Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani in protokola o njegovi prilagoditvi zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU–BiH 5. in 6. novembra 2015, tretje seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU–BiH 13. julija 2018 in četrte seje stabilizacijsko-pridružitvenega odbora 7. novembra 2019,

–  ob upoštevanju prošnje Bosne in Hercegovine (BiH) za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju pobud za regionalno sodelovanje v jugovzhodni Evropi in vseevropskih pobud, kot so proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi, proces Brdo-Brioni, Srednjeevropska pobuda, Jadransko-jonska pobuda, Pogodba o ustanovitvi energetske skupnosti, program Erasmus+, strategija EU za podonavsko regijo, strategija EU za jadransko-jonsko regijo, regionalna pobuda za migracije, azil in begunce (MARRI), regionalna komisija za ugotavljanje dejstev o vseh žrtvah vojnih zločinov in drugih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije (RECOM), Regionalna okoljska mreža za pristop (RENA), Regionalna šola za javno upravo (ReSPA), regionalni urad za sodelovanje mladih, Pogodba o ustanovitvi prometne skupnosti, sklad za Zahodni Balkan, Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA) in skupni regionalni trg,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU za leto 2019 (COM(2019)0260), ki sta mu priložena delovni dokument služb Komisije z mnenjem Komisije o prošnji BiH za članstvo v Evropski uniji (COM(2019)0261) ter analitično poročilo (SWD(2019)0222),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU za leto 2020 (COM(2020)0660), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije s poročilom o Bosni in Hercegovini za leto 2020 (SWD(2020)0350),

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je na 33. zasedanju 20. oktobra 2005 sprejela generalna konferenca Unesca,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope(1),

–  ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sprejete 25. februarja 1991,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. januarja 2021 o podnebni in energetski diplomaciji – uresničevanje zunanje razsežnosti evropskega zelenega dogovora in z dne 20. januarja 2020 o podnebni diplomaciji ter sklepov Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020 o podnebju,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Evropske službe za zunanje delovanje z dne 6. novembra 2020 z naslovom Climate Change and Defence Roadmap (Načrt za podnebne spremembe in obrambo),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o krepitvi sodelovanja s partnericami z Zahodnega Balkana na področju migracij in varnosti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. oktobra 2019 in 12. oktobra 2020 o BiH ter operaciji EUFOR Althea,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 z naslovom Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan (COM(2020)0641),

–  ob upoštevanju berlinskega procesa, začetega 28. avgusta 2014, ter vrha EU-Zahodni Balkan, ki je potekal 10. novembra 2020 v Sofiji,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, ki je potekal 28. januarja 2020,

–  ob upoštevanju Zagrebške izjave, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan 6. maja 2020 v Zagrebu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020(2),

–  ob upoštevanju izjave iz Sofije, sprejete na vrhu EU-Zahodni Balkan 17. maja 2018, in Sofijske agende prednostnih nalog, priložene tej izjavi,

–  ob upoštevanju strokovnega poročila o vprašanjih pravne države v BiH z dne 5. decembra 2019,

–  ob upoštevanju mnenja o ustavnem položaju v BiH ter pooblastilih visokega predstavnika, ki ga je Beneška komisija sprejela na 62. plenarnem zasedanju v Benetkah 11. in 12. marca 2005, ter poznejših priporočil Beneške komisije o ustavnih zadevah v BiH ,

–  ob upoštevanju Evropske listine lokalne samouprave,

–  ob upoštevanju končnega poročila Urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) z dne 25. januarja 2019 o splošnih volitvah v BiH , ki so potekale 7. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju Izjave partneric z Zahodnega Balkana o vključevanju Romov v okviru širitvenega procesa EU z dne 5. julija 2019, znane kot Izjava iz Poznana, in sporočila Komisije z naslovom Unija enakosti: strateški okvir EU za Rome za enakost, vključevanje in udeležbo (SWD(2020)0530),

–  ob upoštevanju publikacije OVSE z dne 26. oktobra 2020 z naslovom Two Schools under One Roof: The Most Visible Example of Discrimination in Education in BiH (Dve šoli pod isto streho: najočitnejši primer diskriminacije v izobraževanju v BiH),

–  ob upoštevanju resolucije o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v BiH, ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel 12. junija 2019,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupne družbeno-gospodarske reforme za obdobje 2019–2022, ki sta ga vladi entitet sprejeli 10. oktobra 2019, in dokumenta sveta ministrov z dne 30. januarja 2020 z naslovom Družbeno-gospodarske reforme v BiH za obdobje 2020–2022,

–  ob upoštevanju oseminpetdesetega poročila ter vseh predhodnih poročil Varnostnemu svetu OZN, ki jih je pripravil visoki predstavnik za izvajanje mirovnega sporazuma o BiH,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2549 (2020) z dne 5. novembra 2020, s katero je bil podaljšan mandat operacije Althea,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici(3), z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici(4) in z dne 7. julija 2005 o Zahodnem Balkanu 10 let po Srebrenici(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope(7),

–  ob upoštevanju resolucije Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 12. novembra 2020 o sklenitvi razširjenega delnega sporazuma o observatoriju za poučevanje zgodovine v Evropi,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o prednostnih nalogah EU za sodelovanje s Svetom Evrope v obdobju 2020–2022,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o dvajseti obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju skupne izjave visokega predstavnika Josepa Borella in komisarja Oliverja Várhelyija z dne 21. decembra 2020 o izvedbi lokalnih volitev v Mostarju,

–  ob upoštevanju sklepa Varnostnega sveta OZN o vzpostavitvi mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki je prevzel številne pomembne funkcije, ki jih je pred tem opravljalo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, njegovih poročil, dosežkov in priporočil,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo z dne 1. julija 2017,

–  ob upoštevanju poročila o napredku tožilca mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča z dne 19. maja 2020,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 54 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0185/2021),

A.  ker stabilizacijsko-pridružitveni proces in prošnja BiH za članstvo v EU predstavljata strateško odločitev države za evropsko povezovanje, ki jo je treba pripeljati do oprijemljivih rezultatov na terenu in okrepljenih prizadevanj vseh strani za prehod v drugo fazo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

B.  ker Parlament trdno podpira vključevanje BiH v evropsko povezavo;

C.  ker napredek države pri evropskem in evroatlantskem povezovanju prispeva k njeni varnosti, stabilnosti in gospodarski blaginji;

D.  ker izvajanje pomembnih reform, ki ljudem v BiH lajšajo življenje ter pospešujejo pristop države k EU, zahteva sodelovanje vseh političnih voditeljev, organov, institucij in nosilcev funkcij v BiH;

E.  ker sta bistvenega pomena jasna razdelitev odgovornosti v državi ter okrepljeno in smiselno dobronamerno sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja;

F.  ker je napredek BiH na poti k pristopu k EU odvisen od izvajanja 14 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije o prošnji BiH za članstvo v EU;

