morala nova verzija portala še izboljšati posvetovanje Komisije in komunikacijo z javnostjo ter povečati preglednost; ker je cilj portala v okviru agende za boljše pravno urejanje izboljšati kakovost priprave politik EU;
G. ker se je spletni portal Povejte svoje mnenje izkazal za koristno enotno vstopno točko, ki državljanom in deležnikom omogoča sodelovanje pri pripravi politik Komisije; ker je Evropsko računsko sodišče leta 2019 objavilo posebno poročilo z vrsto priporočil za izboljšanje tega portala, zlasti glede prevodov;
H. ker je Komisija leta 2018 začela združevati poročila o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi zakonodaje EU s poročili o svojih odnosih z nacionalnimi parlamenti, s čimer je mnenjem nacionalnih parlamentov namenila vidnejšo vlogo ter preprečila prekrivanje dveh letnih poročil;
I. ker je Komisija leta 2017 prejela 52 obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov o načelu subsidiarnosti, leta 2018 37 mnenj, v letu 2019 pa nobenega;
J. ker v letu 2019 parlamenti obrazloženih mnenj niso vlagali, ker bi se načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bolje izvajali, ampak ker je bilo leto 2019 prehodno leto med dvema mandatoma Komisije, z razpustitvijo Evropskega parlamenta in evropskimi volitvami, zato je bilo v tem letu manj zakonodajnih pobud in predlogov kot prejšnja leta;
K. ker Parlament podpira večje vključevanje nacionalnih parlamentov skupaj z Evropskim parlamentom v demokratični nadzor nad okrepljenim sodelovanjem, če se nanaša na politična področja v deljeni pristojnosti;
L. ker je Odbor regij marca 2021 vzpostavil regionalna središča 2.0; ker je Odbor začel ta projekt izvajati na lastno pobudo, da bi spremljal delovanje politik EU v praksi;
M. ker je v mandat Odbora za regulativni nadzor vključeno tudi ocenjevanje kakovosti ocen učinka;
N. ker se je Komisija zavezala uporabi načela, da se za enega sprejetega eden odpravi, ki določa, da bi moral vsak zakonodajni predlog, ki nalaga nova bremena, ljudem in podjetjem odvzeti enaka bremena na ravni EU na istem političnem področju, vendar tega načela še ni uspešno uresničila;
O. ker se je s sedanjo krizo pokazalo, da je treba opredeliti in zmanjšati nepotrebno regulativno breme, da bo zakonodaja EU prinašala želene koristi brez nepotrebnih stroškov in v razumnem časovnem okviru, zlasti pa je treba pohiteti s podpornimi ukrepi za potrošnike, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja; ker bi morala biti zakonodaja v prid potrošnikov, delavcev, malih in srednjih podjetij ter vseh državljanov uravnotežena, jasna, celovita in vključujoča ter po potrebi temeljiti na ustreznih znanstvenih dokazih; poudarja, da bi morala mikropodjetja ter mala in srednja podjetja imeti samo obveznosti, sorazmerne z njihovimi posebnostmi in značilnostmi panoge, ter spodbuja Komisijo, naj uporabi odločne izvršilne ukrepe in omeji razdrobljenost trga, odpravi neupravičene tržne ovire ter zagotovi enake konkurenčne pogoje; ker bi moralo boljše pravno urejanje koristiti vsem in podpirati interese evropske družbe;
P. ker morajo Parlament, Komisija in Svet kot zakonodajni organi spoštovati načela prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti;
1. opozarja na pomen letnih poročil Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti;
2. pozdravlja nenehno upoštevanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta temeljni vodilni načeli za ukrepanje Evropske unije; opozarja, da je pomembno spodbujati skupno razumevanje subsidiarnosti in sorazmernosti na ravni EU, ter je seznanjen s pomisleki v prejšnjih poročilih, da so letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih pripravlja Komisija, nekoliko površna, saj se pogosto ne namenja dovolj pozornosti upoštevanju teh načel pri oblikovanju politik EU; ugotavlja, da so letna poročila Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti vse bolj izčrpna;