G.  ker se država še vedno sooča s številnimi izzivi na področju pravne države, demokratičnih institucij, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, upravljanja, odgovornosti, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobode izražanja in svobode medijev ter delujočega tržnega gospodarstva, verodostojnost širitvenega procesa pa temelji na jasnih rezultatih na teh ključnih področjih;

H.  ker je bila 9. septembra 2019 v prestolnici Sarajevo organizirana prva parada ponosa v državi;

I.  ker kultura in kulturna dediščina pomagata krepiti identiteto ter spodbujata socialno kohezijo, stabilnost in razumevanje v družbi; ker je kulturna dediščina vrednota sama po sebi;

J.  ker bi bilo treba odločneje obravnavati trdovratne izzive v procesu sprave;

K.  ker BiH leži na tranzitni poti migrantov, sprejemne zmogljivosti pa še vedno ne zadostujejo, da bi bilo mogoče ustrezno obravnavati hudo humanitarno stisko, pri tem pa v celoti spoštovati standarde človekovih pravic in temeljnih pravic ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, pa tudi zagotoviti celovito upravljanje meja in omogočiti nadzor nad nezakonitimi migracijskimi tokovi zaradi težavnih socialno-ekonomskih razmer in kljub znatni finančni podpori EU;

L.  ker je EU največja trgovinska partnerica BiH in daleč najpomembnejša donatorka finančne pomoči, ki jo država še kako potrebuje;

M.  ker so se zaradi pandemije covida-19 poslabšale socialno-ekonomske razmere v BiH; ker je Unija zbrala 80,5 milijona EUR za pomoč BiH v boju proti covidu-19 in za okrevanje po pandemiji ter do 250 milijonov EUR makrofinančne pomoči; ker bo gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan izboljšal razmere in vzpostavil pomembno podlago za dolgoročno okrevanje države po posledicah pandemije;

1.  ponovno izraža odločno podporo vključitvi BiH v Evropsko unijo ter poziva Evropski Svet, naj še naprej podpira njeno evropsko perspektivo, tudi tako, da s podelitvijo statusa kandidatke državi pošlje pomemben politični signal;

2.  pozdravlja zavezanost BiH napredovanju na evropski poti in poudarja, da njeni prebivalci odločno podpirajo evropsko povezovanje;

3.  poudarja, da Parlament odločno zagovarja pristop, ki temelji na dosežkih in združuje izpolnjevanje določenih meril z doslednim in verodostojnim pogojevanjem;

4.  pozdravlja ukrepe, ki jih je BiH sprejela pri obravnavanju nekaterih ključnih vidikov mnenja Komisije, in njeno stalno izvajanje stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, vključno z doseženim napredkom v zvezi s skupnim parlamentarnim odborom, pa tudi sprejetje zakonodajnih predlogov sprememb, ki so omogočili izvedbo lokalnih volitev v Mostarju decembra 2020;

5.  opozarja, da je pot proti Evropski uniji odvisna od trajnostnega miru, trajne stabilnosti, socialne kohezije in resnične sprave, ki so zagotovilo za demokratični in večkulturni značaj BiH; poziva državo, naj pospeši učinkovit kazenski pregon vojnih zločinov na podlagi prenovljene nacionalne strategije za obravnavo vojnih zločinov, ter poziva k nepristranskim in učinkovitim preiskavam teh zločinov; obsoja vsakršen zgodovinski revizionizem, neizvajanje sodb Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Meddržavnega sodišča, protiustavno, separatistično, nacionalistično in podžigajočo retoriko in s tem povezana dejanja ter zanikanje ali poveličevanje vojnih zločinov, storjenih med vojno v 90-ih letih 20. stoletja, vključno z genocidom v Srebrenici; poziva k tožbi, ki bi jo bilo treba vložiti že zdavnaj, v zvezi z vprašanjem več deset tisoč žensk, ki so bile med vojno v 90-ih letih 20. stoletja posiljene ali drugače spolno napadene;

6.  znova odločno izraža podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti BiH; obsoja izjave in predloge za spodkopavanje državnosti in ustavnih vrednot BiH ter znova poudarja, da morajo vse oblasti, institucije, nosilci funkcij in politični voditelji BiH ustavo uskladiti z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

Sprava

7.  pozdravlja prizadevanja lokalnih in mednarodnih organizacij, tudi Mednarodne komisije za pogrešane osebe, da bi se prevzela odgovornost za več kot 30 000 oseb, ki so izginile v spopadih v 90-ih letih 20. stoletja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in več kot 8 000 žrtev genocida v Srebrenici; opozarja, da je še vedno pogrešanih več kot 7200 oseb, ter poziva regionalne in nacionalne organe in mednarodne deležnike, naj tesneje sodelujejo in izmenjujejo podatke v zadevah, povezanih s pogrešanimi osebami, pri odškodnini civilnim žrtvam vojne, vključno z žrtvami spolnega nasilja, ter naj poskrbijo za varno in trajno vrnitev beguncev in notranje razseljenih ljudi, pri tem pa jim omogočijo dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialne zaščite; priznava, da je bil pri izvajanju Priloge VII Daytonskega mirovnega sporazuma o beguncih in razseljenih osebah dosežen določen napredek, a ta ni zadosten; znova poziva k odpravi vseh oblik diskriminacije oseb v postopku vračanja; poziva k sprejetju zakona, ki bi prepovedal zanikanje genocida, holokavsta, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov;

8.  poziva vse oblasti v regiji, naj vzpostavijo regionalno komisijo (RECOM) za ugotavljanje dejstev o vseh žrtvah vojnih zločinov in drugih kršitvah človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije med 1. januarjem 1991 in 31. decembrom 2001, ki bo nadaljevala pomembno delo koalicije za RECOM;

9.  poudarja, kako pomembno je delo regionalnega urada za sodelovanje mladih, ki spodbuja duh sprave in sodelovanja med mladimi v regiji prek programov izmenjave za mlade, ter pozdravlja dejavno sodelovanje BiH;

10.  znova poudarja, da se mora delo v procesu sprave osredotočati na mlade v državi, in sicer že v zgodnji starosti, ter vključiti spravo v izobraževalni proces, zato poziva oblasti na vseh ravneh, naj zagotovijo vključujoče in nediskriminatorno izobraževanje za vse otroke, ne glede na njihovo etnično, kulturno ali osebno ozadje, v skladu z resolucijo Odbora ministrov Sveta Evrope o izvajanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v BiH iz leta 2019; poudarja, da bi bilo mogoče uporabiti najboljšo prakso na področju vključevanja, ki so jo sprejele večetnične in večkulturne države članice;