3. opozarja na dosledno spoštovanje načela subsidiarnosti, zapisanega v členu 5 PEU in na podlagi katerega je treba odločitve sprejemati na najbolj ustrezni ravni politike ter čim bližje državljanom in podjetjem, obseg ukrepanja na ravni EU pa mora biti utemeljen glede na možnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ob spoštovanju treh temeljih procesov: naknadne ocene, ocene učinka in posvetovanja z deležniki; spodbuja Komisijo, naj Unijo še bolj približa državljanom; poudarja, da približno 70 % zakonodaje EU izvajajo in uporabljajo lokalni in regionalni organi; meni, da je tesno sodelovanje z izvoljenimi predstavniki državljanov pri zadevah EU učinkovit način za približevanje institucij EU državljanom; zato poziva organe držav članic na nacionalni ravni ter ustrezne deležnike, naj se tesneje vključijo že v zgodnji fazi postopka odločanja, pri čemer je treba s preverjanjem subsidiarnosti in sorazmernosti ter ocenami upravnega bremena zaradi zakonodaje EU zagotoviti, da Unija na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, deluje le, če so njeni ukrepi bolj učinkoviti od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni; ravno tako opozarja, da v skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev temeljnih pogodb; spodbuja Komisijo, naj oceni uspešnost in učinkovitost postopka subsidiarnosti, da bi ugotovila njegove slabosti in jih odpravila;
4. poudarja, da zaradi sedanje oblike postopka v mehanizmu za preverjanje subsidiarnosti odbori nacionalnih parlamentov za EU veliko časa namenjajo tehnični in pravni oceni v kratkih rokih, kar otežuje poglobljeno politično razpravljanje o evropski politiki;
5. poziva k reviziji PDEU in uvedbi neposredne pravice Evropskega parlamenta do zakonodajne pobude, saj Parlament neposredno zastopa evropske državljane;
6. poudarja, da je treba ustrezno pojasniti potrebnost zakonodajnih pobud in njihov učinek na vse pomembne sektorje (ekonomskega, okoljskega in socialnega), da bi spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;
7. meni, da je napredek Evropske unije z boljšim pravnim urejanjem pomemben za zagotavljanje stabilnosti in pravne varnosti državljanom EU in podjetjem in s tem za ustvarjanje rasti, delovnih mest in blaginje;
8. meni, da je uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti izhodišče za oblikovanje vsake politike in je bistven sestavni del njenega življenjskega cikla;
9. je seznanjen z ugotovitvami projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“; opozarja na mnenje Parlamenta, da s sodelovanjem v projektni skupini, ki jo ustanovi Komisija, ne bi bila spoštovana institucionalna vloga in položaj Parlamenta kot edine neposredno izvoljene institucije Evropske unije, ki predstavlja državljane in podjetja na ravni Unije ter opravlja nalogo političnega nadzora nad Komisijo, zato je Parlament sklenil zavrniti vabilo Komisije, naj sodeluje v projektni skupini in imenuje člane; pozdravlja rezultate in priporočila v poročilu projektne skupine, ki ugotavlja dodano vrednost EU na vseh področjih ukrepanja, ter da delovna skupina tako ni opredelila pristojnosti ali področij politike v Pogodbi, ki bi jih bilo treba delno ali v celoti prenesti na države članice; poziva Komisijo, naj te sklepe uresniči, bolj celovito vključi lokalne in regionalne organe v procese posvetovanja ter uporabi model omrežja in oceni uporabo obeh načel skozi celoten postopek odločanja; ugotavlja, da bo za to potrebna velika zavezanost, tudi sozakonodajalcev EU; predlaga tudi oceno in nadaljnje razvijanje obstoječih okvirov za medparlamentarno sodelovanje;
10. meni, da bi moral vsak predlog Komisije pozitivno vplivati na življenja državljanov ob sorazmernih in vzdržnih stroških;
11. poudarja, da bi bilo treba nacionalne parlamente čim prej vključiti v zakonodajni postopek, po možnosti takoj po objavi časovnega razporeda in med fazo posvetovanja; meni, da se je treba pred predložitvijo novega pravnega akta bolj osredotočiti na subsidiarnost, zlasti pa je treba fazo posvetovanja izkoristiti za proaktivno zbiranje mnenj nacionalnih parlamentov ter beleženje njihovih pomislekov, saj bi se tako lahko izognili uporabi „rumenega kartona“ ter preprečili težave pri pogajanjih;