11.  poudarja, da je treba obvezno odpraviti segregacijo v izobraževanju, ki se odraža predvsem v sedanji diskriminatorni praksi dveh šol pod eno streho, saj se tako institucionalizira etnična delitev, ohranjajo stereotipi in predsodki ter spodbuja nezaupanje s preprečevanjem stikov med učenci iz različnih okolij; poudarja, da ta praksa ni le v popolnem nasprotju s samim pojmom sprave, pač pa tudi dolgoročno ogroža stabilnost in blaginjo države;

12.  poudarja, da razlike v poučevanju zgodovine in učbenikih občutno ogrožajo skupni občutek državljanstva in socialne kohezije, in spodbuja, da bi smiselno uskladili tri veljavne učne načrte, tako da bi vanje vključili veščine kritičnega razmišljanja in odpravili vsebino, ki je v nasprotju t dejstvi in spodbuja delitev;

13.  poziva Komisijo, naj razvije program za podporo trajnostne reforme izobraževalnega sistema BiH; poudarja, da je mogoče vprašanje bega možganov in brezposelnosti mladih rešiti s kakovostnim izobraževanjem, ki mladim daje vizijo in perspektivo pozitivne prihodnosti; poziva k večjemu vključevanju v evropske izobraževalne, kulturne in raziskovalne programe, kot so Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa in Erasmus+, ter k njihovemu spodbujanju;

14.  poziva nosilce odločanja, naj BiH omogočijo sodelovanje v naslednjem programu OECD za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA) in uvedejo predloge, sprejete na podlagi rezultatov raziskave PISA iz leta 2018;

15.  poziva BiH, naj nujno odpravi neenak dostop do šolanja na daljavo, zaradi katerega so številni otroci prikrajšani za pravico do izobraževanja v času pandemije;

Delovanje demokratičnih institucij

16.  poziva vse organe, institucije, nosilce funkcij in politične voditelje BiH, naj občutno pospešijo delo in poglobijo sodelovanje, da bi v celoti izpolnili 14 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije o prošnji BiH za članstvo v EU; poziva oblasti, naj mobilizirajo politično voljo, da bi olajšale okrepljeno sodelovanje, ki je potrebno za reševanje krize zaradi covida-19, prednost pa naj namenijo delu na področjih demokratičnega delovanja, pravne države, temeljnih pravic in reforme javne uprave;

17.  poudarja, da je treba močno okrepiti sodelovanje in izmenjavo podatkov med jurisdikcijami na ravni države, entitet in kantonov na vseh političnih področjih; ugotavlja, da je nujno treba okrepiti zmogljivosti in strokovno znanje države v zvezi s številnimi vprašanji izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz evropskega povezovanja;

18.  poudarja, da so učinkovita vzpostavitev, neodvisno delovanje in odgovornost demokratičnih institucij bistvena značilnost trdne demokracije in nujni pogoj za napredek v procesu vključevanja v EU in tudi za pridobitev statusa kandidatke; svari, da razdiralna in secesionistična etnonacionalistična in protiustavna retorika ter poskusi oviranja institucij ogrožajo usklajevanje in odločanje o ključnih politikah in reformah za vso državo, pa tudi enotnost in dolgoročno stabilnost;

19.  poudarja, da so bile sprejetje spremembe volilnega zakona BiH, tako da so lahko prebivalci Mostarja prvič po letu 2008 sodelovali na lokalnih volitvah leta 2020, in pozdravlja oblikovanje novih lokalnih oblasti; poziva mestni svet in župana, naj izpolnita demokratični mandat; poudarja, da politični dogovor nikakor ne bi smel ogroziti dolgoročnega cilja Unije, da se odpravi segregacija in omogoči ponovna združitev mesta; poudarja, da je treba vsakršno posredovanje EU ali pomoč pri sporazumih obravnavati v okviru demokratično izvoljenih institucij v vključujočem procesu, vključno z opozicijskimi strankami in predstavniki civilne družbe, da bi se država približala mednarodnim standardom, od česar bi imeli koristi vsi državljani, pri čemer pa se etnična delitev ne sme poglobiti;

20.  pozdravlja glasovanje parlamentarne skupščine 22. julija 2020 o poslovniku za seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, kar omogoča njegovo čim prejšnje formalno sprejetje v drugem stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-BiH in konstruktivno parlamentarno sodelovanje;

21.  spominja, da je BiH ob pridružitvi Svetu Evrope leta 2002 prevzela obveznost, da bo odpravila pomanjkljivosti v ustavnem okviru, tudi z uskladitvijo zakonov na kantonski in zvezni ravni, ter dosegla napredek pri reformah, s katerimi bi BiH preoblikovali v popolnoma delujočo in vključujočo državo, ki bi državljanom zagotavljala vse pravice; poudarja, da so institucionalne reforme odvisne od volje in predanosti organov, institucij, nosilcev funkcij in političnih voditeljev v državi, da bodo, po možnosti še pred splošnimi volitvami leta 2022, dosegli dejanski in težko pričakovani napredek pri ustavnih spremembah, kar je del 14 ključnih prednostnih nalog; poziva mednarodno skupnost, naj olajša in aktivno podpira vključujoč dialog o ustavnih spremembah, tudi v institucijah BiH in med izvoljenimi predstavniki BiH pod okriljem Evropske unije, zlasti Parlamenta, ter z aktivnim sodelovanjem civilne družbe in državljanov; vztraja, da mora ta dialog potekati vzporedno z izvajanjem drugih reform;

22.  poziva Komisijo, naj v naslednjem letnem poročilu več pozornosti nameni ustavni reformi;

23.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita dejavnosti za izboljševanje sodelovanja v BiH, da bi okrepili politični dialog in spravo ter vzpostavili okvir za obravnavanje zapuščine iz preteklosti in za odpravljanje delitev v družbi; poziva k usklajenemu vključevanju akterjev in institucij EU v BiH ter k okrepljenemu čezatlantskemu pristopu;

Pravna država

24.  obžaluje, da ni napredka pri pravosodnih reformah, vključno z izvajanjem priporočil iz 14 prednostnih nalog, vsebovanih v mnenju Komisije in Priebejevem poročilu; ponovno poudarja, da je nujno treba povečati strokovnost in odgovornost sodstva ter zagotoviti njegovo neodvisnost od neprimernih vplivov, prav tako pa odpraviti čedalje večji zaostanek pri zadevah, ki čakajo na sojenje; poudarja, da so te reforme bistvene za to, da država pridobi status kandidatke, in da so odvisne izključno od potrebne politične volje;

25.  poziva k hitremu sprejetju reforme visokega sodnega in tožilskega sveta (HJPC) in sodišč BiH v skladu s standardi EU, priporočili Komisije in mnenjem Beneške komisije, da bi okrepili neodvisnost sodstva BiH z imenovanjem, ocenjevanjem, integriteto in disciplinskimi ukrepi, vključno s preverjanjem prijav premoženjskega stanja;

26.  poudarja, da je treba poskrbeti za enotno razlago prava po vsej državi; poziva BiH, naj ustanovi pravni organ, ki bo zagotavljal dosledno in usklajeno razlago prava, ter opozarja, da je treba zagotoviti neodvisen sodni nadzor z ustanovitvijo pritožbenega sodišča druge stopnje;

27.  pozdravlja memorandum o soglasju o ustanovitvi skupnega usklajevalnega organa sodniških in tožilskih združenj kot orodja za krepitev neodvisnosti, preglednosti in odgovornosti sodstva ter poziva vsa ustrezna združenja, naj se mu pridružijo;

28.  poziva BiH, naj vzpostavi nacionalno skupno kontaktno točko za sodelovanje z Europolom, prek katere bo okrepila izmenjavo obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, prav tako pa naj podpiše sporazum o sodelovanju z Eurojustom, ki bo omogočal učinkovito izmenjavo pravosodnih informacij in dokazov;

29.  poziva nosilce odločanja v BiH, naj nujno zagotovijo ustrezno delovanje pravosodnih institucij, vključno s postopkom imenovanja sodnikov na zveznem ustavnem sodišču;

30.  pozdravlja prizadevanja oblasti BiH za preprečevanje radikalizacije, financiranja terorizma in vpletenosti njenih državljanov na prizoriščih konfliktov v tujini;

31.  poziva k takojšnjim ukrepom za odpravo vsesplošne korupcije in nekaznovanja v javnem prostoru, s čimer bi ponovno vzpostavili zaupanje državljanov v institucije; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je uvesti učinkovite in dosledne mehanizme za odvračanje, preprečevanje, odkrivanje, proaktivno preiskovanje in sankcioniranje v skladu z mednarodnimi standardi in priporočili Skupine držav proti korupciji (GRECO);

32.  poziva BiH, naj sprejme novo strategijo in akcijski načrt za boj proti korupciji na državni ravni ter zagotovi njegovo učinkovito financiranje, pa tudi delovanje, neodvisnost in usklajevanje organov za preprečevanje korupcije na vseh ravneh upravljanja, da bi omogočili neovirane preiskave in ohranitev odgovornosti;

33.  ponovno poudarja, da je treba zatreti politične in upravne povezave z organiziranim kriminalom z jasnimi zaščitnimi ukrepi in pregledi proti korupciji, pa tudi z večjo politično in upravno preglednostjo in učinkovitim pregonom odmevnih primerov korupcije, s posebnim poudarkom na obravnavi gospodarskega in finančnega kriminala, kriminala v zvezi z javnimi naročili, primeri korupcije v zvezi s pandemijo covida-19 ter financiranja političnih strank in kampanj; poziva pristojne organe, naj začnejo preiskovati nezakonito bogatenje javnih uslužbencev;

34.  poziva BiH, naj dopolni svoj pravni okvir za preprečevanje nasprotja interesov in zaščito žvižgačev;

35.  poudarja, da je treba po vsej državi vzpostaviti dosledne standarde za strokovno javno upravo, ter poziva, da je treba standarde na podlagi zaslug in preglednost najprej uvesti za javna imenovanja in napredovanja, s čimer se spodbuja kultura integritete; pozdravlja sprejetje strateškega okvira za reformo javne uprave, kar omogoča izkoriščanje namenskih sredstev EU; opozarja, da je treba racionalizirati in uskladiti javno upravo po vsej državi, prav tako pa zagotoviti pregledna, sorazmerna in na zaslugah temelječa imenovanja in izbirne postopke;

Temeljne pravice

36.  izraža zaskrbljenost zaradi položaja temeljnih pravic ter poziva k učinkovitejšim in celovitejšim strategijam na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji po vsej državi ter ukrepom proti medverski in medetnični nestrpnosti; poudarja, da je treba ustrezno preprečevati diskriminacijo in preganjati širjenje sovražnega govora na spletu in drugje, kaznivih dejanj iz sovraštva in nasilja nad etničnimi in verskimi manjšinami, ženskami, skupnostjo LGBTQ+ ter migranti in prosilci za azil, prav tako pa spodbujati socialno, izobraževalno in poklicno vključevanje manjšin in ranljivih skupnosti, tudi invalidov in Romov, v skladu z Poznansko deklaracijo o vključevanju Romov v širitveni proces EU iz leta 2019;

37.  pozdravlja prizadevanja za spodbujanje svobode veroizpovedi, medsebojnega spoštovanja in medverskega dialoga, vključno s prizadevanji Medverskega sveta BiH; poziva pristojne organe, naj vse zločine, storjene na podlagi vere, hitro preiščejo in kazensko preganjajo;

38.  vztraja, da je resnična sprava nemogoča zaradi ponavljajoče se segregacije in diskriminacije, tudi pri dostopu do spletnega in običajnega izobraževanja, zaposlovanja in socialnih pravic, ter poziva k ukrepom za zmanjšanje obsežne diskriminacije določenih skupin; pristojne oblasti poziva, naj poskrbijo za vključujoče in nediskriminatorno izobraževanje za vse otroke;

39.  je seznanjen z napredkom na področju zaščite otrok, vključno z izvajanjem zakonov o zaščiti otrok in mladoletnikov v kazenskih postopkih ter ravnanju z njimi ter z vzpostavitvijo sistema rejništva; želi opomniti, da so potrebni ukrepi za zaščito otrok in nadaljnji ukrepi za zagotovitev pravice otrok do zdravja, izobraževanja, zaščite, sodnega varstva in enakih možnosti z vključujočim večjezičnim izobraževanjem in preprečevanjem nasilja nad otroki;

40.  poudarja, da je treba izboljšati ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola in nasilju v družini, ki se je zaradi pandemije covida-19 še zaostrilo, ter poskrbeti za ukrepe na ravni države, s katerimi bi zagotovili zaščito, podporo žrtvam, pravno pomoč in varno nastanitev; poziva oblasti, naj uskladijo in izvajajo zakonodajo o enakosti spolov ter omogočijo ustrezno podporo zagovornikom pravic žensk in organizacijam civilne družbe; opozarja, da je treba sredstva v vseh zunanjih finančnih instrumentih EU usmeriti predvsem v enakost spolov ter izboljšati dostop lokalnih in malih organizacij civilne družbe do financiranja;