12. pozdravlja ukrep za pomoč nacionalnim parlamentom pri učinkovitejšem opravljanju njihove vloge, in sicer je iz osemtedenskega obdobja, ko lahko nacionalni parlamenti predložijo obrazložena mnenja, izključeno obdobje od 20. decembra do 10. januarja;
13. poudarja pomen sodelovanja nacionalnih parlamentov v postopku priprave zakonodaje na ravni EU; ugotavlja, da se je število obrazloženih mnenj, prejetih od nacionalnih parlamentov, med letoma 2017 in 2019 stalno zmanjševalo, pri čemer v letu 2019 ni bilo predloženo nobeno mnenje, vendar pa ostaja visoko število mnenj, predloženih Komisiji, in prispevkov Evropskemu parlamentu, tudi o nezakonodajnih pobudah, kar priča o pozitivnem in v prihodnost usmerjenem sodelovanju nacionalnih parlamentov v političnem ciklu EU; ugotavlja, da je več teh prispevkov osredotočenih na pomembna institucionalna vprašanja, kot sta dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU) ter uporaba premostitvenih klavzul; ugotavlja, da noben predlog ni prejel več kot štirih obrazloženih mnenj; opozarja, da Pogodbi določata vlogo medparlamentarnega sodelovanja ter pristojnost nacionalnih parlamentov, da preučijo zakonodajne in nezakonodajne pobude; pozdravlja dejavno sodelovanje nacionalnih parlamentov v zakonodajnem dialogu z institucijami EU tudi na druge načine, ne le prek mehanizma za preverjanje subsidiarnosti; opozarja, da pri skupno 439 obrazloženih mnenjih in 5513 mnenjih med letoma 2007 in 2019 nikoli ni bil sprožen postopek „oranžnega kartona“, postopek „rumenega kartona“ pa le trikrat; ugotavlja, da so se z uveljavljanjem pravice nacionalnih parlamentov, da nadzorujejo skladnost z načelom subsidiarnosti na podlagi tako imenovanega sistema zgodnjega opozarjanja, delno izboljšali odnosi med institucijami EU in nacionalnimi parlamenti; opozarja na zavezo Komisije, da bo v prihodnje zagotovila skupne odgovore, ko vsaj štirje parlamenti pripravijo obrazložena mnenja, ter izkazala prožnost glede osemtedenskega roka iz Pogodb, v katerem morajo nacionalni parlamenti predložiti svoja obrazložena mnenja, in sicer z upoštevanjem skupnih praznikov in obdobij počitnic; meni, da je konferenca o prihodnosti Evrope odlična priložnost, da lahko državljani predstavijo dejanski učinek zakonodaje na nacionalni ravni ter predlagajo, kako doseči cilje za boljšo pripravo zakonodaje, vključno s ponovno oceno postopka subsidiarnosti; opozarja, da sta preglednost in dostop javnosti bistvena za zakonodajni proces ter upravičujeta sodelovanje nacionalnih in regionalnih parlamentov, hkrati pa dajeta večjo legitimnost demokratičnemu zakonodajnemu postopku Evropske unije in krepita zaupanje vanj; pozdravlja napredek Parlamenta pri razkrivanju dokumentov v več stolpcih na podlagi sodbe v zadevi De Capitani;
14. ugotavlja, da je leta 2016 le 26 od 41 domov nacionalnih parlamentov pripravilo obrazloženo mnenje, leta 2017 se je to število zmanjšalo na 19, leta 2018 pa na 14 domov; poudarja, da se je sočasno zmanjševalo tudi število obrazloženih mnenj na splošno;
15. poudarja, da gibanje števila mnenj in obrazloženih mnenj med letoma 2007 in 2019 kaže, da nacionalni parlamenti vse pogosteje zahtevajo več političnega dialoga in večje vključevanje v razpravo o politikah EU, zato namenjajo manj časa namenjajo normativni analizi zakonodajnih predlogov EU;
16. se zaveda, da je bilo leto 2019 prvo leto po uvedbi mehanizma za preverjanje subsidiarnosti, ko nacionalni parlamenti niso predložili nobenega obrazloženega mnenja, zlasti zaradi precej manjše zakonodajne dejavnosti Komisije v predhodnem letu med dvema mandatoma;
17. opozarja, da se mora Komisija v čim večjem obsegu pred vsakim zakonodajnim predlogom posvetovati z deležniki ter pri tem upoštevati regionalno in lokalno razsežnost predvidenih ukrepov;
18. opozarja, da je upoštevanje načela „najprej pomisli na male“ v aktu za mala podjetja bistveni element pri preverjanju sorazmernosti pred vsakim zakonodajnim predlogom, pri čemer bi se moral slišati glas malih in srednjih podjetij ter bi se morali čim prej upoštevati njihovi interesi, da bi ustvarili spodbudno poslovno okolje za razvoj malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva;