41.  spodbuja BiH, naj pospeši svoja prizadevanja za varstvo invalidov ter razvije in sprejme strategijo za deinstitucionalizacijo, ki bo invalidom omogočila dostojno življenje; obsoja dejstvo, da zakonodaja omogoča odvzem pravne in poslovne sposobnosti invalidom, kar je očitna kršitev Konvencije o pravicah invalidov, katere podpisnica je ta država; obsoja diskriminacijo pri podpori za invalide, na primer prednostno razvrščanje vojnih invalidov;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti udeležbo državljanov v demokratičnem življenju države z ustreznim in vključujočim sodelovanjem civilne družbe v procesu vključevanja v EU; poziva oblasti, naj vzpostavijo ugodno okolje za civilno družbo, pri tem pa spoštujejo evropske standarde za varstvo in spodbujanje svobode zbiranja in združevanja, ter obžaluje morebitne selektivne omejitve; poudarja, da ima vsak državljan pravico uveljavljati svobodo izražanja v svojem maternem jeziku; poziva oblasti, naj razvijejo strateški okvir za sodelovanje s civilno družbo in zagotovijo smiselna posvetovanja v okviru vključujočih dialogov o politikah;

43.  želi pohvaliti prvo parado ponosa v Sarajevu, ki je potekala 9. septembra 2019, in pričakuje, da najnovejše omejitve zaradi pandemije ne bodo preprečile vnovične organizacije v bližnji prihodnosti; opozarja, da je treba izboljšati položaj oseb LGBTIQ+, preganjati nasilje in sovraštvo proti njim ter spodbujati njihovo socialno vključevanje in sprejeti primeren akcijski načrt;

44.  pozdravlja dejstvo, da je BiH podpisala Konvencijo Sveta Evrope št. 108+, in poziva oblasti, naj sprejmejo pravne ukrepe za zagotovitev standardov varstva osebnih podatkov, ki so skladni z EU;

45.  želi pohvaliti odločitev ustavnega sodišča z dne 4. oktobra 2019 o razveljavitvi 11. člena ustave entitete Republika Srbska, s čimer je bila odpravljena smrtna kazen po vsej BiH; vendar obžaluje, da je moralo izvrševanje te odločitve, s katero se uresničuje ena od ključnih prednostnih nalog, odrediti sodišče, namesto da bi bilo rezultat političnega procesa;

46.  obžaluje, da BiH še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj ne spoštuje protidiskriminacijskih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci, Zornić, Pilav in Šlaku o zagotavljanju demokratične enakosti državljanov v volilnem procesu v državi, kar je osnovni pogoj za začetek pristopnih pogajanj; poziva k takojšnjemu izvajanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in ustavnega sodišča BiH; je seznanjen s še vedno obstoječimi pomanjkljivostmi v volilnem postopku ter ponavlja, da je treba spremeniti ustavo in nujno odpraviti diskriminatorne omejitve na podlagi etnične pripadnosti in prebivališča za pravico do kandidiranja na volitvah;

47.  poziva oblasti, institucije, nosilce funkcij in politične voditelje, naj nadaljujejo vključujoča pogajanja o volilni reformi, in obžaluje, da niso naklonjeni temu, da bi začeli izvajati te sodbe ter odpravili vse oblike neenakosti in diskriminacije v volilnem procesu; poudarja, da je bilo mogoče doseči dogovor o volitvah v Mostarju, kar dokazuje politično voljo za dosego kompromisa, in poudarja, da se nobenega sporazuma o vprašanjih v zvezi z volitvami ne sme zlorabljati za namene, ki so drugačni od tistih, ki jih je opredelilo Evropsko sodišče za človekove pravice; poudarja, da je treba te spremembe po možnosti uvesti pred splošnimi volitvami leta 2022, pri tem pa zagotoviti dovolj raznoliko politično zastopanost na vseh ravneh upravljanja in poskrbeti, da bodo volitve potekale skladu z evropskimi standardi, in sicer z izvajanjem priporočil OVSE/ODIHR in ustreznih priporočil Beneške komisije;

48.  poziva k temeljiti preiskavi domnevnih volilnih nepravilnosti med občinskimi volitvami leta 2020, med katerimi so bile tudi prevare pri registraciji volivcev, kraja identitete, oviranje neodvisnih opazovalcev volitev ter neupravičeni politični pritiski na volivce in centralno volilno komisijo BiH, tudi med volitvami v Mostarju; poziva k ukrepom, s katerimi bi zagotovili pravilno delovanje centralne volilne komisije;

49.  obžaluje nenehne politične in finančne pritiske na medije ter njihovo instrumentalizacijo, ki so se med pandemijo covida-19 še povečali, kar ogroža svobodo izražanja in pluralnost medijev; je zaskrbljen zaradi sovražnega okolja za neodvisne medije ter oblasti poziva, naj učinkovito raziščejo in kazensko preganjajo verbalne in fizične grožnje vsem novinarjem ter medijskim delavcem ter napade nanje; poziva BiH, naj vzpostavi mehanizem za zbiranje in izmenjavo informacij o kršitvah svobode izražanja in medijev po vsej državi v skladu z ustreznim memorandumom o soglasju, podpisanim z OVSE;

50.  znova poziva k učinkovitim zakonodajnim ukrepom za preglednost uredniške in lastniške strukture medijev, skupaj s pravili o subvencijah in oglaševanju; vztraja, da bi bilo treba sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti sovražnemu govoru na spletu in drugje;

51.  opozarja, da je treba zagotoviti trajnostno financiranje, neodvisnost, objektivnost in finančno preglednost storitev javne radiotelevizije po vsej državi (BHRT), javnih radiotelevizijskih postaj na ravni entitet in regulativne agencije za komunikacije;

52.  želi spomniti, da so visokokakovostne večjezične vsebine v vseh uradnih jezikih BiH bistven element resničnega medijskega pluralizma, ki bi pripomogel k varovanju kulturne raznolikosti v državi; spodbuja ustanovitev večnacionalne in večjezične javne radiotelevizije, ki bi združevala ljudi ter spodbujala mir in spravo med jugovzhodnimi evropskimi državami po vzoru televizijskega kanala ARTE;

53.  opozarja na pomen zagotavljanja medijske svobode in spodbujanja kakovostnega novinarstva, preverjanja dejstev in medijske pismenosti v boju proti propagandi, dezinformacijam in lažnim novicam ter spodbuja uvedbo medijske, informacijske in digitalne pismenosti v učne načrte; vztraja, da mora EU okrepiti komunikacijsko strategijo, da bi se proaktivno in učinkovito borila proti dezinformacijskim kampanjam in tujemu vmešavanju; ugotavlja, da skušajo nekateri tuji akterji z izkrivljanjem dejstev ter izkoriščanjem etničnih in verskih razlik spodkopati reforme, povzročiti razkol, ki bi ogrozil enotnost države, ter zmanjšati verodostojnost EU in njenih ukrepov v regiji, zlasti v zvezi s splošnim procesom širitve in finančno pomočjo med pandemijo koronavirusa, kar ogroža stabilnost BiH in njeno evropsko povezovanje; poziva EU, naj ustreznim institucijam BiH ponudi dodatno finančno in drugo pomoč, da bi povečala zmožnost države za spopadanje s temi grožnjami;

54.  poziva k ustreznemu obveščanju javnosti o procesu vključevanja v EU tudi kot o projektu za spravo in razvoj politične kulture, ki temelji na kompromisu in vzajemnem razumevanju;

55.  poziva ESZD in Komisijo, naj izboljšata usklajevanja in obravnavata dezinformacije in hibridne grožnje, katerih cilj je spodkopati evropsko perspektivo regije, z bolj strateškim poudarjanjem pomena EU za državljane v regiji;

56.  je zaskrbljen zaradi povečanega migracijskega pritiska na državo in nezadostnih pogojev za sprejem, zaradi katerih je prišlo do resnih humanitarnih razmer; poziva oblasti BiH, naj si prizadevajo za smiselne, trajnostne, takojšnje in dolgoročne rešitve za sedanji položaj, in sicer z usklajenim, strateškim in vseevropskim odzivom, učinkovitim medinstitucionalnim usklajevanjem ter boljšim upravljanjem meja in zmogljivosti za sprejem, da bi zagotovili dostop do humanitarne pomoči in dostojne osnovne življenjske pogoje, vključno s posebnimi zaščitnimi ukrepi za mladoletnike brez spremstva, ter dostop do ustrezne nastanitve in zaščito otrok; poziva k pravični porazdelitvi odgovornosti na celotnem ozemlju BiH, pri čemer se je treba izogniti politizaciji, in ustrezni podpori za lokalne skupnosti, ki gostijo začasne sprejemne centre; poziva BiH, naj sklene sporazum z Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO), da bi okrepili zmogljivosti za obravnavo prošenj za azil in izboljšali sodelovanje z EU, tudi glede preselitve kot varne in zakonite poti za osebe, ki prosijo za mednarodno zaščito;

57.  poziva BiH in EU, naj še naprej krepita sodelovanje na področju mednarodne zaščite tistih, ki jo potrebujejo, naj si prizadevata za rešitve, ki bi temeljile na solidarnosti, ter naj preprečujeta kršitve mednarodnega prava in temeljnih pravic, o katerih se poroča, na primer zavračanje na mejah BiH; poziva Komisijo, naj vzpostavi neodvisen mehanizem za spremljanje in preiskovanje; podpira preiskave delovne skupine Evropskega parlamenta za nadzor nad Frontexom; poziva Komisijo, agencije EU in mednarodne organizacije, naj dejavno sodelujejo z bosanskimi oblastmi, da bi oblikovali delujoč in trajnosten sistem za migracije in azil; poziva Komisijo, agencije EU in mednarodne organizacije, naj BiH zagotovijo dodatno operativno, tehnično, logistično in finančno pomoč, da bi vzpostavila ustrezne sprejemne zmogljivosti in pogoje po vsej državi, po možnosti na točkah, kjer migranti vstopajo v državo, omogočila dostop do učinkovitega azilnega postopka, povečala zmogljivost za obravnavo prispelih migrantov in prošenj za azil ter po potrebi izvajala postopke vračanja v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi; poziva k oceni ustreznega financiranja, da bi zagotovili pregledno in verodostojno pomoč EU za migracijske potrebe, ki bi temeljila na pogojih, ustrezala svojemu namenu ter prišla v roke predvidenih upravičencev;

58.  poziva BiH, naj okrepi prizadevanja v boju proti čezmejnemu kriminalu, zlasti trgovini z ljudmi, strelnim orožjem in prepovedanimi drogami, pri tem pa izboljša strateško sodelovanje s sosednjimi državami in ustreznimi agencijami EU (Europol, Eurojust in Frontex); poziva državo, naj hitro podpiše in ratificira sporazum o statusu z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), ki je bil sklenjen 5. februarja 2019 in ki bo olajšal in izboljšal zaščito meja, pri tem pa v celoti spoštoval temeljne pravice in prispeval k boju proti čezmejnemu kriminalu, tudi proti kriminalnim združbam, ki tihotapijo ljudi, in preprečevanju nedovoljenih migracij;

59.  poziva k usklajenemu, strateškemu in preglednemu vsedržavnemu odzivu na izredne zdravstvene razmere ter nediskriminatornim ukrepom za blaženje in okrevanje po pandemiji, s katerimi bi obravnavali tudi posebne potrebe žensk, manjšin in ranljivih skupin, vključno z migranti in begunci;

60.  poziva k bolj proaktivnemu posredovanju informacij in deljenju podatkov o pandemiji ter k nujnim in posebnim ukrepom za obravnavanje težav, s katerimi se ženske spopadajo na vseh življenjskih področjih, vključno z nasiljem v družini, ki se je med pandemijo še povečalo;

61.  opozarja na podporo EU, povezano s koronavirusom, za odpravljanje težkih razmer v državi, vključno z novimi jamstvi za posojila v višini 12 milijonov EUR v podporo malim in srednjim podjetjem; poziva BiH, naj v celoti izkoristi mehanizme Unije, vključno s pridružitvijo sporazumu o skupnem javnem naročanju za zdravstveno opremo; poudarja pomen evropske solidarnosti ter poziva Komisijo in države članice, naj državam Zahodnega Balkana namenijo zadostno količino cepiva proti covidu-19 ter jim pomagajo pri izboljšanju pripravljenosti in izvajanju cepljenja; v zvezi s tem pozdravlja izjemo pri dovoljenju za izvoz ter sveženj, ki BiH in drugim partnericam z Zahodnega Balkana omogoča, da končno izkoristijo vnaprejšnje dogovore EU o nabavi;

62.  poudarja, da morajo organi BiH najti boljše ravnovesje med temeljnimi pravicami in svoboščinami ter nujnimi omejitvami zaradi pandemije, zlasti v zvezi s svobodo zbiranja in izražanja; meni, da kratkoročni ukrepi za reševanje upada trgovine, storitev, prevoza, proizvodnje in turizma, povezanega s pandemijo, ne bi smeli ogroziti izvajanja dolgoročnih reform;

63.  opozarja, da pomanjkljivosti na področju pravne države skupaj z razdrobljenim in slabo delujočim trgom blaga in dela ogrožajo delovanje tržnega gospodarstva, gospodarsko rast in prilive neposrednih tujih naložb;

Družbeno-gospodarske reforme

64.  poziva BiH, naj okrepi socialno-ekonomske in aktivne ukrepe na trgu dela, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter zmanjša dolgotrajno brezposelnost, tudi med ženskami in mladimi, da bi bilo mogoče obravnavati demografski upad in perečo težavo bega možganov v regiji, zlasti v zdravstvenem sektorju in sektorju IT, in sicer tako, da bi povečali naložbe v izobraževalni sektor, med drugim v poklicno izobraževanje in usposabljanje, odpravili neskladje med potrebami na področju izobraževanja in trgu dela ter se borili proti diskriminaciji pri zaposlovanju; v zvezi s tem pozdravlja vodilno pobudo jamstva za mlade kot del gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, katerega namen je zagotoviti kakovostne zaposlitvene možnosti, nadaljnje izobraževanje in pripravništvo za mlade;