19. obžaluje, da se pri zavračanju dostopa do pripravljalnih zakonodajnih dokumentov rutinsko sklicuje na učinkovitost postopka odločanja institucije, zaradi česar bodo lahko izjeme pri dostopu javnosti postale pravilo;
20. pozdravlja sklenitev Medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru za preglednost za institucije EU, tudi za Svet;
21. poudarja, da so predhodne ocene učinka skupaj s posvetovanjem z deležniki pomembno orodje za sprejemanje odločitev na podlagi informacij ter za spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter spodbujanje odgovornosti in učinkovitosti; poudarja, da je treba promovirati in spodbujati reden dialog ter ustrezno in pregledno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki; pozdravlja uporabo orodij za boljšo pripravo zakonodaje in sodelovanje z različnimi strokovnjaki na ravni EU pri pripravi ocen učinka; poudarja, da je treba ta orodja poenostaviti, da jih bodo deležniki lažje razumeli in uporabljali; poudarja, da je nujno treba izboljšati ocene učinka na splošno na področju subsidiarnosti in sorazmernosti; poudarja, da je treba pri vseh ocenah učinka, ocenah in preverjanjih ustreznosti pripraviti analizo subsidiarnosti in sorazmernosti; pozdravlja uporabo instrumentov, kot sta program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter Odbor za regulativni nadzor, ki od leta 2017 opredeljujeta možnosti za poenostavitev in zmanjšanje nepotrebnih stroškov, preden Komisija predlaga revizijo veljavnega akta; pozdravlja tudi vključitev tako pripravljenih pobud v letne delovne programe Komisije ter njihovo spremljanje v okviru pregleda stanja v programu REFIT; pri tem ugotavlja, da je v delovni program Komisije za leto 2020 vključenih 44 pobud iz programa REFIT; poudarja, da bi morali taki postopki celostno in uravnoteženo upoštevati gospodarske, okoljske in socialne učinke in uporabljati kvalitativne in kvantitativne analize ter obravnavati stroške neharmonizacije na ravni EU; poudarja, da je mogoče instrumente za nadzor dodatno podpreti in okrepiti na druge načine, kot je platforma Pripravljeni na prihodnost ali podobne namenske platforme; meni, da bi bilo treba platformo REFIT razširiti, da bi poleg regulativnih bremen zajemala vprašanja subsidiarnosti in sorazmernosti; opozarja, da priprava zakonodaje, ki bo kos izzivom prihodnosti, med drugim pomeni skrb za ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostnost; pozdravlja, da sta ti načeli vključeni v pregled kakovosti, ki ga pripravlja Odbor za regulativni nadzor; vendar poudarja, da je mogoče neodvisnost odbora še povečati;
22. poudarja, da ima sistematičen pregled zakonodaje vse pomembnejšo vlogo za boljše pravno urejanje; pri tem poudarja pomen bolj strukturiranega sodelovanja Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, da bi ocenili uporabo in učinkovitost prava Unije ter ju izboljšali; poudarja, da morajo države članice hitro, pravočasno in pravilno uporabljati zakonodajo Unije, da bi lahko ustrezno ocenili potrebnost nove zakonodaje;
23. poudarja, da bi lahko imelo „strateško predvidevanje“ osrednjo vlogo pri oblikovanju politik EU, ki bodo kos izzivom prihodnosti, saj bodo na ta način kratkoročne pobude temeljile na dolgoročnejši perspektivi; se zaveda, da bodo elementi „predvidevanja“ v celoti vključeni v agendo Komisije za boljše pravno urejanje, v ocene učinka in ocene; hkrati ugotavlja, da „strateško predvidevanje“ podpira program REFIT, kjer so opredeljene možnosti za zmanjšanje regulativnega bremena ter da bo veljavna zakonodaja EU še naprej „kos izzivom prihodnosti“;
24. je seznanjen, da je Odbor za regulativni nadzor leta 2017 preučil skupaj 53 ocen učinka in 17 ločenih ocen; ugotavlja, da je Odbor za regulativni nadzor za 43 % ocen učinka ter 41 % ocen sprva izdal negativno mnenje, pri skoraj vseh ocenah učinka pa so morale službe popraviti poročilo, da so zadostile standardom Odbora glede kakovosti; ugotavlja, da je treba bistveno izboljšati kakovost prvotnih ocen učinka in ocen; obžaluje, da je odbor leta 2019 preučil le eno oceno učinka;
25. podpira zavezo Komisije, da pred obravnavo zakonodajnih aktov pripravi predhodno oceno; meni, da bi morali Komisija in nacionalni organi še naprej tesno sodelovati ter ocenjevati dejanski učinek zakonodaje EU na državljane, podjetja in okolje; pozdravlja, da tudi nacionalni parlamenti prek neformalnega političnega dialoga in skupnih samoiniciativnih mnenj prispevajo k predhodni oceni; poziva države članice, naj zagotovijo hiter in dosleden prenos, izvajanje in izvrševanje zakonodaje ter naj ne uporabljajo praks, ki povzročajo prekomerne in neupravičene upravne zahteve, ki lahko ogrozijo nemoteno delovanje notranjega trga;
26. pozdravlja prizadevanja Komisije, da z ocenami učinka ovrednoti širok in celovit nabor možne zakonodaje o enotnem trgu; poudarja, da so neodvisne in nepristranske ocene učinka bistveno in dragoceno orodje za pomoč pri sprejemanju političnih odločitev na podlagi informacij v zakonodajnem postopku odločanja (ob spoštovanju metode Skupnosti), kar je nujno potrebno za hitro odzivanje na pereče izzive, kot sta digitalni in trajnostni prehod; meni, da je treba izboljšati vsebino ocen učinka ter razširiti njihovo uporabo, in sicer je treba upoštevati dodatne elemente, da bo njihov prispevek pravočasen in bolj koristen ter ga bo mogoče bolje upoštevati pri odločanju na politični ravni; opozarja tudi na majhno število ocen učinka, ki sta jih za svoje vsebinske spremembe pripravila Parlament in Svet;
27. poudarja, da bi moral Parlament po potrebi izvesti interne ocene učinka v zvezi z bistvenimi predlogi sprememb in njihovimi morebitnimi posledicami za predlog Komisije, preden jih sprejme, če tega niso predhodno storile Komisija in njene službe;
28. opozarja na vlogo službe Evropskega parlamenta za raziskave, ki pripravlja predhodne ocene učinka in analizo evropske dodane vrednosti za predloge ter ocene izvajanja; meni, da je mogoče izboljšati sodelovanje med Komisijo in službo Evropskega parlamenta za raziskave ter vzpostaviti poenostavljeno, hitro in temeljito analizo zakonodajnih ukrepov in vsebinskih sprememb, alternativnih rešitev, morebitnih stroškov in koristi, pričakovanega upravnega bremena, pretirane birokracije za mala in srednja podjetja ter stroškov neukrepanja na ravni EU;
29. pozdravlja vzpostavitev spletnega portala „Povejte svoje mnenje“ in njegove izboljšave ter poziva Komisijo, naj še naprej razvija taka orodja ter državljanom in deležnikom omogoča neposreden dostop do oblikovanja politik EU in sodelovanje pri tem;
30. predlaga, naj Komisija upošteva priporočila Evropskega računskega sodišča o portalu „Povejte svoje mnenje“ ter naj zlasti razširi jezikovno dostopnost posvetovanj, s čimer bodo lahko državljani in deležniki odločali, kaj je po njihovem mnenju „širši javni interes“;
31. podpira zavezanost Komisije pregledom politik ter spodbuja, naj se bolj uporablja naknadno ocenjevanje, da bi ovrednotili izkušnje o učinkovitosti in koristih zakonodaje, kar spet lahko prispeva k pripravi politike v prihodnje in izboljša regulativne pristope;
32. poudarja, da so naknadne ocene tudi pomembno orodje za oceno učinka zakonodaje na državljane in podjetja, kjer se je treba posebej posvetiti učinku na mala in srednja podjetja;
33. poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja postopke prenovitve in kodifikacije, da bi poenostavila sekundarno zakonodajo;
34. podpira združevanje odgovorov, če obrazloženo mnenje o zakonodajnem predlogu Komisije izda sedem ali več nacionalnih parlamentov, čeprav prag za začetek postopka „rumenega kartona“ še ni dosežen; meni, da so mnenja nacionalnih parlamentov s tem bolj prepoznavna;