65.  poziva oblasti, naj okrepijo ukrepe na področju socialne kohezije, zmanjševanja revščine in neenakosti, dostopa do zdravstvenega varstva in socialne zaščite, uskladijo zakonodajo o porodniškem in očetovskem dopustu med subjekti in kantoni, preprečijo diskriminacijo na podlagi spola in spolno nadlegovanje na delovnem mestu ter spodbujajo socialno-ekonomski dialog med socialnimi partnerji;

66.  poziva organe, naj dajo prednost ukrepom za spodbujanje gospodarske diverzifikacije, digitalizacije in boju proti sivi ekonomiji, hkrati pa naj vzpostavijo učinkovite in pregledne mehanizme za energetski trg, prometno infrastrukturo, trajnostni turizem ter podporo za mala in srednja podjetja;

67.  poudarja, da je nujno oblikovati enoten gospodarski prostor v celotni državi, med drugim s poenostavitvijo, centralizacijo in harmonizacijo postopkov za registracijo podjetij, licenciranje, izdajo dovoljenj in insolventnost; poudarja, da ima digitalizacija velik potencial za razvoj gospodarstva BiH;

68.  opozarja, da je treba v celoti izvajati ukrepe, predvidene v programu gospodarskih reform BiH za obdobje 2020–2022 in političnih smernicah, ki temeljijo na ekonomskem in finančnem dialogu;

69.  ponovno poziva k sprejetju strategije za upravljanje javnih financ na ravni države in k večji proračunski preglednosti v BiH, kar bi omogočilo proračunsko podporo, financirano s sredstvi EU; opozarja, da je treba izboljšati vzdržnost javnega dolga in prizadevanja za proračunsko konsolidacijo; obžaluje spore med entitetama, ki ovirajo delovanje enotnega sistema posrednih davkov; opozarja, da so v državi potrebni usklajeno in pregledno prestrukturiranje ter depolitizacija in privatizacija javnih podjetij po vsej državi, s čimer se bosta izboljšala upravljanje in preglednost; poudarja, da je treba vzpostaviti javno dostopen register državnih podjetij;

70.  poziva k zagotovitvi učinkovitega delovanja in izvrševanja odločitev Sveta za konkurenco in Sveta za državno pomoč ter izvajanja strategije za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; poudarja, da so neodvisnost centralne banke in njene rezerve ključne za makroekonomsko stabilnost; opozarja, da je treba po vsej državi zagotoviti pravočasno, celovito in kakovostno statistiko;

71.  poziva BiH, naj dejavno spodbuja regionalno gospodarsko povezovanje na Zahodnem Balkanu, in podpira predlog za znižanje stroškov gostovanja v regiji; je seznanjen s podaljšanjem trgovinskih preferencialov EU za Zahodni Balkan do 31. decembra 2025, kar prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju držav Zahodnega Balkana;

72.  poziva državo, naj začne v celoti izvrševati zakon o carinski politiki, izvaja trgovinske vidike regionalnega gospodarskega prostora in sprejme ukrepe, potrebne za pristop k STO;

Povezljivost, energija in okolje

73.  pozdravlja prizadevanja Komisije za bolj strateške naložbe v državah Zahodnega Balkana na podlagi posebnega gospodarskega in naložbenega načrta ter priznava, kako pomemben je ta načrt za okrepitev regionalnega in čezmejnega sodelovanja; poudarja, da morajo biti naložbe gospodarskega in naložbenega načrta v skladu s cilji Pariškega sporazuma in podnebnimi cilji EU, prav tako pa morajo omogočati predhodne presoje vplivov na okolje; priznava, da lahko gospodarski in naložbeni načrt prispeva k lažjemu socialnemu razvoju in dolgoročnemu okrevanju po pandemiji, in poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo sredstva EU vsebovala tako spodbude kot pogojenost ter bodo učinkovito prispevala h krepitvi demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in temeljnih pravic za vse ljudi v BiH;

74.  opozarja, da je predvidljivo predpristopno financiranje odvisno od učinkovitih metod usklajevanja ter izvajanja strategij in reform na državni ravni; poudarja, da je treba izboljšati absorpcijsko sposobnost v zvezi s predpristopno pomočjo; poudarja, da bi se sredstva morala dodeljevati na pregleden, učinkovit, odgovoren, depolitiziran in nediskriminatoren način; poziva organe BiH na vseh ravneh in druge upravičence do finančnih sredstev Unije, naj povečajo preglednost in prepoznavnost ukrepov Unije in ustrezno obveščajo o dodani vrednosti podpore Unije;

75.  priporoča, da se pozornost usmeri na trajnostne in vključujoče projekte na področju javnih naložb, energetike in infrastrukture, s katerimi se povečuje rast, izboljšuje povezljivost, multimodalnost prometa in varnost v cestnem prometu, pri tem pa v celoti upoštevajo pravila o državni pomoči, javnih naročilih in družbeno-ekološkem vplivu, vključno z izvajanjem direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji;

76.  poziva oblasti BiH k boljši uskladitvi s standardi in političnimi cilji EU na področju varstva podnebja in energije ter k pospeševanju zelenega in digitalnega prehoda, hkrati pa jih poziva, naj dajejo prednost ukrepom za zmanjšanje ekološke degradacije ter okoljskih tveganj za zdravje;

77.  pozdravlja sprejetje zelene agende za Zahodni Balkan, ki mora spodbuditi prehod na krožno gospodarstvo in sprejetje potrebnih ukrepov za ohranitev in zaščito okoljsko občutljivih območij;

78.  poziva oblasti, naj pripravijo nacionalno energetsko strategijo, ki bo zagotovila popolno skladnost s Pariškim sporazumom in ustreznimi cilji EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizem za določanje cene ogljika kot sredstvo za učinkovito razogljičenje v skladu z evropskim zelenim dogovorom in političnimi zavezami, sprejetimi v okviru Izjave iz Sofije iz leta 2020;

79.  poziva BiH, naj poveča prizadevanja za varstvo narave, saj je ena od evropskih držav z največjo raznolikostjo rastlinskih in živalskih vrst; poziva oblasti BiH, naj se o projektih, ki so z družbeno-ekološkega vidika občutljivi, posvetujejo z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in neodvisnimi strokovnjaki;

80.  poziva k okrepljenim, usklajenim in doslednim prizadevanjem na ravni države, s katerimi bi izboljšali kakovost zraka v skladu s pravnim redom EU na področju zmanjšanja onesnaževanja zraka in škodljivih čezmejnih emisij; je seznanjen z dejstvom, da so emisije dušikovega oksida iz velikih kurilnih naprav v državi zdaj skladne z zakonodajo EU, in poziva k hitremu ukrepanju, da bi odpravili kršitev zgornjih mej emisij za prah in žveplov dioksid;