35. je seznanjen z načelom, da se za en sprejet predpis eden odpravi, ki temelji na sodelovanju deležnikov, z njim pa želi Komisija uravnovesiti nova bremena s predhodnimi, zlasti za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, ter ljudem in podjetjem na ravni EU odvzeti enaka bremena na istem političnem področju; poudarja, da izvajanje tega pristopa ne bi smelo biti v nasprotju s cilji boljšega pravnega urejanja, hkrati pa to ne bi smelo pomeniti avtomatičnega odločanja za razveljavitev zakonodaje ali zniževanje standardov, cilj pa bi morala biti posodobitev in reforma zakonodaje EU, da bi se lahko soočili z novimi družbenimi izzivi; poudarja, da bi se bilo pri pripravi, prenosu in izvajanju aktov EU sicer treba izogniti dodatnemu nepotrebnemu upravnemu bremenu, vendar se to ne bi smelo spremeniti v deregulacijo ali odsotnost regulacije ali parlamentom držav članic preprečevati, da bi ohranili ali sprejeli ambicioznejše ukrepe in višje socialne in okoljske standarde ter standarde na področju varstva potrošnikov v primerih, ko zakonodaja Unije določa le minimalne standarde;
36. meni, da je odprt, učinkovit, pregleden in neodvisen upravni in zakonodajni postopek odločanja prvi pogoj za kakovostno politiko in pravno ureditev; poudarja, da bi z uvedbo usklajenih upravnih postopkov pozitivno prispevali k dobremu upravljanju in regulativnim praksam v EU ter okrepili povezavo med strokovnim odločanjem in demokratično legitimnostjo;
37. pri tem pozdravlja, da je Komisija leta 2020 na podlagi izkušenj s platformo REFIT ustanovila platformo Pripravljeni na prihodnost, ki je strokovna skupina na visoki ravni, kjer sodelujejo različni deležniki, strokovnjaki držav članic ter predstavniki Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Komisiji pa svetuje, kako naj bo zakonodaja bolj učinkovita in opredeljuje veljavne, potencialno nepotrebne in obremenjujoče ukrepe ter kako jih poenostaviti in posodobiti, tudi s pomočjo digitalizacije, da bi bila zakonodaja EU državljanom in podjetjem v pomoč in ne ovira zanje;
38. spodbuja nacionalne parlamente, naj v zakonodajne pobude EU vključijo regionalne parlamente z zakonodajnimi pooblastili, ter podpira sistematično posvetovanje z njimi o pomembnih pobudah, zlasti kadar obstaja povezava z regionalnimi pristojnostmi; opozarja, da so ti parlamenti zastopani v Odboru regij in da se lahko v skladu s členom 6 Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije nacionalni parlamenti posvetujejo z njimi;
39. opozarja, da se digitalne inovacije hitro razvijajo ter da digitalno agendo vodijo podjetniki; meni, da je zato bistvenega pomena, da se brez poseganja v načeli subsidiarnosti in sorazmernosti določijo pravila, ki bodo kos izzivom prihodnosti in bodo ohranjala korak z digitalnimi inovacijami; ugotavlja, da so večino najpomembnejših zakonodajnih prednostnih nalog EU za obdobje 2017–2019 predstavljale pobude s področja pristojnosti Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki so bile namenjene zlasti izvajanju strategije za enotni trg in strategije za enotni digitalni trg s poudarkom na predpisih za odpravo neupravičenih in nesorazmernih ovir ter izkoriščanje novih priložnosti v prid potrošnikov in podjetij;
40. opozarja, da zakonodaja EU na splošno nadomešča 27 različnih pravil, s čimer se zmanjšuje razdrobljenost notranjega trga; poziva Komisijo, naj pri oceni subsidiarnosti in sorazmernosti poskrbi, da pobude za vzpostavitev tesneje povezanega in bolj pravičnega notranjega trga ostanejo glavni temelj prihodnjega letnega načrtovanja, hkrati pa naj se ohranja visoka raven varstva potrošnikov;
41. poudarja, da je treba redno pregledovati in ocenjevati cilje za boljšo pripravo zakonodaje glede na merila v agendi za boljše pravno urejanje, skupaj s spremljanjem in poročanjem; poudarja, da morajo biti cilji dobro uravnoteženi in ovrednoteni glede na učinkovitost, hkrati pa je treba upoštevati sredstva, namenjena dejavnostim za boljšo pripravo zakonodaje in zunanje prispevke; opozarja na pomen primerljivih podatkov za celotno EU za namene te ocene in poziva Komisijo, naj preuči, ali so orodja za boljše pravno urejanje prispevala k doseganju ciljev, kot so boljši rezultati politike;
42. poziva Komisijo, naj to resolucijo upošteva pri pripravi napovedanega sporočila o boljšem pravnem urejanju;
43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in parlamentom držav članic.