81.  poudarja, da je treba s trajnostno rabo obnovljivih virov energije spodbujati energetsko učinkovitost in diverzifikacijo in tako povečati trajnostnost sektorja proizvodnje energije; opozarja, da prekomerna odvisnost od premoga upočasnjuje nujen prehod na energijo iz obnovljivih virov; poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe za postopno opustitev neučinkovitih elektrarn na premog, ki onesnažujejo okolje, in opozarja, da je treba uvesti mehanizem „pravičnega prehoda“;

82.  pozdravlja prenos uredb o kodeksu za priključitev električne energije ter prenos in izvajanje Uredbe (EU) št. 1227/2011 (uredbe REMIT(11))v nacionalni regulativni okvir za električno energijo in oblasti poziva, naj enako celovito ureditev uporabijo tudi v sektorju plina;

83.  poziva državo, naj na državni ravni sprejme zakon o regulatorju za električno energijo in zemeljski plin, prenosu in trgu z električno energijo ter uvede nacionalne ukrepe za energijsko učinkovitost in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pri čemer naj zagotovi skladnost z obveznostmi iz tretjega energetskega svežnja in Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti; poziva oblasti držav na Zahodnem Balkanu, naj prispevajo k regionalni povezljivosti, tako da si prizadevajo za dokončno vzpostavitev regionalnega energetskega trga, in poudarja, da BiH ne spoštuje s tem povezanega pravnega reda energetske skupnosti v sektorjih električne energije in plina, s čimer ogroža možnosti za regionalno povezovanje energetskega sektorja;

84.  poudarja, da morata biti načrtovanje in gradnja ekološko občutljivih projektov, kot je razvoj hidroenergije, v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU o presojah vplivov na okolje in varstvu okolja; poudarja, da je treba preprečevati in učinkovito preganjati kazniva dejanja zoper okolje, okrepiti inšpekcijski nadzor in se boriti proti nezakoniti gradnji;

85.  poziva k ukrepom, s katerimi bi omogočili trajnostno ravnanje z odpadki v okviru informacijskega sistema za ravnanje z odpadki, vzpostavili ustrezne obrate za recikliranje in preprečili nezakonito odlaganje odpadkov;

86.  opozarja, da je potrebna večja pripravljenost na pojave, povezane s podnebnimi spremembami, zlasti poplave in sušo; opozarja, da BiH še ni vzpostavila povezanega informacijskega sistema za civilno odzivanje v izrednih razmerah;

Zunanja politika in varnost

87.  poziva BiH, naj še naprej postopno povečuje usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko, ki sedaj v povprečju znaša 70 %, saj je to bistven del članstva v EU; odločno poziva BiH, naj upošteva vse sklepe Sveta, ki uvajajo omejevalne ukrepe EU;

88.  poziva h krepitvi dobrih sosedskih odnosov ter večjim prizadevanjem za rešitev vseh odprtih dvostranskih vprašanj, kot sta razmejitev državne meje s Hrvaško in Srbijo ter normalizacija odnosov s Kosovom;

89.  pozdravlja prispevek BiH k misijam za usposabljanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP), sodelovanje v Natovem akcijskem načrtu za članstvo in prispevek te države k Natovi misiji Odločna podpora v Afganistanu; pozdravlja tudi podpis skupnega načrta EU–BiH za ukrepanje v zvezi s pobudo o partnerstvu G7 za izvajanje resolucije OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti;

90.  trdno verjame, da je boljše obveščanje o zavezanosti EU tej regiji bistveno za preprečevanje škodljivih tujih vplivov;

91.  poudarja, da morajo EU in Združene države Amerike okrepiti svoje partnerstvo in usklajevanje na Zahodnem Balkanu, da bi dosegli napredek pri ključnih reformah ter okrepili upravljanje in spravo;

92.  pozdravlja stalno prisotnost operacije EUFOR Althea v državi in podaljšanje mandata EUFOR do novembra 2021; pozdravlja delo operacije EUFOR Althea, saj je utrdila pot k miru, stabilizaciji in evropski integraciji BiH; poudarja, da ima ta misija še vedno ključno vlogo pri varnosti in stabilnosti države in regije;

93.  izreka pohvalo operaciji EUFOR, ker je kljub izzivom, ki jih je povzročila pandemija covida-19, v celoti delovala in državi še naprej zagotavljala podporo; obžaluje, da se je Združeno kraljestvo umaknilo iz operacije Althea; z zadovoljstvom pričakuje prihodnji strateški pregled operacije in poudarja, da bi morala obdržati svoja obveščevalna sredstva in razpoložljive rezerve;

94.  pozdravlja sedanja in nepretrgana prizadevanja za odstranjevanje orožja, streliva, razstreliva in razminiranje ter poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje; poziva k nadaljnji podpori EU in mednarodnih organizacij, da bi zagotovili pospešitev odstranjevanja min, kar bi BiH omogočilo, da bi dediščino vojnega razdejanja pustila za seboj;

95.  poudarja, da je pomembno okrepiti prizadevanja za boj proti trgovini z osebnim in lahkim orožjem v BiH ter v regiji; zato želi pohvaliti BiH, da je sprejela strategijo za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem v obdobju 2021–2024 skupaj s pripadajočim akcijskim načrtom, pa tudi ustrezno francosko-nemško pobudo, ki se je začela izvajati leta 2018, in spodbuja oblasti BiH, naj se ob podpori EU v celoti in odločno zavežejo k njunemu izvajanju;

96.  poziva k ustvarjanju novih priložnosti za politični dialog in dialog o politiki na visoki ravni z državami Zahodnega Balkana v okviru rednih vrhov EU in Zahodnega Balkana, da bi okrepili politično lastno odgovornost za proces širitve in s tem zagotovili boljše usmerjanje in prizadevanja na visoki ravni, kar je tudi cilj revidirane metodologije širitve;

97.  ponovno izraža stališče, da bi morali predstavniki BiH ter drugih držav Zahodnega Balkana ustrezno in dejavno sodelovati na konferenci o prihodnosti Evrope, in sicer tako na vladni ravni kot na ravni civilne družbe, vključno z mladino;

o
o   o

98.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, predsedstvu BiH, svetu ministrov Bosne in Hercegovine, parlamentarni skupščini BiH ter vladam in parlamentom Federacije BiH, Republike Srbske, okrožja Brčko ter vladam desetih kantonov.

(1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0370. (2) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0168. (3) UL C 265, 11.8.2017, str. 142. (4) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111. (5) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468. (6) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25. (7) UL C 171, 6.5.2021, str. 25. (8) UL C 399, 24.11.2017, str. 176. (9) UL C 363, 28.10.2020, str. 13. (10) UL C 93, 9.3.2016, str. 52. (11) Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L 326, 8.12.2011, str. 1).